r vse k. i za šolarje F VoUna, vO O C& pisalne in risalne £ potrebščine, # ^ šolske torbe, (O -Q otroška o" jesensko-zimska O" O) konfekcija, perilo, ^ trikotaža za šolarje # 4 do 14. leta ' $ V .X S« qo\6' vse za šolarje Hvasti na svetovnem prvenstvu Zvezni kapetan jugoslovanskih kolesarjev Zvone Zanoškar je po sobotni dirki veteranov v Ljubljani določil našo reprezentanco, ki bo konec meseca nastopila na svetovnem prvenstvu v Španiji. Poleg Kastelica, Freliha, Zakotnika (vsi Rog) ter Janjića (Kragujevac) in Šafarića (Pulj) je v reprezentanci tudi Kranjčan Franci Hvasti. -dh Komunalno podjetje Vodovod Kranj obvešča vse uporabnike vode na območju mesta Kranja in okolice, da je do nadaljnjega zaradi pomanjkanja vode v Stražišču, Zg. Bitnju in Smledniku prepovedano zalivanje vrtov, pranje avtomobilov in vsako prekomerno trošenje vode. -— Prosimo za razume-" vanje! Spominska svečanost v Strahinju , Ob obletnici junaške bor-£e m tragedije II. bataljona •jokrškega odreda bo v ne-26. avgusta, ob 14. uri Strahinju pri spomeniku Padlih v navedeni borbi sPominska svečanost. Otvoritev dveh novih šol ,nec*eljski otvoritvi nove osnov-v u .v Besnici bodo danes in jutri ŠoU^jski občini odprli še dve novi okvi anes (sobota) ob 16. uri bo v tevlvU krajevnega praznika otvori-Da, XT na Kokrici, jutri ob 10.. uri Pav Naklem. cijea^nja otvoritev šole na Kokri-- T^ena tUC^ S krajevnim Praz" vij0 * a^o bo pol ure pred otvorit-sk^j avhostna seja sveta krajevne litjxn-Pstl >n krajevnih družbenopo-tUr 0rganiza"cij. Po krajšem kul-v k^J.P^gramu ob otvoritvi šole, torji :erern bodo sodelovali recita-se bodn moški Pevski zbor s Kokrice, kricj ° ? kulturnem dornu na Ko-2večer e*a športna tekmovanja. delja\,Pa bo kresovanje. Jutri (nebudni^0 5. uri na Kokrici najprej Potem a' uri bodo gasilske vaje, na teu Pa se l)°do nadaljevala šport-glasiii movanja. 0b 1L uri bodo raz" rnoVatl ZmaS°valce posameznih tek-VeHka J' p0P°1(lne ob 15. uri pa bo Vt'tna veselica s srečelovom. Spominska proslava v v Žireh boditveC^Stltev 30- obletnice osvo-oar°dnor Jirov> ustanovitve prvega ^orenis.0sv°oodilnega odbora na Vltve j^.evm >n 29. obletnice ustano-5Hrejaio iga bataljona 31. divizije |.rUŽbenn ,.raJevne skupnosti in 'Jariske P0,.ltlCne organizacije Po-lne spominsko proslavo 19.30VKnjje se bo začel° že drevi. v ,8ali kr20do Po okoliških hribih KT?Vorani 0b 20- uri pa bodo TSv«^e v Žireh člani v dom;xavčar iz PolJan zaigrali ,u«cem narečj u Ravbarski L^Hoje95razn°vanje pa bo jutri, 8,edniiL • avgusta. Pripravili so ob6 spored: ob ^.budnica, nk 2adn.» Vnostna SeJa KS Žiri v ob 8 južnem domu, ak ^iiUfc« t !t,ev vencev pred spo-b -^O n,. obeležja, Kodbe A,er!adni koncert pihalne ob9d°niom Pred zadružnim ob proslava, ok Pfostl^i ^voritev proizvodnih ob le ostorovtovarne Etiketa Žiri, žolo pP^J^teljsko srečanje pred adllh prvoborcev v Zireh Pred začetkom razprav Po vseh gorenjskih občinah so v teh dneh sredi priprav na začetek javnih razprav o osnutkih besedil zvezne in republiške ustave in občinskih statutov. V večini občin bodo razprave trajale do konca septembra oziroma sredine oktobra, ko bodo na širših občinskih zborih zbrali in ocenili pripombe in predloge. V jeseniški občini pravijo, da so se organizacije razprav lotili malo drugače kot v drugih. Razprave o obeh osnutkih ustav so se v delovnih organizacijah, družbenopolitičnih organizacijah, društvih in drugih organiziranih skupinah občanov že začele in bodo trajale nekako do srede septembra. Teh razprav bo prek 260. Na njih pa govorijo tudi o dokumentu o kadrovski politiki v občini. Po končanih razpravah bodo potek in pripombe ocenili na razširjeni seji občinske konference socialistične zveze, potem pa se bodo v občini začele še razprave o občinskem statutu in statutih krajevnih skupnosti ter nekaterih temeljnih organizacij združenega dela. V kranjski občini se bodo javne razprave začele 6. septembra, ko se bo sestal politični aktiv občine. Trajale bodo do 15. oktobra, ko bo o predlogih in pripombah razpravljal splošni zbor občinske skupščine. Občinska konferenca socialistične zveze je že pripravila podroben predlog razprav na terenu, na nedavnem sestanku pa so se o poteku razprav dogovorili tudi predsedniki večjih sindikalnih organizacij v občini. Sklenili so, da bodo do 27. avgusta sporočili, kdaj in kako bodo organizirali razprave v delovnih organizacijah, ki bodo trajale od 10. septembra do 5. oktobra. Razen tega so v kranjski občini imenovali koordinacijski odbor, ki bo odgovoren za organiziranje, nemoteno potekanje in spremljanje razprav: Sekretariat tega odbora pa bo skrbel, da bodo o poteku razprav obveščeni tudi občani. Poleg koor- dinacijskega odbora so v Kranju sestavili tudi dvajsetčlanski politični aktiv za pojasnjevanje oziroma razlaganje novih ustavnih besedil in občinskega statuta. Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v radovljiški občini je že julija sprejel načrt za organizacijo in spremljanje javnih razprav. Ta n^črt je potem potrdil tudi širši politični aktiv. V občini so se dogovorili, da bodo sporedno z javnimi razpravami o obeh ustavah in občinskem statutu obravnavali tudi kadrovske priprave za nove organe. Pred začetkom razprav na terenu in v delovnih organizacijah ter drugih organih, ki bodo potekale od 15. septembra do 15. oktobra, bodo 7. in 8. septembra pripravili seminar za vodstva krajevnih skupnosti, krajevnih organizacij SZDL, samoupravnih interesnih skupnosti, za sekretarje ZK in za člane aktiva, ki bodo pojasnjevali nova ustavna besedila. Po končanih razpravah se bo sestal splošni zbor občine, ki bo ocenil razprave. Ob tej priliki bodo ocenili tudi uresničevanje sedanjega volilnega programa jn sprejeli osnutek volilnega programa za obdobje 1974—1978. Občinska konferenca socialistične zveze pa bo zboru predložila predloge in pripombe na osnutek občinskega statuta. V ponedeljek bosta o osnutku občinskega statuta v škofjeloški občini razpravljala koordinacijski odbor za organizacijo javnih razprav o besedilih obeh ustav in statuta in statutarna komisija. O organizaciji javnih razprav zvezne in republiške ustave v temeljnih organizacijah združenega dela pa se bodo predstavniki delavskih svetov in družbenopolitičnih organizacij pogovorili v sredo, 29. avgusta, v Škofji Loki, v četrtek, 30. avgusta, v Žireh in v sredo, 5. septembra, v Železnikih. V vseh večjih krajih v občini pa bo od 1. do 8. septembra govoril o izhodiščih zvezne in republiške ustave dr. Marjan Brecelj. Pred začetkom razprav v krajevnih skupnostih, in temeljnih organizacijah združenega dela in v interesnih skupnostih, ki bodo trajale od srede septembra do srede oktobra, pa bo v občini še seminar za člane koordinacijskega odbora in za predavatelje oziroma vodje javnih razprav. Po končanih razpravah pa bodo le-te ocenili na skupni seji organi občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine. V tržiški občini predvidevajo, da bodo javne razprave o obeh ustavah, občinskem statutu in statutih krajevnih skupnosti končane do začetka oktobra. V ponedeljek se bodo na razširjeni seji izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze pogovorili o organizaciji razprav. Razen tega bodo v občini imeli tudi seminar za predsednike krajevnih skuj: nosti in krajevnih konferenc SZDL ter za sekretarje ZK. Potek razprav in pripombe o vseh dokumentih pa bodo ocenili na skupni seji občinskih družbenopolitičnih vodstev in skupščine v začetku oktobra. A. Žalar Naročnik? S TURISTIČNO © DRUŠTVO S S 8 \ i J TURIST BIRO Leto XXVI. Številka 65 jl^pvitelji: obč. konference SZDL in t 1xe' Kranj, Radovljica, Sk. Loka Kran- Izdaja CP Gorenjski tisk — klavni urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, sobota, 25. 8. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah za gorenjsko Dražji avtomobili Od 1. septembra bodo avtomobili Crvene zastave dražji za 12 odstotkov, Unisovi in Cimosovi pa poprečno za 16 odstotkov. Takšna odločitev o podražitvi domačih avtomobilov je že objavi j ena v Uradnem listu SFRJ. Medtem ko cene posameznih vrst Unisovih in Cimosovih avtomobilov še niso znane, pa so v Crveni zastavi že sporočili nove tovarniške cene vozil. Zastava 750 standard bo poslej 27.204 dinarjev (do zdaj 24.719), »zastava 750 lux« 28.538 (25.931), »zastava 1300 standard« 45.938 (41.735), »zastava 1300 lux« 48.870 (44.338), »zastava 1500 familiare« 57.213 (51.413), »zastava 101« 49.319 (44.568), »lada« 52.043 (46.797) in »zastava 125 PZ« 52.838 dinarjev (47.501). Obenem so se za 12 odstotkov podražili tudi rezervni deli ,za avtomobile Crvene zastave. Pogovori s sekretarjem ZSJ Sekretar centralnega« sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič je bil v četrtek na obisku v radovljiški občini. Najprej se je pogovarjal s predstavniki občinskega sindikalnega sveta Radovljica, potem pa si je ogledal še prenovljeni čebelarski muzej v prostorih radovljiške graščine. S predstavniki podjetja LIP Bled in občinskega sindikalnega sveta se je nazadnje pogovarjal o problematiki lesnopredelovalne industrije. '"'"Učno društvo Bohinj Jezero je letos ob hotelu Jezero razširilo parkirni prostor in most ter asfaltiralo sprehajalno pot. Vrednost vseh del je znašala 80.000 dinarjev — Foto: Perdan Dražji časopisi Izvršni svet Srbije je sprejel predlog združenja časopisno-založniških podjetij o podražitvi dnevnih politično-informativnih časopisov. Višjo ceno dnevnikov in nedeljskih izdaj za največ 50 par je moč pričakovati s 1. septembrom. Več sadja in trte Program nadaljnjega razvoja sadjarstva in vinogradništva v Južni Srbiji izhaja iz osnovnih postavk dolgoročnega" plana in predvideva nove vinograde in nasade sadja. Z najboljšimi vrst.ami jabolk, hrušk, višenj, češenj in drugega sadja bodo zasadili okolico Leskovca, Vučja, Vla-dičinega hana, Vranja, Grde-lice in drugih krajev na približno 1250 hektarih. Za vinsko in namizno grozdje pa je predvidenih 2100 hektarov. Sezona gre h koncu V turističnih krajih istrsko-kvarnerske riviere je že opaziti odhajanje turistov, zato je dovolj prostora v večini turističnih krajev. V začetku septembra, ko bodo skoraj vse hotelske organizacije ponudile posezonske penzione, nižje za 20 do 30 odstotkov od sedanjih, pa je znova pričakovati večji pritisk turistov, ki bodo prišli s posredovanjem potovalnih agencij. Vinski sejem Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so včeraj (petek) odprli 19. mednarodni vinski sejem. Na njem sodeluje 273 razstavljavcev iz 18 držav; letos, se jim je pridružila še Mehika. V spodnjih prostorih hale A je tudi pokušina vin. Dobra bera sladkorja Pričakovati je moč, da bodo domače sladkorne tovarne proizvedle letos za 20 odstotkov več sladkorja kot lani. Prve količine sladkorja iz letošnjega pridelka bodo na trgu že v prvih dneh septembra. Letos je bito s sladkorno peso zasejanih 10 odstotkov več površin kot lani oziroma skupaj 81.500 hektarov. Cenejša ozimnica Akcija sindikatov Hrvaške, katere cilj je, da bi delovnim ljudem omogočili nabavo ozimnice po ugodnejših oziroma bolj pristopnih cenah, je našla razumevanje v industrijskem kmetijskem kombinatu Osijek. Ta veliki kolektiv bo preskrbel zelenjavo potroš-' nikom po ceni, ki bo kar za 30 odstotkov nižja od tržne. Popraševanje po »škodah« Letos naj bi uvozili iz ČSSR 15.000 avtomobilov znamke Skoda. Avtomobile že uvažamo, zaradi vse večjega zanimanja pa razpravljajo o možnostih za povečan uvoz. Trgovinska podjetja se zanimajo za uvoz nadaljnjih 5000 vozil škoda 110-L. Poziv darovalcem krvi Poletje je čas, ko naše bolnišnice potrebujejo za nemoteno delo izredno velike količine krvi. Slovenski rdeči križ, organizator krvodajalskih akcij, vabi na odvzem krvi vse zdrave prebivalce. Vabilo še zlasti velja vsem voznikom motornih vozil. Čestitka Romuniji Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal predsedniku državnega sveta SR Romunije in generalnemu sekretarju romunske komunistične partije Nicolaeu Ceausescu brzojavno čestitko ob držav- \ nem prazniku SR Romunije. Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedić pa je poslal čestitko predsedniku ministrskega sveta SR Romunije Ionu Georghiu Maurerju. Krajevni praznik v Gorjah kranj 28. avgusta praznujejo prebivalci vseh 13 naselij krajevne skupnosti Gorje v radovljiški občini svoj krajevni praznik. Tega dne leta 1941 so nacistični rablji na pobočju Ro-varce v Spodnjih Gorjah ustrelili prve talce v tem delu Gorenjske. To je bil povračilen ukrep za likvidacijo okupatorskega sodelavca in izdajalca. Takrat so bili ustreljeni Franc Soklič, Karel in Jože Repe, Jože Pikon in Ivan Zupan. Gorje so potem postale prava partizanska trdnjava. Gorjanci so se borili in vztrajali do zmage. Svoboda je v tem delu terjala velik krvni davek. Življenje je darovalo 159 domačinov, od tega kar 87 partizanov in med njimi 17 prvoborcev. Okupator tudi nemočnim ni prizanašal. V plamenih požgane vasi Radovne je našlo smrt 24 nedolžnih žrtev. 67 domačinov pa je bilo izseljenih v Nemčijo in Srbijo. Nekoč odmaknjen kraj z okoli 3000 prebivalci — kmeti, gozdarji, živinorejci vozniki, kajžarji in delavci v jeseniški železarni — je postal po vojni priljubljen cilj turistov. S pridnostjo in vztrajnostjo so vaščani Gorij po svobodi skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi dosegli velik napredek. Zrasla so nova lična domovanja, olepšana je okolica vseh naselij, speljane so nove poti, urejeni vrtovi, zgradili so sodobno šolo in vrtec. Več kot polovica prebivalcev je danes zaposlena v jeseniški železarni, v lesnoindustrijskih obratih LIP Bled in v drugih bližnjih podjetjih. Svet krajevne skupnosti in krajevna konferenca SZDL sta za krajevni praznik pripravila z drugimi organizacijami in društvi več prireditev. Tako bo drevi ob 19. uri v avli osnovne šole slavnostna seja krajevne skupnosti, nato pa bo na novo ustanovljeni radioklub v domu TVD Partizan priredil družabno srečanje. Jutri (nedelja) pa bo turistično društvo Gorje pripravilo slovesnost ob 80-letnici otvoritve soteske Vintgar. JR Kranj, 24. avgusta — V prostorih občinske skupščine je bila opoldne ——————štirinajsta razširjena seja komitej® občinske konference zveze komunistov, ki so se je poleg članov udeležili tud' sekretarji organizacij in aktivov zveze komunistov. Razpravljali so o nalog3'1 komunistov v javni razpravi o osnutkih zvezne in republiške ustave in občinskega statuta in se pogovorili o kadrovskih pripravah za deseti kongres zveze komunistov Jugoslavije in sedmi kongres zveze komunistov Slovenije. ~~ " V Tržiču se je v sredo sestala kadrovska komisija pri komiteju činske konference zveze komu111' stov. Na seji so razpravljali o dokončnem, izboru možnih kandidatov ** delegate za kongres zveze komunistov in o bodočih članih komiteja občinsK konference ZK. — Za včeraj (petek) pa je bil sklican aktiv komunistov nep0^ srednih proizvajalcev. Na dnevnem redu je bila razprava o akcijskem pro£ra" mu do konca leta, o samoupravni stanovanjski skupnosti in o delu solio31"' nostnega sklada. A. Z- trzio Kdo je »razžagal« železniška stanovanja na Jesenicah Lani se je jeseniško Stanovanjsko podjetje — verjetno z dovoljenjem — občinske skupščine odločilo, da bo »razžagalo« nekaj dvo- in trosobnih stanovanj na Plavžu. Omenjena stanovanja so pretežno dobili lastniki — starši — sedanjih stanovalcev, ki so več ali manj že v grobu. V kolikšni meri so sporna stanovanja zasedli dediči, glede na sedanjo zakonito stanovanjsko kvadraturo, ne bi mogel reči, resnica pa je, da so bila razžagana 30 in več let stara železniška stanovanja, ki so jih opremili že pokojniki.. Da bi si stanovanjsko podjetje pridobilo nekaj stanovanjske kvadrature, so stara železniška stanovanja razpolovili in stanovalce postavili pred dejstvo, kam z opremo v stanovanjih ali kako jo prilagoditi novi kvadraturi. Razumljivo je, da se je moralo ustreči nekaj prošnjam zadevnih stanovanjskih prosilcev, toda občutek imam, da je takšno reševanje stanovanjskih zadev zgolj poteza nekaterih posameznikov, predvsem v občini Jesenice! Koliko podjetij v občini Jesenice je odvajalo v stanovanjski sklad občine z zakonom določeni odstotek od bruto osebnih dohodkov, ne bi mogel reči, verjetno je pa, da je prav železnica odvajala najmanj. Neredki so tisti železničarji, ki so po težkem dnevnem ali nočnem delu hodili prezebli spat — v zasilna stanovanja in barake! Stanovanjsko podjetje se je lotilo absurdne »adaptacije« v jesenskem času, zaradi česar lastniki stanovanj še v času 15. novembra niso mogli kuriti v »premičnih« železniških štedilnikih — ki spadajo v »sodobno« točkovanje stanovanj — ker je žaganje teh stanovanj prepočasi napredovalo. Kot nekdanji delegat v samoupravnem organu Prometne sekcije Ljubljana se spominjam marsikaterih nepravilnosti glede dodeljevanja kreditov ter reševanj prošenj za stanovanja. Vse stanovanjske in kreditne mahinacije dovolj zgovorno govore o tem, da je bilo »žaganje« starih železniških stanovanj na lastno pest več kot nedopustno, lahko in neodgovorno! Vovk Alojzij, Bled Po informacijah, ki smo jih dobili: Do preureditve in adaptacije ter nadzidave »železniških« (stanovanja so last samoupravne stanovanjske skupnosti!) stanovanj je prišlo po sklepu razširjenega delavskega sveta Tekmovanje za Mi-lovanovičev memorial Jutri ob pol devetih zjutraj se bo v Bohinju na prostoru Gozdne šole — Naklova glava začelo orientacijsko tekmovanje za Milovanovičev memorial. V znanju, spretnosti in vzdržljivosti se bodo pomerili člani mladinskih odsekov planinske zveze in zveze tabornikov Slovenije. Tekmovanje bo trajalo predvidoma do 16. ure. Včeraj pa se je v Tolminu — v domu Petra Skalarja — začel republiški mnogoboj najmlajših članov zveze tabornikov: medvedkov in čebelic. Tekmovanja pe je udeležilo prek 250 mladih tabornikov iz vse Slovenije. Vabilu so se odzvali tudi gostje iz drugih republiških in pokrajinskih zvez. Pokrovitelj prireditve, ki bo trajala do 27. avgusta, je občinska konferenca SZDL Tolmin. -lb in vlagateljev. Ideja o preureditvi velikih stanovanj na Plavžu, v katerih so in še prebivajo železničarji, je stara 15 let, ko jih je nameravalo preurediti Železniško transportno podjetje. Vendar ideje ni realiziralo in zato je adaptacija in nadzidava prišla v občinski program stanovanjske gradnje. Stara stanovanja niso bila funkcionalna (stanovanjska površina za tri- ali štiričlansko družino kar 84 kvadratnih metrov!), razen tega je bilo treba obnoviti vse dotrajane instalacije in stanovanja nasploh preurediti (stari podi, okna itd.). Stanovanjsko podjetje je zato poiskalo najcenejšo in najboljšo pot: iz sedanjih osmih stanovanj so jih pridobili 16 ter še z nadzidavo novih 16 stanovanj. Namen in pomen je torej jasen: pridobiti več stanovanjskih enot! Da se - razumemo: za delavce jeseniške občine! Stanovalci so s Stanovanjskim podjetjem podpisali dogovore, skupščina občine pa bo izdala odločbe za ta stanovanja. Motenju stanovalcev se žal niso mogli izogniti, saj bi nastalo tudi v primeru, če bi izvajali le vzdrževalna dela! Večina stanovalcev je z razumevanjem sprejela adaptacijo in nadzidavo (dve družini, na primer, sta dobili dve stanovanji), ob tem so se zavedali tudi visoke stanarine na velika stanovanja! Ob tem ni šlo za nobeno samovoljo, ' temveč za izvajanje stanovanjskega programa z enim samim namenom: pridobiti nove stanovanjske površine in obenem obnoviti zelo stara stanovanja na Plavžu. D. Sedej Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju ponovno razpisuje vpis slušateljev za šolsko leto 1973/74 v centre za izredni študij na: VIŠJI TEHNIŠKI ŠOLI MARIBOR (oddelki za strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo, kemijo in tekstil) VIŠJI AGRONOMSKI ŠOLI MARIBOR (oddelek za pospeševanje in ekonomiko kmetijstva in oddelek za tehnologijo) EKONOMSKI FAKULTETI LJUBLJANA (poslovni oddelek) Prijavi je treba priložiti: rojstni list, diplomsko spričevalo, potrdilo o zaposlitvi, izjavo o plačevanju šolnine, 2 fotografiji in življenjepis. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1973. v oddelke za odrasle na: DVOLETNI ADMINISTRATIVNI ŠOLI UPRAVNO-ADMINISTRATIVNI ŠOLI (pripravljalni tečaj za vpis v III. letnik) Prijavi je treba priložiti: rojstni list, spričevalo o kpnčani osnovni šoli, potrdilo o zaposlitvi, za delovodsko in upravno administrativno šolo tudi spričevalo o končani poklicni šoli. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1973. TEHNIŠKI SREDNJI ŠOLI (elektro in strojna smer) POKLICNI ŠOLI (elektro in kovinska smer) POKLICNI ŠOLI GOSTINSKE STROKE (kuhar, natakar) DELOVODSKIH ŠOLAH (elektro, kovinska, gradbena smer) v osnovno šolo za odrasle: Prijavi je treba priložiti: rojstni list, spričevalo o končani šolski obveznosti, potrdilo o zaposlitvi. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1973. v tečaje: začetne, nadaljevalne, konverzacijske tečaje angleškega, fronco-skega, nemškega in italijanskega jezika tečaje slovenskega jezika za tujce specializirane tečaje tujih jezikov za gostince in prodajalce tečaje za kurjače centralnih kurjav (nizkotlačni kotli) tečaje za privatne gostilničarje ' v tečaje za skladiščnike tečaje tehničnega risanja tečaje stenografije in strojepisja. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1973. Prijavite se lahko na Delavski univerzi vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 14. ure, vsako sredo od 14. do 18. ure in vsako sobloto od 7. do 12. ure. Informacije dobite tudi po telefonu na št. 21243. Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju vabi k sodelovanju predmetne učitelje, profesorje in druge strokovnjake za pouk vseh predmetov osnovne šole in šol druge stopnje. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1973. Poskus državnega udarp v Laosu se ni posrečil; Američani so prenehali bombardirati Kam-bodžo sicer že 15. avgusta, toda za zdaj še nič ne kaže na odločilni razplet; neuvrščeni pospešeno nadaljujejo s pripravami na sestanek v Alžiru — to bodo osrednje teme današnjega pregleda. Neuspel udar v Laosu LAOS: poskus državnega udara, ki ga je na čelu majhne skupine vojakov in plačancev poskušal v Laosu izvesti general Tao Ma, bivši poveljnik vojnega letalstva, se ni posrečil. General se je ubil, ko so njegovo letalo, s katerim je poskusil pobegniti na varno, zadele krogle redne laoške vojske. Položaj v deželi se je po zadnjih agencijskih poročilih normaliziral, v državi je mir, čeprav vse ustanove, trgovine in tovarne (ki jih je v tej zaostali deželi komaj nekaj) še vedno ne delajo. Zarotniki so med vdorom v glavno mesto Vientian za nekaj ur uspeli zasesti radijsko postajo, del letališča in nekatere druge pomembnejše točke, kasneje pa so se morali umakniti pred nasprotnim napadon? vojske. Ta"je osvobodila tudi princa Suvano Fumo, ki je bil sicer nekaj časa obkoljen v svoji uradni rezidenci, vendar pa se mu je kasneje posrečilo uiti in še kasneje prevzeti poveljstvo nad vojsko. Čeprav iz Laosa še vedno ni natančnejših poročil, pa prevladuje mnenje, da so poskus državnega udara izvedli desničarski elementi, nezadovoljni (kot trdijo) z zadnjim političnim razvojem v deželi. V Laosu se namreč že dalj časa nadaljuje tiha zakulisna borba za premoč med vsaj tremi skupinami: tako imenovanimi nevtra-listi, ki jih vodi princ Suvana Fuma, desničarji, ki jih vodi njegov polbrat Souvanuvong, in levičarji. Desničarji (ni pa znano, v kolikšni meri jih je podprl Souvanuvong) so poskusili izvesti državni udar zato, ker so bili nezadovoljni s pogajanji med predstavniki gibanja Patet Lao in vlado princa Suvana Fume. V tem trenutku je še vedno znanih premalo elementov za podrobnejšo analizo zadnjih dogodkov v deželi, kjer traja državljanska vojna skoraj nepretrgoma že od leta 1954, ko je Laos dobil neodvisnost. Laos je dežela brez železnice, zaostala, z zelo skromno razvito industrijo. Po koncu vojne v Vietnamu so se pogajanja za dokončno normalizacijo in stabilizacijo položaja v deželi nadaljevala nekoliko hitreje — zadnji poskus državnega udara pa je hotel tak razvoj očitno (in na srečo brezuspešno) zavreti. KAMBODŽA: Kljub temu, da so bili mnogi prepričani, da so ure režima Lon Nola po vi bombardiranji štete, se to ^ zdaj še ni zgodilo. Položaj v .u vedno obkoljenem Phnom je sicer "dialeč od normalne® toda videti je, da kljub izjaV:to princa Sihanuka, da bodo n»el kmalu osvobodili, tega ni *re jemati preveč dobesedno. . Vsekakor je videti, da je 0<*8° nost vojaških akcij mogoče P^, jasniti s precej živahno (ven®^ dobro prikrito) diplomatsko . politično aktivnostjo. Pod?t0o kot v Vietnamu bodo verjej tudi tu skušali doseči spravo vsaj prekinitev očitnih sov*" ^ nosti) tudi za zeleno mizo • • * to ob sodelovanju velikih sil« Podrobnosti je v tem trenU* sicer mogoče samo slutiti» izkušnje preteklosti tak rf»z dovoljujejo — če že ne tudi r trjujejo. jfii PRIPRAVE: Komaj teden ^ pred začetkom alžirskega je stanska neuvrščenih je *no» e skoraj povsod zaslediti ^ in pospešene priprave. Sest®. ^ se bo začel že 29. avgusta z z rom veleposlanikov, ki n»n ^ sledilo 2. septembra srečanje r* nanjih ministrov in 5. septem srečanje šefov držav ali vlad- ^ Pričakujejo, da se bo renče udeležilo okoli 80 drž»7» tega 65 polnopravnih član* 15 opazovalk — daleč naj. ^o' število doslej. Menijo, da bi $ rala biti konferenca p**«4*. ^jtO konkreten dogovor o ten®» „r uveljaviti voljo in politi*?, uvrščenih na vseh področji^ pa samo zbor, na katere sprejeli načelne in deklama resolucije. »Gasilsko društvo iz naše vasi Priredi v nedeljo ob pomembni °°letnici našega društva promenad-Hi koncert, gasilsko vajo in izročitev" n°ve motorne brizgalne. Po slav-postnem delu bo zabava s plesom vrtno rajanje, družabni večer ali selica s plesom). Igral bo ansambel Veseli muzikonti«.... Tako nekako se glasi v tem letnem večina lepakov po naših vaseh. £po ogromnem odzivu vaščanov bi ^hko sklepali, da je v večini naših asi družabno življenje popolnoma Umrlo ali pa da po stari dobri šegi £ navadi na veselici ne sme njkati prav nihče. Naj imenuje- te družabne shode prešerno .aJo.nje, veselice ali karkoli že, kot Mjce jajcu so si podobne in povsod 1 °b izkupičku manejo roke. Gasilci £ nemara edini, ki vsaj enkrat na to zberejo vso vas, edini, ki nekdaj Q«o priljubljena shajališča znajo Vsesplošno zadovoljstvo ohranjati. , Veselica je torej dogodek, dogo->p leta za neko vas in vse sosednje! anjo se vsi skrbno pripravljajo že ekaj dni prej! Organizatorji so še o.ko spretni pri običajnem pobira-M prostovoljnih prispevkov in VzhJ° .P°tipati ravno toliko, da se sk ^ menda nikoli zamrla sloven-0 zavist in nevoščljivost: »O, a kuro boste dali za srečelov? Det f.°bro, vaš sosed je dal dvč in še vjtelina povrh! »Na, tri dam in so°a ter vrečo pšenice!« se raz hudi bl^d in vleče iz kašče obljubljeno ong0 ravno toliko časa, da mora Paziti tudi sosed izza plota. Veselica nesporen dokaz, da se PnPravlja nekaj velikega, so tudi franke, ki trumoma navale na Ll*?r.ski salon in že nekaj dni prej redijo počesane kot nikoli v letu. isti mesec šepa tudi v družinskem S?ra^unu> ki skorajda ne prenese ^kupa nove obleke, vendar pa ni .Je sramote, kot se na veselici Pokazati v stari obleki! n je na obljubljeni dan slavnost-z, del mimo, se mladi in stari začno ^ ifati pred gasilnim domom, poseko po stolih ob dolgih mizah in brhke »dečve« ponujajo srečke, sr ffedo zel° dobro v promet. Če e° V*no nekoliko ogreje in se na jenern podu vrtijo že prvi mladi tkalci, beseda da besedo. O mcl°gOČem se tu govori! Med p skimi o letini, med ženskami o Ker 0 izzivalno oblečeni sosedi. le J Vse bi lahko zvedeli o njej, če bi ■ Pfef21,trenutek napeli ušesa! Njena vseh st' sedanjost in prihodnost v ia Pogledih je v besedah in mislih ^ ank kot na dlani jasna stvar!, otrok Ura °dbije sedem, prigovarjajo don, 0rn< naj čimprej oddidejo heknt ' ^i°er Pa Je tudi že čas, kajti pred' J mladi kot da so brez doJ°dkov: od nedolžnega spogle-Pople/,a so Prešli že kar na odkrito tesne °anJe> ki se nujno zaključi v j^jn objemu na plesišču. fnuzi/?Je vse °8reto in zagreto, Sebi ?,ntje ne igrajo več samemu Plašni deti je celo, da bi ognjeviti PfOst najraJe zasedli še njihov kar !!r' kajti plesišče je nenadoma tudi etesn°- In tja je slišati dren;^re^eren vrisk, vse pleše, se *(ikljuXLtoPa z noge na nogo in ob izgub u P^esa Je zares čudno, če dese") Velj le ena plesalka in ne V ' ^r,iuH!moru tja proti polnoči sili je t hrusta že tretjo klobaso. V PrivleA- - skočiti tudi do doma in kajti hr]lZ Predala kakšen dinar, tak o ^ si niisli, da bo veselica PolnočPnjetno dolga! Tja proti modr( 1 l s.e začne tudi iz ovinka > da bod svetlikati, kar je znak, Miličniki morebitno hudo kri miriH Ž? P0 polnoči je trobentač te*avo° saP°' harmonikar se le s zdn, ■ Pokonci, kitarist pa sije Petkratnaj privMkel na oder stol. Že konec so vrH možakarji oznanili ^osk^anja, a vaščani so jih s s£et J.em> vPitjem in kričanjem Qk0 l"P,avili do nove »runde«. JutraniihPrej ln naprej, do zgodnjih *VoJeŽ*l Ur' ko končno vas začne PanJe. vLročekrh ie seveda zgodi, da si butiCe [ne,ž\ morajo hladiti pesti in >>fnQčh' .hi, veČina pa preganja Bile ma- dni n/jZ Vestlica in pol, saj vsaj leto prazne' ll° možnosti za' raz-fnskim razPrave, predvsem med d°PrZ JVe,tom- VsaJ ieto dni, vse naslednje vaške veselice. ^ D. S. Razgrnjen urbanistični načrt škofjeloške občine Protesti zaradi predvidene pozidave Rudenskega polja V sejni dvorani občinske skupščine v Škofji Loki je razgrnjen popravljen urbanistični načrt za Poljansko in Selško dolino ter Škofjo Loko z okolico. Izdelal ga je dipl. ing. arh. Stane Kovič. Zazidalni in urbanistični načrti skoraj brez izjeme povzročajo precej hude krvi med občani. Nesporno je, da se tudi prebivalci obeh dolin in mesta z vsemi predlaganimi rešitvami ne bodo strinjali. Zato ne bi bilo napak, da bi razgrnitvi urbanističnega programa namenili več pozornosti in tako opozorili vse zainteresira-, ne, da si bodočo podobo svojih krajev in občine ogledajo in tudi napišejo pripombe. Preden bodo načrt še enkrat pretresli odborniki občinske skupščine in ga potrdili, je še vedno čas za spremembe. Morda bi prav zato kazalo razgrnitev podaljšati v jesenski čas, ko bo delo in življenje spet steklo po običajnih tirih. In če tudi ne, je do 1. septembra še vedno čas za nove predloge. Će izvzamemo pravi protest kmetov iz Rudnega in drugih v Selški dolini zaradi Rudnega, pripomb še skoraj ni. Do četrtka, 23. avgusta, sta bili vpisani le dve: nekdo iz Gorenje vasi se pritožuje, da je trasa nove ceste skozi njegov kraj premalo točno vrisana glede na tok Sore, Škodjeločanu pa se zdi načrt središča mesta premalo jasen. Čeprav je zaradi predvidene pozidave Rudenskega polja že bilo sklicanih več razprav, čeprav kmetje odločno nasprotujejo gradnji na njivah (Rudno je namreč še prava kmečka vas s trdnimi kmetijami, vsa javnost po iskanju takšnih »cenenih« rešitev na škodo kmetijskih zemljišč, so ga urbanisti mirno »pozidali«. Zato je ogorčenje kmetov še toliko hujše. Valentin Fajfar piše: »Protestiram zaradi predvidene zazidave Rudenskega polja. Tam je obdelana vsaka ped zemlje. Vas se tudi od nje živi. Če nam jo bodo vzeli, bo propadla vas in gospodarska poslopja.« Jože Vrhunc: »Zemlje za gradnjo družinskih hiš je v Selški dolini še dovolj. Je sicer manj primerna za obdelavo in je dostop do nje nekoliko težji, vendar se bi tudi tam dalo graditi. Tudi v naši okolici je še nekaj bolj primernih mest kot so naše njive.« Eržen Janez: »Načrt podcenjuje pomen kmetijstva in jemlje vasi osnovno življenjsko bit. Če bo kljub našim protestom načrt sprejet, bomo izgubili osnovo za naše gospodarstvo in ne bo dolgo, ko bo Rudno le še životarilo. Spet bo ena kmečka vas manj na Gorenjskem. . Kdo bo kriv za to?« Kmet Žbontar: »Sestavljavci načrtov naj pomislijo tudi na preteklost. Na zadnjo vojno in tudi na to, koliko truda je bilo vloženega v to zemljo. Kmetje gledamo zemljo drugače.« Občan ali občanka iz Škofje Loke (podpis nečitljiv): »Trudimo se, da bomo kmetom iz Rudnega omogočili znosnejše življenje. To so menda zaslužili že z udeležbo v NOB in s tolikoletnim skrbnim obdelovanjem zemlje. Zazidalne površine poiščimo drugje, njim pa pomagajmo, da bo cesta skozi vas čimprej dobila asfaltno prevleko, kar bo še pospešilo razvoj vasi in tudi turizma.« In še protest Skupnosti za varstvo okolja Slovenije, ki je bil vpisan v knjigo 21. avgusta: Iz načrta je razvidno, da so načrtovalci segli po plodni zemlji, t. j. na Rudno polje, kljub nasprotovanju kmetovalcev vasi Rudno, ki to zemljo obdelujejo. S tem, posegom so sprožili val ogorčenja, kar izpričujejo številne razprave, ki jih je organizirala krajevna skupnost Draž-goše, SZ Rudno in sestanek krajevne skupnosti Železniki. Spor je slovenski javnosti znan iz dnevnega časopisja, radia in televizije. Postopek razgrnitve zahteva, da ponovimo naše odklonilno stališče do razgrnjenega načrta. Ponavljamo argumente proti temu načrtu, ki so: 1. Osporavamo postopek planiranja in ugovarjamo metodologiji, po kateri so bile določene lokacije za zazidavo. Iz elaborata ni razvidna analiza prirodnih danosti in njih valorizacija, še manj njihova prostorska funkcija. Šele na osnovi take vsestranske analize je možno izdelati alternativna stališča, ki jih razgrnjeni načrt sploh nima. S takim metodološkim pristopom, ki obravnava prostor enostransko in brez poglobljene analize prirodnih danosti, se lahko načrtno planira občutna škoda, ki ne bo bremenila le ene krajevne skupnosti, temveč škoduje bodočemu razvoju občine in celo republike. Zahtevamo revizijo načrtov oz. izdelavo načrtov po predpisih, ki jih zahteva Zakon o urbanističnem načrtovanju, oziroma planiranju. Prepričani smo, da bi taka strokovno utemeljena analiza pokazala širše interese in možnosti razvoja nasploh. 2. Postopek ni v soglasju z novim Zakonom o kmetijskih zemljiščih. 3. Nacionalni strateški interes zahteva, da v bodoče prizanašamo rodovitni zemlji in se izogibamo njenemu nesmotrnemu uničevanju. Že danes se kaže velika potreba po virih prehrane, ki smo jih v preteklosti prekomerno zanemarjali z uničevanjem rodovitne zemlje. Ruden-sko polje je praktičen primer, ki zahteva, da se korenito spremeni odnos do rodovitne zemlje, kot surovinske baze za pridobivanje hrane. 4. Skupno z varstvom rodovitne zemlje je dolžnost Svosa, da zaščiti v prvi vrsti človeka. V tem primeru gre za kmetovalce Rudenskega polja, ki so voljni in pripravljeni še naprej obdelovati ta košček slovenske zemlje. Zazidava Rudenskega polja bi pomenila nasilje nad ljudmi, ki so svojo eksistenco povezali z obdelovanjem rodne grude. Nemoralno in nehumano bi bilo, če načrt tega bistvenega elementa ne upošteva in ravna proti volji vaščanov Rudnega polja. Prepričani smo, da bodo pristojni forumi upoštevali ugovore tamkajšnjih kmetov in Skupnosti za varstvo okolja Slovenije, kot sestavnega dela slovenske javnosti. Skupščina občine Radovljica oddelek za družbene službe in občo upravo objavlja informativni razpis za vpis v I. letnik ESŠ v Radovljici v šolskem letu 1973/74. Pogoje za-vpis imajo vsi učenci, ki so vsaj z dobrim uspehom končali 8. razred osnovne šole. Prijave za vpis sprejema do 1. septembra 1973 osnovna šola A. T. Linharta v Radovljici, in sicer od 10. do 12. ure vsak delovni dan. K prošnji je treba priložiti še rojstni list in zaključno spričevalo o končani osnovni šoli ter izkaz. Vse ostale informacije dobite na oddelku za družbene službe in občo upravo Skupščine občine Radovljica, tel. 75-112. Zaposlimo takoj raznašalko (ca) za dostavo časnika DELO naročnikom na dom za Škofjo Loko. Zaposlitev je primerna za upokojence, di jake in gospodinje. Ugodni pogoji. Ponudbe sprejema podružnica ČGP DP)LO Kranj, Koroška c. 16, tel. 21-280. ljubljanska banka PIKAPOLONICA nagradna igra za mlade varčevalce Veste, dragi mladi prijatelji, pikapolonica ni kar tako od muh, kot bi si človek mislil! Pravijo, da prinaša srečo. In prav zato smo jo izbrali, da nam bo vodila prijetno igro ter kazala pot do uresničenja malih in velikih želja.-Poglejte, kje vse jo bomo lahko srečali! NA PRIKUPNI NALEPKI, ko bo vloga dosegla 100 din, NA KNJIŽNEM KAZALU, Če privarčujeft nadaljnjih 100 dinarjev, KOT ZNAČKO pri privarčevanih 300 dinarjih, KOT DENARNICO, ko bo tvoja vloga dosegla 400 dinarjev in končno KOT HRANILNIK, ki ga prejmeS v trajno last ob vloženem skupnem znesku 500 dinarjev. Potem pa veselo v banko hitim, da ves kup denar cev na knjiž'co vložim. Igro seveda lahko ponavljaš, če z varčevanjem nadaljuješ. Ker pa hranilnik v tem primeru že imaš, prejmeš namesto njega drugo lepo darilo. Pa ,še to. Z dvigom privarčevanega denarja igro PIKAPOLONICA prekine^, dokler z novimi vlogami ne nadoknadiš dvignjenega zneska. Povej mamicL očku, babicam, dedkom, tetam in stricem, kaj vse te čaka! Pri nas pa bosta s svojo pikapolonico vselej dobrodošla. ljubljanska banka Merkur veleželeznina Kranj poslovna enota Komunalna skladišča Kranj, Gregorčičeva 8 oglaša takojšnji nakup naslednjih stanovanjskih enot na širšem območju mesta Kranj, in sicer: a) eno dvosobno stanovanje z bivalno kuhinjo in sanitarijami v skupni površini ca. 55 kv. metrov in v kvaliteti ocenjeni do 60 točk v smislu pravilnika o točkovanju stanovanjskih in poslovnih površin. b) tri enosobna stanovanja z bivalno kuhinjo in sanitarijami, v skupni površini ca. 35 kv. metrov in kvaliteti ocenjeni do 50 točk v smislu pravilnika o točkovanju stanovanjskih in poslovnih površin. V poštev pridejo eventualno tudi ponudbe izven zahtevanih pogojev glede velikosti in kvalitete stanovanjskih enot. Vsa pojasnila lahko dobite osebno na upravi podjetja, oziroma po telefonu na št. 24-654. Rok za oddajo ponudb je do 31. avgusta 1973. Prek 500 slušateljev politične šole V nedeljo, 26. avgusta, se bo v Vikrčah pri Ljubljani začela že druga poletna politična šola za mlade. Pripravila jo je republiška konferenca ZMS. Udeležilo se jo bo prek 500 mladincev iz vseh slovenskih občin. Teden dni bodo sledili predavanjem o naši politiki, gospodarstvu in razvoju, javnim tribunam in predavanjem , po posameznih interesnih skupinah. Med prijavljenimi je največ mladih delavcev. Okoli dve tretjini udeležencev šole je članov zveze komunistov. Se posebnega pomena bo delo skupine, ki jo bodo sestavljali predsedniki in sekretarji občinskih konferenc ZMS. Na podlagi resničnega stanja v občinskih organizacijah mladine bodo pripravili izhodiščne dokumente za 9. kongres ZMS. O novi ustavi bo mladim spregovoril Sergej Kraiger, o pripravah na republiški in zvezni kongres ZK bo predaval Stane Dolanc, dr. Anton Vratuša pa pripravlja predavanje o pripravah na konferenco neuvrščenih v Alžiru. O razvoju ZMJ v enotno in socialistično usmerjeno organizacijo bosta govorila predsednik zvezne konference ZMJ Vladimir Maksimovič in predsednik RK ZMS Ljubo Jasnič. -lb O jr* w m ca o Prejšnji petek je Cestno podjetje iz Kranja asfaltiralo ceste v Spodnji in Zgornji Besnici— Foto: F. Perdan Asfaltiranje cest v Besnici Konec prejšnjega tedna je Cestno podjetje iz Kranja v Spodnji in Zgornji Besnici v kranjski občini asfaltiralo prek 5000 kvadratnih metov cest v krajevni skupnosti. Polovico vsega denarja so prispevali prebivalci krajevne skupnosti, ki so s prostovoljnim delom uredili tudi bankine, prestavili nekaj električnih drogov, položili betonske koritnice, zgradili betonske jaške in poskrbeli za dovoz in planiranje gramoza. Tako so opravili prebližno 1100 prostovoljnih delovnih ur. O ureditvi cest v krajevni skupnosti so se začele pogovarjati januarja letos. Najprej so namera- vali urediti le makadamska cestišča, potem pa so se zaradi trajnejše rešitve raje odločili za asfalt. Prebivalci so prispevali tudi do pol milijona starih dinarjev. Po prvotnem predračunu bi morali zbrati 21 milijonov starih dinarjev. Potem pa so program asfaltiranja cest še nekoliko razširili, nekateri pa so se odločili še za asfaltiranje dvorišč. Vrednost položenega asfalta tako znaša okrog 29 milijonov starih dinarjev, za asfaltiranje dvorišč pa so prebivalci prispevali še dodatnih 7,5 milijona starih dinarjev. Tako znaša prispevek prebivalcev in krajevne skupnosti, ki bo prispevala polovico denarja, skupaj s prosto- voljnim delom od 40 do 45 milijonov starih dinar jev. Predstavniki krajevne skupnosti so povedali, da se je velika večina prebivalcev odločila in podprla akcijo. Le nekateri posamezniki, ki so bili proti, so za asfalt prispevali simbolične zneske. Podobno prostovoljno delovno akcijo pa so v krajevni skupnosti organizirali tudi januarja letos. Takrat so s prostovoljnim delom prebivalcev in denarjem krajevne skupnosti postavili smučarsko vlečnico v Zgornji Besnici. Pobudo za to je dala krajevna skupnost, vrednost vlečnice pa znaša okrog 3 milijone ' starih dinarjev. A. Zalar Asfalt tudi Ta in prihodnji mesec bosta kot kaže na Gorenjskem minila v znamenju asfaltiranja cest. Delavci Cestnega podjetja Kranj so danes tu, jutri tam in z vso naglico hitijo uresničevati za letos začrtani program obnovitve in asfaltiranja cest v posameznih gorenjskih občinah. Prejšnji teden so bili še v Besnici, ta teden so asfaltirali v krajevni skupnosti Srednja Dobrava v Radovljiški občini, v četrtek popoldne oziroma včeraj pa so njihovi stroji že zabrneli na Senturski gori. V krajevni skupnosti Srednja Dobrava v radovljiški občini so se že približno leto dni pogovarjali o ureditvi in asfaltiranju ceste od priključka na glavno cesto v Lipnici do trgovine na Srednji Dobravi. Sklenili so že pogodbo s Cestnim podjetjem v Kranju, nakar so začeli razmišljati, da bi program razširili. »Vse več mnenj je bilo, da bi asfaltirali tudi ceste na Spodnji, Srednji in Zgornji Dobravi. Pogovorili smo se s prebivalci vseh treh vasi, napravili predračune' in se potem odločili, da asfaltiramo vse ceste. To je kar precejšnja površina, A W m iggj: na Dobravi saj je bilo v programu okrog 10.000 kvadratnih metrov oziroma nad 3 kilometre ceste« je povedal predsednik gradbenega odbora in hkrati član sveta krajevne skupnosti Jože Ješe, 45-letni mizar s Srednje Dobrave. Odločili so se za prostovoljni prispevek. Po posebnem ključu je vsaka družina prispevala na hišo 1000 novih dinarjev in prav toliko na avto in traktor. Prispevek na konja je bil 500 dinarjev, na vsakega zaposlenega 300 in za vsak hektar zemlje (nad en hektar) po 100 novih dinarjev. Tako je sto družin zbralo okrog 200.000 novih dinarjev (nekateri so prispevali tudi do pol milijona starih dinarjev) kar je približno tretjina celotnega zneska. Cestno podjetje iz Kranja je položilo asfalt do srede, zdaj pa bodo s prostovoljnim delom uredili še bankine. Njihovo akcijo so podprla tudi nekatera podjetja, Cestno podjetje in občinska skupščina. Cestno podjetje jim je namreč odobrilo 200.000 dinarjev posojila za dve leti, občinska skupščina pa je letos zagotovila 100.000 dinarjev. Razen tega pa bodo nekaj denarja prispevali še Špecerija Bled in Gozdno gospodarstvo na Bledu. Krajevna organizacija ?veze borcev pa je že prispevala 50.00Qnovila dinarjev. Predsednik gradbenega odbora Jože Ješe je tudi povedal, da pri pripravi del in med asfaltiranjem ni bilo nobenih težav in da so prebivalci z razumevanjem sledili akciji. Nikjer se niso pritoževali, če je bilo treba podreti drevo, odstraniti del meje in podobno. Mnogi med njimi so se celo odločili za asfaltiranje dvorišč. A. Zalar Ob Partizanski cesti v Škofji Loki sta pod streho še dve novi stolpnici. nadzorstvom podjetja Lokainvest ju gradi Splošno gradbeno podjetje Tehnik. V vsaki stavbi je 55 stanovanjskih enot: trosobna, dvosobna, dvosobno s kabinetom in enosobna stanovanja. Ena bo useljiva, če ne bo zastojev prl obrtniških delih, že konec novembra, druga pa spomladi prihodnje leto. Cen& za kvadratni meter stanovanja znaša 3400 dinarjev in kakor so povedali prl Lokainvestu, se vsaj letos ne bo zvišala. V vsaki stolpnici so približno tretjino stanovanj odkupili občani (etaŽJ*1 lastniki). Druga stanovanja, pa so kupile delovne organizacije in občinsko skupščina. Ob tem ne bo odveč omeniti, da je nekaj stanovanj že kupljen1'1 z denarjem, ki je zbran v solidarnostnem skladu za nakup najemnih s tO' novanj. Sklad je bil ustanovljen pri občinski skupščini. Pravico do vselita v tako stanovanje imajo občani z nizkimi osebnimi dohodki, ki si te dobf^r ne morejo kupiti. O tem, kdo se bo vselil, pa bo odločala prioritetna komisijo< kije bila imenovana pri skladu. Ob Partizanski cesti so že položeni temelji še za dve stolpnici. Vselj*vl bosta predvidoma v drugi polovici prihodnjega leta. S tem pa se bo blokovni gradnja v tem delu Škofje Loke zaključila in se preselila v Podlubnik. Foto: F. Perdan (lb) V bohinjski Srednji vasi so imeli v nedeljo manjšo krajevno slouesn^ Odprli so nov plavalni in požarni bazen. Sredi vasi so namreč zajezili Ma potok in tako dobili 22 metrov dolg, 8 metrov širok in nekaj nad metra globok bazen, v katerem se bodo poleti lahko kopali, hkrati pa bo f g0 kot vodni rezervoar za morebitno gašenje požarov. Denar za f prispevala domača in okoliška podjetja in krajevna skupnost. Organiz ^ gradnje sta bila gasilsko društvo in krajevna skupnost. — A. Ž. — Foto-Perdan * - * - Prireditve za krajevni praznik Naklega Sobota, 25. avgusta 16. uri: na nogometnem igrišču v Naklem nogometna tekma mladinskih moštev TVD Partizan Naklo : NK Lesce za pokal zveze mladine Jugoslavije (1. kolo), 18. uri: otvoritev nove asfaltirane ceste na Cegelnico in Malo Naklo (pred »Vrtačnikom« v Naklem), 19.30: v dvorani Doma kulture Naklo svečana akademija v počastitev krajevnega praznika, ki jo priredi aktiv zveze mladine Naklo. Nedelja, 26. avgusta 10. uri: otvoritev in ogled stavbe nove osnovne šole »1. kranjske Čete« v Naklem, 13. uri: od centralnega spomenika Pred šolo v Naklem začetek Pohoda »Od spomenika do spomenika«, POHIŠTVO JE TRAJNEJŠA DOBRINA ZATO SE NE PRENAGLITE Z NAKUPOM OGLEJTE SI TUDI NAŠE PRODAJALNE; NAŠA VELIKA IZBIRA IN DOBER NASVET VAM BOSTA POMAGALA K PRAVILNEJŠI ODLOČITVI uri: spominska svečanost ob grobu v Strahinju ob obletnici junaške borbe in tragedije bataljona kokrškega odreda, ol) lf>- uri: pri Domu kulture Naklo zaključna prireditev krajevnega Praznika z družabnim in tova-rjškiifi srečanjem. Igra Senčur-ski kvintet. 0s a Prireditvah sodelujejo: učenci tnla rnr S()le Nakl°- mladinci in Nabi aktiva zveze mladine ^člani KUD Dobrava Naklo, ^ni T vd Partizan Naklo, moški in orkzbor iz Naklega, pihalni pester iz Kranja, enota JLA iz La nja- člani zveze borcev in sveta dJevne skupnosti Naklo. V SLOVENIJI: KRANJ, LJUBLJANA, CELJE, KOPER, MARIBOR, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA 0//;omin na bitko II. bataljona kokrškega odreda, kije bila p,. - 15. septembra 1942 v U dnem borštu, objavljamo lsI>evek udeleženca tega boja Staneta Vrhovca. |j0 tovarišev sem poznal še iz Dolomitov. Mrak je legal na zem- Vm * fmo zapustili škofjeloške gozdove. Pot nas je vodila prek Sore. prot^K 8m° 86 8 to'nom Prepeljali čez Savo, nato pa krenili po polju kre/ Krvavc"- je bila svetla, rahla megla nam je omogočala hitrejše preu-|"Je' ^-račje je bilo polno vonjav po cvetočih žitaricah: Dan smo h»d j',V gozdu blizu Brnikov, nato pa nadaljevali pot proti Krvavcu. Tik jeno' 0Zersk° planino na Krvavcu smo se utaborili. Tu je bilo dogovor-ki jev^840' ,t-'er se najdemo z že obstoječo kokrško četo. Tovariš Cegnar, Poslan na vezo, nas je kmalu našel. Skupno smo krenili na pot. koc; nam' je bila težka in dolga pot, saj je bila kokrška četa v planinski tov -K«.išču. Vendar smo z dobro voljo in ker nas je stalno spodbujal je A"elfnar, po 10-urnem maršu dosegli cilj. V planinski koči na Kali-l,a zbrana četica gorenjskih partizanov. Težko so nas pričako- počasi legal na zemljo, ko sva se utrujena približevala Karničarjevi koči, stoječi na planini v jarku pod vrhom Storžiča. Od koče so prihajali glasovi in pričali o življenju v njej. Toda teh glasov je bilo čimdalje več. »Naši niso tako neprevidni, da bi tako kričali,« sem dejal. Kmalu sva zagledala pred kočo gručo golorokih ljudi, ki so se glasno pogovarjali. »Pomakniva se še bliže, morda so naši,« mi je rekel tovariš Buldek. Previdno, s puško prek rame, sva se začela spuščati po zadnjem pobočju proti koči. »Švabi so!« sva ugotovila oba naenkrat. Govorica jih je izdala. Tudi oni so naju opazili. Njihovemu »haltu« so sledili streli. Nizko sklonjena sva jo ubrala po najbližji stezici nazaj proti vrhu Storžiča. Na poti sva našla še oba brata Miheliča, partizana naše čete in skupno z njima smo okrog polnoči dosegli vrh Storžiča. V železni skrinjici, ki je na vrhu, je bila spominska knjiga, v katero smo zapisali obisk partizanske patrulje. Pred nekaj urami pa je vrh Storžiča obiskala nemška patrulja in tudi svoj obisk zapisala v knjigo. Noč je bila svetla, zato smo takoj nadaljevali pot. Namenjeni smo bili obiti Javorniško sedlo ter nadaljevati pot proti Konjščici. Krenili smo z gorske stezice ter jo ubrali po strmepi pobočju proti jezerski strani. Previdno smo se spuščali po ruševju, potem pa proti II. bataljon kokrškega odreda in borbavUdnem borštu septembra 42 Roren- " ,ar Matevž (Benedičič z Jesenic) se je dobro odrezal s svojimi ?'iv»hno žBanci. Temeljito smo se podprli, potem pa se je razvilo Poved r,ttzPrav'Janje o partizanskem gibanju na dolenjski.strani. Vsak t'Za»»sk a..8v°je' kmalu smo si postali dobri tovariši. Naše dotedanje par-^droči0. .*'v'jenje se je odvijalo povsem v nižinskih predelih, a novo Sa,notna ,e visinsko' gozdovi so bili tu že redki; le tu pa tam je stala ?v'8al0 snifeka, prevladovalo pa je ruševje. Nad nami se je mogočno je 8ef{ajprot' nebu skalnato pobočje Storžiča. Naše operativno področje p'anine0kod d°l'ne Kokre prek Storžiča, Konjščice, Dolge njive, Sije, J^mftkm .fc Pa tja do Dobrče pod Begunjščico. Teren je bil še poln je bila arjev- Izdali so svojo domovino ter se uvrstili med izdajalce. Zato ^arnufl prva naloga očistiti teren izdajalcev. S še tako rafinirano p08tai °iJim n' U8Pe'° uit» ro't' pravice. Zaupanje v partizansko gibanje ^ed Vsak dan večje. Vsak dan so prihajali novi borci in borke. ^0rbei,08!fanltami sta se najbolj odlikovali po svoji požrtvovalnosti in tov|lrišicl Kokalj Ančka iz Tržiča in Košir Minka, po domače °*t(,Pator" 'Z Ljubeljem. Uničevali smo vse, kar je služilo Utabori|jJev' v°jn' industriji. Po uspeli akciji v Lomu pri Tržiču smo se ?e Pi*emaK Ro?'du tik nad Veliko Poljano. Drugo jutro smo se odločili, da Je bi|0 se nem° prek Javorniškega sedla v gozdove Konjščice. V dolinah n®ročilV8e zav'to v meglo, ko me je poklical tovariš komisar Lado ter ■*o 8e * naJ vzamem še enega tovariša in naj pregledam pot, po kateri "e,n Ljubpmerava'" Premakniti, predvsem pa Javorniško sedlo. Izbral f^ko, Pr-Buldka. Oprezno sva zapustila taborišče ter se s t"1 sya lprav'jeno na strel, bližala Javorniškemu sedlu. Korak za kora-.^Ijito 8C .a,a cilju, prisluškoval a in v loku obšla sedlo. Ko sva se J^K o84 ,?pr'ća'a ° varnosti, sva šla do cilja. Nemcev ni bilo videti ''' na g0sf ' So samo sledovi za njimi. Stezice, ki so vodile prek sedla, so >a *a8ed ° posu'' 8 suhimi vejami. Prejšnjo noč je bila tu močna sovraž-ratWolilln tkanje vej naj bi jo opozorilo, če bi se bližali partizani. 8oa 8Va fe vračala proti taborišču. Prepričana, da ne bova nale-v e oster n ražn'ka> sva si po lovsko oprtala puški in se pomenkovala. l Za Potem pa kratka vzpetina in bila bi v taborišču. Toda, 3o „j!", m na jas> je kakih 10 metrov pred nama sedela gruča l/18® e,encev«, ki so počivali. Kakor vkopana sva obstala. Ni bilo °R»in, koe,ni)š|jevanje. Eden izmed Nemcev je vstal in rekel: »Kleine, in _ In".<< Sam ne vem, kdaj sem snel puško z rame, nameril v r"Ui Stor>-A° ^ trenutku sva se obrnila in se pognala v strmino proti s?Ca krogei' R ^omaj 8va napravila nekaj korakov, se je usula za nama/ K ' 8va D pota'° je- kot da bi orehe stresal. S puško, pripravljeno na pet1. Previd maROVala 8trmino ter tik P°d vrhom Storžiča dosegla gre-P°,ja«o i' !Va se začela spuščati po pobočju, misleč, da obideva Malo ^0 Martinjak, Cerklje, Grad 50; Igor Alič, Poljane, Murave 5; Anica P^'/jk°< Kranj, Planina 35; Darja Pintar, Kranj, Nadižarjeva 5; Brigita M6 Preddvor, Srednja Bela 48; Janez Kalan, Kranj, Jama 28. Nalivno pero u pa bo dobila Tatjana Vindiš, Kranj, Staneta Rozmana 1. pj Srečnim izžrebancem bo podjetje Hermes nagrade firme Geha v n dneh poslalo po pošti. 'f Se beseda dve o flumastrih firme Geha. Hermes kot zastopnik firme J\ :g tokrat prvič predstavil na Gorenjskem sejmu. Posebnost teh flumastrov p^j patentna konica, ki jo je moč ošiliti, da piše tanko ali debelo. Poslej 01iu^' flumastre kupiti v kranjskem Globusu, v trgovinah Zarja Jesenice in v Ijanskih trgovinah s pisarniškimi potrebščinami. ij $ Po končanem žrebanju so nam v paviljonu Hermesa tudi P?ve. jL'ncl1 bodo za vse tiste, ki tokrat na žrebanju niso imeli sreče, pripravili ob leta še eno žrebanje v Ljubljani. Takrat bodo prav tako izžrebali 50s1^ \)0 dobitnikov Geha koledarjev za leto 1974. Razen tega pa so obljubil*' j*i podjetje Hermes tudi v prihodnje na sejmih v Kranju predstavljalo zn priznane izdelke firme Geha iz Hannovra. Hudiči v svetlih pločevinastih bombah Prgišče vtisov z dirke za Veliko nagrado Avstrije v Zeltivegu mehanikov je odvisno, ali bo stroj zdržal do konca. Po cele ure okrog njega, kajti prav vsi deli morajo delovati brezhibno. Zavarovalnica SAVA PE Kranj Posredujemo prodajo karamboliranih vozil • ^EBNI AVTO ZASTAVA 101 ^proizvodnje 1973 z 2.000 prevoženimi km, začetna cena 2?EbNI AVTO MORIŠ 1100 9 Proizvodnje 1966 s 74.000 prevoženimi km, začetna cena 3 StoEBNl.AVTO SKODA 1000 MB 2 5(X) Proizvodnje 1969 z 29.000 prevoženimi km, začetna cena 4 fetoEBNl AVTOPEUGEOT2°4 5 ?00 Proizvodnje 1967 s 44.000 prevoženimi km, začetna cena °gled PJl k je mo^en vsak delovni dan pri Zavarovalnici Sava 8fede "oo^ do 14. ure. Pismene ponudbe sprejemamo do cene' avgusta 1973, do 12. ure z 10 % pologom od začetne Zavarovalnica Sava PE Kranj Naslov pravzaprav ne ustreza povsem resnici. Dirkač formule 1 je čisto navaden človek, čeprav se ponaša z lastnostmi, kakršnih mi, poprečneži, ne premoremo. Tudi avtomobili niso iz pločevine, temveč pretežno iz plastičnih mas, iz umetnih smol (fiber-glasa), dasi resnično spominjajo-na zloglasne leteče bombe. Ko jih pogledaš od blizu, ti brž postane jasno, zakaj imajo hitrostne preizkušnje za svetovno prvenstvo zmeraj več pristašev, zakaj ob robove asfaltnih pist širom po zemeljski obli privabljajo trume senzacij željnih gledalcev. Bolido, kakor pravijo specialki fantazijskih oblik,- je namreč podoben režečemu morskemu psu-kladivarju. Le kakih 580 kilogramov tehta, pa vendar v sebi skriva strahotno moč. Človek notri bolj leži kakor sedi. Stisnjen med dvojne stene, polne visokooktanskega bencina, nenehno tvega glavo. Neverjetno spreten, preračunljiv, hladnokrven in hraber mora biti, da lahko obvlada stroj, ki potegne do 330 kilometrov na uro, kajti že najmanjša napaka zna biti smrtonosna. Krog ljudi, sposobnih krmariti svetleče »zverine«, zato ni ravno širok, kajti številne katastrofe neusmiljeno redčijo vrste modernih gladiatorjev. Navzlic azbestnim oblekam, navzlic avtomatskim gasilnim napravam in navzlic strogim varnostnim ukrepom postajajo spiski žrtev grozljivo dolgi. Refleksi homo sapiensa so namreč prikrojeni znatno manj zahtevnim opravilom kot je brzdanje torped na štirih kolesih, proizvodov najboljših tehnikov in konstruktorjev sveta. Dosti dlje ne bo mogoče iti, sodijo strokovnjaki. Skrajne meje so blizu. In ravno to dejstvo priteguje pozornost javnosti. JACKIE IN LEPOTICKE Zeltvveg, 19. avgusta. Toplo je kakor v stepi: 31 stopinj v senci. Obi-' skovalci, ki so v rekordnem številu (150.000 prodanih vstopnic!) zavzeli pobočja vzdolž temno sive steze avtodroma Oesterreichring, željno kupujejo osvežujoče sokove in pivo ter mažejo opečene hrbte. Ekipe prve pomoči odvažajo žrtve sončarice. Spodaj, v boksih, onkraj žične ograje, pa vlada vrvež kakor na raz-kopanem mravljišču. Mehaniki skrbno, sistematično sestavljajo napol razdrte specialke. Čez slabo uro bo starter spustil v tek 27 vozil, ki sodelujejo v 12. dirki za SP '73. Marsikaj je še treba postoriti, spremeniti, popraviti ali zamenjati. Mehaniki so pač nepogrešljivi člen utečenega sistema, brez katerega bi bil celo najboljši šofer nebogljen. Od njih je odvisna usoda mož, ki bodo kasneje držali v napetosti občinstvo. Načrtno, izredno pazljivo pregledujejo zapleteno drobovje ošiljenih stvorov merijo pritisk olja, temperaturo in vlažnost zraka, čvrstost zračnic ... OBRTNO GRADBENO PODJETJE BLED Investitorji, arhitekti, gradbeniki in graditelji stanovanjskih hiš. Ko se odločate za notranjo in zunanjo obdelavo vaših stavb, se odločite za plastične omete. Izdelujemo kvalitetno, poceni in z garancijo vse vrste plastičnih ometov — glajene, brizgane in vaijane. Kolekcijo vseh vzorcev si lahko ogledate v podjetju. Vse informacije daje Obrtno gradbeno podjetje Bled, Grajska 44, tel. 77-273, 77-231- .............- Trumi radovednežev ne uide noben gib, nobena poteza. Nemo gledajo, strmijo. Potem tišino nenadoma zmoti zamolklo vršanje in škljoca-nje fotoaparatov. Skozi vrata ogromne prikolice stopi dolgolas, sred-visok fant v snežnobelem kombinezonu: Jackie Stevvart, idol množic, vodilni na letošnji »rang listi« bogov volana, je prišel osebno nadzorovat svoje »podanike«, ki na osi svetlo modrega tyrrell-forda s številko 5 ravnokar nameščajo nove gume. Zamišljeno zre navzdol in kadi. Očitno mu ni mar skoraj golih lepo-tičk, motajočih se med razmetanim orodjem. Kot lepi, a nekoristni sateliti so, spremljevalci, tolažniki in bodrilci obenem. Toda že pozornost opazovalcev pritegne dogajanje v sosednjem predelku. Fittipaldi, ljubljenec mladine, lanski svetovni prvak in najresnejši tekmec Stewarta, ter njegov klubski tovariš Peter-son zaskrbljeno motrita črnozla-ta lotusa, ki naj bi jima danes pomagala zmai\jšati Škotovo prednost. Fittipaldi, spet čil in zdrav, je trdno odločen nadoknaditi zamujeno. V Silversto-nu poškodovana gležnja sta bila kriva, da malone en mesec ni mogel pokazati, kaj zmore. Svetlolasi Peterson, druga violina v ekipi Johna Playerja, ki sodi v krog asov bodočnosti, pa je bržkone tuhtal, kako bi ponovil podvig iz Francije, kjer so bolj izkušeni kolegi zaman skušali ujeti razpoloženega Šveda. KRSTA PRI KRSTI Urina kazalca sta počasi lezla proti tretji popoldan. Štab mehanikov je jel pospravljati kramo ter riniti pošasti ven, na startna mesta. Lesketale so se kot izložbena stekla. Zijali smo vanje in čutili naraščajočo napetost, ki je obdajala navzoče. Tekmovalci so lezli v ozke odprtine in spuščali pokrove zaščitnih čelad. Debel Avstrijec za menoj je sosedu pošepetal nekaj o letečih krstah. Da, res, leteče krste! Ampak srhljivo dragocene, premoženje vredne krste. Različnih barv so, odvisno od znamke. Ornima lotusoma ob boku je stal rumeno-beli mclaren veterana Denisa Hulma, dober meter zadaj modra tyrrella (Cevert in Stevvart), nato živordeči ferrari Artura Merzaria, čisto nov model, o katerem so v Zeltvvegu prejšnji teden dosti govorili in ugibali, pa dva zelena brabhama z Argentincem Reutemannom in Italijanom De-Adamichem v kabini ter seveda opečnatorjavo in belo prepleskani BRM, ki — zaenkrat precej neuspešno — reklamirajo cigaretnega giganta, firmo Marlboro. Itd., itd., kdo bi našteval vse? Potlej je sodnik dal znak, naj spremljevalci odidejo proč, k robu cestišča. Počakal je še minuto — in zamahnil z zastavico. Motorji so zarjoveli, gume zacvilile, prestave zaškrtale ... Trop podivjanih vozil je šinil naprej in nam hipoma izginil izpred oči. »Gala« prizor, nepozaben prizor! 27 bolidov se je pognalo cilju nasproti, cilju, oddaljenemu 319,194 kilometrov oziroma 54 krogov (en krog meri 5911 metrov). Komu bodo po poldrugi uri norega plesa nazdravili s šampanjcem? Nazdravili so Ronniu Peterso-nu, 29-letnemu in 184 cm visokemu Nordijcu, ki je poleg čestitk funkcionarjev in prijateljev ter poleg poljubov muckastih deklet osvojil tudi masten honorar. Peterson je prevzel vodstvo že v prvem krogu. Tik za njim sta drvela prekaljeni Hulme ter razboriti Fittipaldi. Torej »sendvič« iz dveh lotusov in enega mclare-- na! -Hulme- bi Švedu in Braziltu gotovo povzročal hude preglavi- ce in nemara celo prigaral lovorov venec (trdo, izčrpavajoče taktiziranje sodi k Novozeland-čevim specialitetam), a kaj ko je nenadoma nastal kratek stik v električni napeljavi svetlega bolida. Dve minuti so mojstri na postajališču popravljali napako — dovolj dolgo, da 90 kilogramov težki pilot kljub solidni vožnji ni uspel več ujeti čelne druščine. Medtem pa sta Peterson in Fittipaldi z nezmanjšanim tempom požirala asfalt. Sved je sicer ubogal signale iz boksov in šampiona uvidevno spustil naprej, vendar ga ni hotel izgubiti izpred oči. Dobesedno visel je na izpušnih ceveh favorita, o katerem trdijo, da odlično obvlada zeltvveško progo. Kot tretji, z desetimi sekundami zaostanka, je brzel Jackie Stewart. Zanesljivo, previdno, toda nikakor ne počasi je vijugal skozi ovinke, braneč doseženi položaj, kajti 18 točk naskoka docela opravičuje relativno zadržanost popularnega Škota. FITTIPALDI NIMA SREČE Iz sredine zmeraj bolj razpoteg-njene kolone so ta čas prodirali v ospredje Wilson Fittipaldi, mlajši Emersonov brat, ter Brazilec Carlos Pace in Carlos Reutemann. Slednja dva sta navduševala z drznostjo in atraktivnostjo ter kmalu pokadila pod nos Merzarijevemu ferrariju, ki je spričo tropske vročine izgubljal potrebno živahnost. »Jezni mladenič« Jacky Ickx, do nedavna hrbtenica ekipe signora Enza Ferrarija, potemtakem ni zaman očital Italijanom, da so mu preobčutljivi izdelki modenske tovarne pokvarili solid-nejšo uvrstitev in da trenutno ne dosegajo kvalitete tyrrellov, lotusov in mclarenov. Togotni Belgijec sploh ni prispel v Zeltvveg. Baje razmišlja o prestopu k Johnu Playerju. Ampak vrnimo se k dirki. Pace je, napadajoč Stevvarta, z 218,7 km/h postavil absolutni rekord Oester-reichringa in pripeljal v cilj tretji. V 48. krogu so namreč nepričakovano zatajili dovodi goriva v Fittipal-dijevem avtomobilu. Razočaranega junaka je cloletela usoda Francoza Ceverta in Američana Revsona, ki sta odstopila že precej prej. Upi, da bo potrdil naslov »kralja« hitrosti, so zdrknili na minimum. Mnoge oboževalce je zajel obup, a v športu sta sreča in smola pač večni sopotnici nastopajočih. Nepozabni »show« je mimo. Sodobni kamikaze so odpotovali domov. Septembra bodo nadaljevali obračun v Monzi, zadnji evropski postaji. Da, nadaljevali bodo obračun; oni in firme, ki jih podpirajo. Za denar in za slavo gre. In za potešitev nerazložljive strasti ter obsedenosti, jasno. Zgolj zaslužki in ime ne odtehtajo neštetih nevarnosti, skritih v samomorilskem podrejanju tehnike. Po dvanajstih dirkah je vrstni red za svetovno prvenstvo avtomobilov formule 1 naslednji: 1. Stewart — 66 točk, 2. Cevert — 45, 3. E. Fittipaldi — 42, 4. Peterson — 34, 5. Hulme — 23, 6. Revson — 23, 7. Ickx — 12, 8. Reutemann — 11, 9. Hunt — 8, 10. Pace — 7, 11. Merzario — 6, 12. Foll-njer — 5 itd. Besedilo in foto: I. Guzelj W J% igg; - JiL# 7 -\ Pomoč pri učenju Kako bo otrok osvojil določeno učno snov, je odvisno predvsem od načina njegovega učenja. Mnenje pedagogov je, da uspeh in kakovost osvojenega zhanja nista odvisna od dolžine trajanja učenja. Osnovni temelji za uspešno učenje sestoje iz pozornosti učenca med razlago predavatelja in njegovega sodelovanja, k čemur ga skušamo na kar najbolj prijeten način prepričati. Razumevanje učne snovi v šoli je najbolj pomembno pri osvajanju nove snovi. Če otrok lete ne razume, naj brez strahu prosi učitelja za ponovno razlago nerazumljivega. Pozorni bodimo, da se otroku učna snov ne bo kopičila, saj se bo sicer pričel vtapljati v neznani snovi enega in drugega predmeta. Naposled bo v pbupu ugotovil, da ne more v nekaj urah ali dneh nadoknaditi tisto zamujeno, kar bi lahko v pol krajšem času uspešno osvojil poprej. Zaželeno je, da bi se otrok učil ob istem času in v istem prostoru, ki naj otroka čim bolj spodbuja k učenju. V neprimernem prostoru otrok porabi za učenje veliko več časa, saj mu misli begajo drugam in kljub večurnemu sedenju ni uspeha. Najprimernejša učna ura po mnenju strokovnjakov traja od 20 do 30 minut. Zelo pomembno pri učenju nove snovi je ponavljanje. Dokazano je, da je ponavljanje najučinkovitejše pred spanjem in pred odhodom v šolo. Odmori med učenjem posameznih predmetov naj bi tajali pet do deset minut, če pa so predolgi, otrok ni več zbran pri učenju. Ob nedeljah in praznikih naj se otrok ne uči, saj mora tudi on imeti oddih in prosti čas. Prav tako ni koristno celodnevno učenje, saj se otroku prav priskuti. Če se otrok želi učiti s sošolcem in sošolko, mu dovolimo, če ugo-. tovimo, da je to koristno. Starši včasih radi pozabljamo otroka pohvaliti tudi ob majhnem uspehu. Otrokovo vztrajnost in pripravljenost za delo dosežemo velikokrat prav s tem. Občasno bi morali obiskati razrednika, da nas seznani z otrokovim uspehom. V veliko pomoč bi nam morali biti njegovi nasveti in predlogi v zvezi z otrokovim načinom učenja in dela, saj vsak dan preživi nekaj ur z njim. Ko se otrok uči sproti, naj se poskuša čim bolj natančno spomniti učiteljeve razlage. Sledi bežen pregled poglavja iz zapiskov ali knjige. Novo snov naj gradi na dobro osvojeni stari snovi. Nadalje naj novo snov po odstavkih ponavlja in obnavlja. Bistva naj si izpiše ali vidno podčrta. Ob nerazumljivi snovi naj ne izgublja časa. Izpiše naj si, kar mu je nejasno in naj naslednji dan povpraša učitelja. Sicer se lahko zgodi, da izgubi voljo do dela, postane utrujen in s tem nepripravljen še za vse ostale predmete. Ne pozabimo, da moramo imeti otroka radi tudi takrat, ko se v redovalnici ne bleste same odlične in prav dobre ocene. Vzemimo si zanj čas tudi takrat, ko ni na programu učenje. Na celoten uspeh v šoli vpliva tudi telesna, psihična in umska sposobnost, zdravje ter počutje vsakega posameznika v celoti. Tanja Seme, višja vzgojiteljica Vse o umivanju (3) Večkrat je najboljše zdravilo za psihično in telesno utrujenost osvežilna kopel. V trgovinah je lepa izbira raznih dodatkov kopeli, tako da si lahko privoščimo kopanje v peni, zdravilno kopel, osvežilno kopel in morda še kaj. Ugodno vpliva na telesno počutje in odstranjuje utrujenost tako imenovana zdravilna kopel. Dodatki vodi vsebujejo največkrat lavendel, baldrijan, meliso, razne zeliščne ekstrakte, kar vse vpliva na centralni živčni sistem. Pripravimo si toplo kopel in vanjo zlijemo nekaj takega zdravilnega pripravka. Skrbimo, da je voda v kadi vedno topla, če se ohladi, toplo vodo dotočimo. Dlje od 15 minut ni treba ostati v kopeli, sicer se vas lahko poloti omotičnost, mlahavost, skoraj izmučenost, kar vsekakor ni bil namen kopanja. Lahko pa se celo zgodi, da boste po kopeli tako budni, da sploh ne boste mogli zaspati. To pomeni, da velja zmernost tudi pri kopanju. Za osvežitev pa je seveda najboljši tuš. Za osvežitev v kopalni kadi pa so najboljši dodatki, ki vsebujejo rožmarin, divji kostanj, smrekove igle ali morsko sol. Te snovi izboljšujejo prekrvavitev organizma in s svojim vonjem spodbujajo centralni živčni sistem. Če naj bo kopel osvežilna, naj traja le pet do deset minut, za konec pa se še oblijte z mrzlo vodo in zdrgnite z grobo frotirko. Alenka iz Kranja — Stara sem 18 let, visoka 171 cm in tehtam 62 kg. Svetujte mi, prosim, kako naj imam ukrojene hlače iz zelenega blaga, katerega vzorec prilagam. Za bluzo imam temnejše zeleno blago, in tudi prilagam vzorec. Majhne nezgode, velike sitnosti Pri vožnji s kolesom ali pri odprtem oknu avtomobila, vlaka ipd. nam kaj hitro pade tujek v oči. Odstranimo ga z vogalom čistega robca ali pa tako, da zgornjo veko povlečemo čez spodnjo, da tujek obvisi na robu vek. Pri trdovratnih primerih pa je treba poiskati zdravniško pomoč. Včasih prileti v uho kakšna žuželka ali pa nam zleze v uho med ležanjem v travi kaka mravlja. Najlaže se bomo znebili nadležnega gosta tako, da ležemo na nepriza-, deto uho, v sluhovod z žuželko pa vlijemo toplo jedilno olje. Ta način pa ne smemo uporabiti pri človeku s poškodovanim bobenčkom. Otrokom se rado zgodi, da si natlačijo v nosnico kamen, koruzno zrnje, cvet ali kaj podobnega. Skušajmo mu pomagati tako, da mu zapremo prosto nosnico, skozi drugo, v kateri je tujek, pa naj močno pihne. Če ne gre, mora seveda pomagati zdravnik. Še bolj sitna postane zadeva, kadar tujek zaide v sapnik ali v žrelo, saj se lahko zadušimo. Najbolj učinkovita je hitra pomoč. Manjše otroke dvignemo za obe nogi in jih tolčemo po hrbtu. Odraslega pa položimo čez naslonjalo z obrazom navzdol in ga prav tako udarjamo po hrbtu med lopaticama. Če zaide v požiralnik tujek, je treba seči s prstom v žrelo, da začnemo bruhati oziroma tujek, če je preveč globoko, enostavno s prstom potegnemo ven. V hujših primerih pomaga le zdravnik. Bodice in razne trne potegnemo iz kože najlaže s pinceto, zato naj tudi v izletniški torbi tak instrument ne manjka. Če pa je trn globoko v koži, ranjeno mesto pokrijemo z vato in gazo ter poiščemo zdravniško pomoč. Marta — Hlače so gladke, zgoraj oprijete, spodaj pa razširjene. So brez žepov in brez zavihkov. Bluza sega do pasu, spredaj je zaprta, na tilniku pa se zaveže s tankimi trakovi. Hrbet je polodprt. Čez pas pa si zavežite rutast pas iz istega blaga kot je bluza. Prehlad v poletju Tudi v vročem poletju lahko staknemo pošten prehlad. Včasih je dovolj prepih, ki nas ulovi ob odprtem avtomobilskem oknu, včasih pa je kriv že močan ventilator v restavraciji. V vročini je sicer prepih kar blagodejen in nam dobro dene, posledica pa so predvsem pri neodpornih nahod, kašlj an je in celo vročina. Če ste premočeni in prepoteni, se raje gibljite vse dotlej, da lahko zamenjate prepoteno obleko za suho. Prehladimo se lahko tudi na kopanju. Lahko sicer ostane le pri kašljanju in pri nahodu, ne manjka pa tudi takih posledic kot so vnetje mehurja ali ledvic. Zato imejmo na kopanju vsaj dve kopalni obleki, da se po kopanju preoblečemo v suho. Vrednost gozdnih sadežev Pogovor s Stanislavo Biček o kalorični in biološki vrednosti jagodičja in drugih gozdnih sadežev ^ Ne trgajmo še nezrelih, predvsem ne zelenih brusnic! Povod za tale zapis je pravzaprav vedno bolj razširjeno nabiranje gozdnih sadežev od jagod, malin, borovnic do kmalu zrelih brusnic. Kamor' koli vas bo ob sobotah ali nedeljah zanesla pot, na Pokljuko, Mežakljo, Jelovico ali kam drugam, povsod boste srečevali vnete nabiralce in obiralce borovnic, malin, gob in vsega drugega, ki je po mišljenjih in prepričanjih ljudi zdravo, koristno ali vsaj uporabno bodisi kot ljudsko zdravilo bodisi kot poživil0 ali kaj drugega. Dolgoletni nabiralci ali obiralci vrednost sadežev vsekakor poznaj0; znajo jih obiratir shranjevati, vkuhavati in uporabljati. Priložnostni nabirale' tudi mogoče, nekateri pa očitno sploh ne! Primerilo se mi je, da me je pot zanesla mimo družine, ki je stala ob parkiranem avtomobilu z vrečkami 'P posodami, polnimi čisto zelenih brusnic, ki jim v ljudskem zdravilstvu prip1' sujejo precejšnje zdravilne moči. Take zelene brusnice ne bodo pač nitiv hladnem in temnem prostoru nikoli dozorele, še manj na soncu, ki jih bo Čist° osušilo. Trud te družine s Pokljuke je bil žal povsem zastonj, da se poten1 naprej niti ne menimo o škodi, ki so jo napravili tistemu obiralcu, ki zna nabrati. Pravzaprav je bil prav dogodek s Pokljuke neposreden povod za naš obisk v Splošni bolnici Jesenice, kjer nam je Stanislava Biček, ki skrbi za prehran0' povedala precej o gozdnih sadežih. Izbrali smo tisto, za kar menimo, da o služilo kot koristen napotek še mnogim, ki radi nabirajo in se pri tem zave dajo kalorične in biološke vrednosti gozdnih sadežev. BOGATI Z VITAMINOM C Pri vseh sadežih je kalorična in biološka vrednost približno enaka' izstopa le šipek, ki vsebuje v primeri z drugimi sadeži veliko železa in kalc>Jat Ribez vsebuje precej kalcija, jagode dovolj C vitamina — celo več pomaranče! Za primerjavo: šipek na primer vsebuje 600 mg C vitamina v odstotkih' črni ribez 500, rdeči ribez 60, enako rdeče jagode, maline in kosmulje' borovnice pa le 10 mg v odstotkih. Gozdni sadeži na splošno vsebujejo precej vitaminov, predvsem C vitaI11i na, veliko rudninskih snovi in kislin, ki dajejo sadju osvežujoč okus. Obene"1 pa sladkor, ki ga vsebujejo, organizem lažje in hitreje izkorišča. KAJ PRI DIETAH? Pri kroničnem gastritisu dovoljujejo kuhane borovnice, pri žolčnih ob<>; lenjih jagode oziroma sok iz jagod. Suhe borovnice so domače sredstvo P"",0 griži, maline in borovnice vsebujejo snovi, ki imajo neposredno anemij" učinek. Tudi sladkorno bolni gozdne sadeže smejo uživati, važne so le kol»CI' ne. Sladkorno bolni lahko uživajo tri in pol enote sadja na dan, pri tem p ni ena enota: 12 dkg jagod, po 10 dkg borovnic, ribeza, malin ali robidnic. fc Pri tem je zelo dobro imeti doma sipek, ki je zelo zdravilen, še posebno« znamo iz njega napraviti vino. Tako vino je zelo zdravo in primerno tudi bolne in onemogle stare ljudi. Zdravilni so tudi odcedki oziroma sokovi k sok malin, ribeza. Ribezov sok je okusen, priporočajo pa ga ljudem, ki trp1^ za trganjem po udih. Borovničev sok pa zdravi ljudi, ki imajo težave prebavili. Pomembno je, da nabiramo le zrele in zdrave sadeže in jih hitro pripral ljamo. Hraniti jih je treba na hladnem, zračnem in malo vlažnem prostoru." priporočajo shranjevanja v hladilnikih. Prav tako preveč suho skladišč^, povzroča grbančenje in izgubo vode, preveč vlažno pa pospešuje razvoj mj^L organizma in gnilobe. Tako kot moramo nabirati le zdrave in suhe sade^j tako moramo nabirati tudi gobe. Ob dežju nabrane niso niti za kuhanj« nl za sušenje. D. Sede j Gorenjci! Enkratna priložnost nakupa konfekcije s popustom v Blagovnici Mercatorja v Tržiču. Avgusta pri nakupu vse vrste ženske, moške ir! otroške konfekcije posebni, popust pri nakupu, in sicer-Pri nakupu otroške konfekc}Je za 1000 din popust 150 din-Pi 'i nakupu ženske in mo^K konfekcije za 1500 din popust 220 din. Pri nakupu ženske in .moške konfekcije za 2000 din popuS 300 din. • j Znesek popusta je treba jz^?' ristiti za nakup konfekcije 1,1 perila v blagovnici Mercatorja v Tržiču! Nakup je možen poleg gotov1* ne še na potrošniško posoju0 lahko pa tudi na 4 obroke. Izkoristite ugodnosti nakupa konfekcije, katero va^J nudi Mercator v blagovni Tržič. IZBRALI SMO ZA VASfIZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA YAS«IZBRALI SIVI O 8 IL«#V JHIk O" Sobota, 25. avgusta 1973 Pod takole toplo poloblekico bodo deklice lahko ponosile vse prekratke bluzice in puloverčke. V vseh barvah in v velikostih od 2 do 14 let jih imajo v Eletini PEPELKI na Mohorjevem klancu v Kranju. Cena: 60 do 90 din __ c- ) Veliko veselje bomo napravili našim malčkom, če jim bomo v vrtu nekje obesili takole gugtdnico. Vsaj za nekaj časa se bodo zamotili. Prijetno obarvane imajo v športni trgovini MERCATORJA v Tržiču Bogato izbiro šolskih torbic im»J° v blagovnici KOKRA na TitoV*P trgu. Tu bodo našle torbico po jem okusu tudi najstnice, ki »i visoke torbice z dolgim ročen* 1 veliko predalčki in žepki. Cena: od 8«,80 do 150 din Moderna kuhinja zahteva žive, vesele barve. Ob njih vse bolj tekne, se zdi. No, tu bi povsem odgovarjal tale keramični jedilni servis, poslikan z velikimi živorumenimi cvetovi. Uvožen je iz Italije, dobi se pa v Murkinem ELGUv Lescah. Cena: 407,85 din Šestkrat čez Rokavski preliv kratkim je 37 letni ameriški judent psihologije Tom Hetzel že č preplaval Rokavski preliv in oko izenačii svetovni rekord, ki ga ua Krojen Dasa iz Bangladeša. ^etzel je preplaval 40 kilometrov od °fra do francoske obale v 16 urah .48 minutah. Rekorder se sedaj >,nPravlja na sedmi poskus pred *°icem avgusta. Največja višina Sovjetski poskusni pilot Aleksan-Jr Fedotov je z lovcem E 266 r!SeSel višino 36.240 metrov, kar je ^solatni svetovni rekdrd. Pred , "Mimi leti je sicer ameriško x-15-l doseglo višino 95.935 letal°V' venc^ar Je v zrak poneslo Človek izgublja va- kalciJ n Ja zunanja temperatura vpliva tki Spremetnbe v človeškem kostnem ko /v?' ° katerem se zmanjšuje dob na kalcija. S poskusi so da so po nekaj dneh bi-q ja Pri temperaturi nad 50 stopinj iz srednjeevropskega pasu odi l organizma tudi do 19 sevr/ kalcija. Sčasoma se ora • iz8uba zmanjša, ker se ra2aniZent Prilagodi na izjemne iZe mere. Doslej so bile znane le mbe kalcija kot posledica bolezni. Velika bera amfor razi£>*na arheologov je končala je J®Rvanja starogrške galeje, ki se PrJri plla med 2■ in L stoletjem Svit našim štetjem v useku Vela deseti na otoku Visu- Ekipa Je v ^ ln dneh potegnila na površino pr amfor, v katerih je ladja Potenj, vino- Razen te8a so rnifi -u na Površino še več kera-k Predmetov s te ladje. Najmanjši dojenček v • • N Z1V1 bil ^JmanJšl dojenček na svetu, kije r0;-.°-/en 4- marca v Pirotu in je ob Prey tehtal 550 gramov, je ki krizo. Beograjski zdravniki, njegovim počutjem, so Hrami1' da tehta sedaj 650 ov. L Leto nesreč Po e*,nJe leto bo verjetno rekordno sedrnT1" žalskih nesreč. .V prvih čQh mesecih je v letalskih nesrečni lzgubil° življenje 1196 ljudi, tih pav e.nakem obdobju 999. Vpe-Ueč že^ih letos so nesreče terjale Secih v V lanskih sedmih me-talvh u lQnskem letu je umrlo v le-krotti!}esrečah 2124 ljudi ali dva- at toliko kot leta 1971 dragocene gosli Prav^V^,rijeve gosli so v svetu že ljubite/ kost, zato ni čudno, da tega Jl odštejejo za izdelke slovi-^enari* ™valca violin ogromno slovitn- ako je Pred kratkim C uji Japonska violinistka Hisako ^ilijoH ala sv°j.0 h™o za 35 l«hk0 "" za da japonskih jenov, da je KUPUa St, 'adivarijevo violino. Najvarnejši je vlak Po mednarodnih statistikah je na železnici še najmanj nesreč in najmanj smrtno ponesrečenih. Raziskava je pokazala, da pride pri železniških nesrečah 0,44 žrtve na milijardo potniških kilometrov, v letalskih 3,6, v cestnem prometu pa menda pride kar 10 žrtev na milijardo potniških kilometrov. Kazni za ugrabitelje V Belgiji je začel veljati zakon, ki predvideva 20 let zapora za ugrabitelje potniških letal, deset let zapora pa za tiste, ki nevarno poškodujejo potnike ali posadko letala. Po novem zakonu ima policija pravico preiskati vsakega potnika preden vstopi v letalo in ga zadržati, če odkloni pregled. Varstvo pred požari Tokijski mestni svet bo v prihodnjih petih letih namenil okoli 1,2 milijona jenov za protipotresno in protipožarno varnost. Mesto bo zaščitilo 1896 hektarov zemljišč za parke, ki naj bi bili v primeru potresa zavetišče za prebivalce. Prav tako bodo sedanje lesene hiše nadomestili z zgradbami, varnimi pred ognjem. Ob cestah bodo namestili okoli dvesto tisoč gasilnih aparatov, povsem sodobno pa bodo opremljeni tudi gasilci. Za tolikšne ukrepe so se odločili, da ne bi med morebitnim potresom prišlo do podobne katastrofe kot leta 1923, ko je v potresu in požaru, ki mu je sledil umrlo 143.000 ljudi. Poplave v Mehiki Zaradi deževja so prestopile v Mehiki reke bregove. Več kot 2000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo, poročajo pa tudi o utopljencih. Posebno hudo je bilo tam, kjer so reke porušile jezove. Več kot 1000 oralov zemlje je pod vodo, nekaj mest in vasi pa je odrezanih od sveta. Okoli 300 ljudi so morali prepeljati z ogroženih področij s helikopterji. O poplavah poročajo tudi iz Pakistana, kjer je v povodnji izgubilo življenje okoli 100 ljudi, več tisoč pa jih je ostalo brez strehe. Težave barvno slepih Pred kratkim so objavili vest, da je neki optik iz Massachusettsa iznašel lečo, ki omogoča barvno slepim voznikom motornih vozil razlikovati rdečo in zeleno barvo na semaforih. Poskusi na osebah so pokazali, da rdeče obarvana leča omogoča razlikovanje barv, ki so v prometu tako važne in torej omogoča pridobitev vozniškega dovoljenja. Rojstvo v vesolju Posadka vesoljskega laboratorija skylab je ponesla s seboj tudi majhen živalski vrt, v katerem so poleg pajkov tudi dve odrasli ribici in okoli 50 ribjih iker. Iz teh jajčec se je te dni izlegla prva ribica. Vesoljški potniki so opazili, da zaradi breztežnosti ribici v akvariju plavata v čudnih spiralnih vijugah, medtem ko v vesolju »rojena« ribica plava popolnoma normalno. SEM TER T1A PO CERKLJANSKEM (15. zapis) Sloves zbora pa je pod taktirko Davorina Jenka še mnogo porasel. Dal je pevskemu zboru tak umetniški temelj, da so prav na njem gradili še vsi poznejši zborovodje, med njimi tudi slavni Stevan Mokranjac. Davorin Jenko je vodil Beogradsko pevačko društvo do 1. 1871. Tudi v tej dobi je podaril Srbom celo vrsto novih skladb rahlo naslonjenih na njihov narodni melos. OPERNI KAPELNIK Z letom 1879 pa nastopi za Davorina Jenka resnična pot navzgor: imenovan je bil za ravnatelja Srbskega narodnega po-zorišta in prevzel v njem tudi mesto kapelnika in kompozitorja. Na tem res uglednem službenem mestu je Jenko vztrajal celih 32 let! V Srbiji so tedaj vladali Obreno-viči, ki so skušali dati svoji prestolnici bolj evropsko lice. To pa so menili doseči tudi z graditvijo velikih poslopij za umetniške ustanove. Eno. od teh je bilo prav v oni dobi zgrajeno narodno gledališče. Seveda pa je bila potrebna prebujaj očem u se ljudstvu tudi slovesna himna. In tudi tej je dal melodijo naš Davorin Jenko. Na besedilo Jovana Djordje-viča Bože pravde je Jenko — po mnenju najveljavnejših strokovnjakov — zložil še dolga leta peto res mogočno himno, peto tudi pod Karadjordjevici in še v vseh letih stare Jugoslavije! Tako smo pri zanimivem dejstvu: naš Dvorjan je dal kar dvema slovanskima narodoma himni, ki sta se> obe živi obdržali še v naše stoletje! Ker je vedno prav, če slišimo peti tudi glas druge plati zvona, bo kar na mestu, če povem, kako zelo so srbski glasbeni strokovnjaki cenili našega rojaka: »Več u Pančevu, a osobito poslije dolaska u Beograd, napisao je Davorin Jenko čitav niz zborova i solo-pjesma, čime je izazvao oduševljenje i neposredno utjecao na razvoj srpske vokalne produkcije i reprodukcije. Od osobitog je značenja bio Jenkov kompozitorski rad u okviru beogradskog Narodnog pozorišta. — U svome stvaralačkom razvoju prešao je Jenko naročit put. Iako nije napuštao stilski okvir romantične oblikovne misaonosti, približio se osnovnim metodama novoromantič-nog izgradjivanja. Imao je izrazit smisao za melodiku, živu zvučnost i jasnu arhitektoniku.« OPERE, OPERETE, SPEVOIGRE Z nastopom službe v beograjskem gledališču je Davorin Jenko pravzaprav pričel tudi ustvarjati srbsko scensko muziko. Poleg številnih uvertur (glasba pred predstavo) kot so npr. Kosovo, Mila, Djido, Potera, Srpkinja i Aleksandar — je Jenko ustvaril tudi glasbo »a opero Vračara, za spevoigre Pribislav i Božana, Drdja, Pobjeda, Seoba Srba, Seoska Loka idr. Melodij za pesmi in samospeve je naš Jenko zložil čez 200! Njegov pomen za glasbeni preporod v Srbiji je bil neoporečen. Nad četrt stoletja je bila srbska glasba vezana na Jenkovo ime. Doživel pa je naš Dvorjan še za življenja vse počastitve. Bil je večkrat odlikovan, kralj Milan mu je podelil čin podpolkovnika, Srbska kraljevska akademija znanosti in umetnosti ga je imenovala za pravega člana. Jenko je bil tudi član »Srpskog učenog društva« in častni član cele vrste srbskih, hrvaških in slovenskih pevskih društev. Sicer pa je Davorin Jenko kot avtor srbske državne himne, ki sta jo prevzeli obe dinastiji (Obrenoviči in Karadjor-djeviči), žel vsesplošno spoštovanje in neskaljen ugled vse do upokojitve. VRNITEV V DOMOVINO Davorin Jenko — to smo sicer že povedali — je bil vedno zaveden, zvest Slovenec. Po upokojitvi se je naselil v Ljubljani, živel še nekaj let in v visoki starosti spokojno umrl (25. novembra 1914). Sedaj pa nastopi prav neverjeten dvom: kje je Davorin Jenko sploh pokopan? V rokah imam zanimiv dopis Uprave občine Kranj, naslovljen na Mestno poglavarstvo v Ljubljani (datum: 1. junij 1935, številka dopisa 2106/35): »Podpisani občinski upravi je čast najuljudnejše sporočiti, da se izvrši v soboto, dne 15. junija 1935. ob priliki 100-letnice rojstva Davorina Jenka, komponista naše državne himne in prvega kapelnika godbe kraljevske garde v Beogradu, prenos njegovih kosti iz Ljubljane v Kranj in ob 18. uri istega dne slovesen pokop izpred mestne hiše na pokopališče v Kranju. — Zvečer po pogrebu ob pol 21. uri bo v Narodnem domu v Kranju slavnostna akademija, na kateri bodo izvajali zbori in orkester izključno Davorina Jenka dela.« Na dopisu sta podpisana predsednik (župan) in delovodja (tajnik). V knjižici Marka Bajuka »Vodnik po ljubljanskih pokopališčih« pa preberemo: »Davorin Jenko, skladatelj, je bil prenešen s pokopališča pri sv. Krištofu (20, 6, 4) na novo pokopališče pri sv. Križu (Žale) in sicer v grob 66, 13, 4«. Bajuk še omenja, da je skladateljevo poprsje na nagrobniku zmodeliral L. Dolinar, v bron vlil pa Mostar. Res, na pokopališču v Ljubljani, dominira Jenkovo poprsje med grobovi skladateljev. Dvojnik tega kipa je tudi na cerkljanskem spomeniku. Najbrž Davorina Jenka niso prekopali in prenesli v Kranj. V zadnjem hipu je občinska uprava najbrž popustila. Kdo od starejših Kranjčanov bi znal pojasniti to nejasnost? KIPI IN SPOMENIKI Ko tako postavljamo piko na konec zapisov o Davorinu Jenku, bo kar prav, če še povem za kipe in spomenike, posvečene našemu vrlemu Dvorjanu. Najprej je »hvaležni narod« vzidal spominsko ploščo v hišo, v kateri se je skladatelj rodil. Ko pa so trhlo hišo podrli, je bil na njenem mestu postavljen spominski obelisk, katerega podobo smo že objavili. V Ljubljani v Kolodvorski ulici je bil kmalu po prvi svetovni vojni postavljen spominski steber, ki je pričal: tu je umrl Davorin Jenko. V Ljubljani je poleg Dolinarje-vega poprsja, še skladateljeva (isti kipar) glava v aleji slovenskih glasbenikov pred Glasbeno matico v Vegovi ulici. V Kranju imamo skladateljevo poprsje (delo kiparja Janeza Gregor-ke) v vež^i Glasbene šole, v Gorenjskem muzeju pa hranimo posmrtno masko Davorina Jenka (odlil Lojze Dolinar). V Cerkljah je poprsje Davorina Jenka vkomponirano v obelisk, za katerega je napravil načrte mojster arhitekt Jože Plečnik. Mestni občinski svet v Kranju je na seji dne 11. novembra 1910 imenoval Davorina Jenka (ob njegovi 75-letnici) za »častnega člana mesta Kranja«, kot priznanje za zasluge na področju jugoslovanske glasbe. »Županstvo je takoj po seji brzojavno naznanilo jubilarju, da mu je bilo podeljeno najvišje odlikovanje, ki mu ga more dati Kranj — častno meščanstvo.« Č. Z. Posmrtna maska skladatelja Davorina Jenka (v mavec jo je vlil kipar Lojze Dolinar) ZO RMAN 38 ^aga moja Iza Setn'na're,n ^ovolJ opravkov, da so mi napolnili dan, večere Poteh najraje preživel z Vero. Vodil sem jo po skritih V ^nto, Kra«čino ali med jeseni za vodo ali pa sem jo vabil Kar je ^amro- In zmeraj sem se oziral, če nama kdo sledi, mi h0 rpecjela Jelka, so lahko izvedeli tudi drugi. Bal sem se, da Per 0d lnko očital, ker sem se družil z njo ... in da mi bo Gaš-je njen oče**1' da sem samo zato branil 'nženirja Grigorjeva, ker keje n.aJino pohajanje ni bilo posebno všeč. Zmeraj pored-hodiia J™ J,e ol)ešala za komolec in zmeraj pogosteje je kujavo ',0sipov° za m en o j in molčala. Samo v kamri, na stari -'atHen i?-toma.ni» so ji prsti oživeli i'n v očeh ji je spet zagorel Ji Priha'j ]' me Je P°žiral od najinega prvega večera. Na misel so Se jim o nor°sti, ki so me spravljale skraja v osuplost. Nisem »Te luf0«®1 upirati in nazadnje se jim tudi nisem hotel, ^atio anko sezujem?« se je domislila, ko sem sedel na oto-Bij »Sežu'Je nero(ino in sem se branil: InVere mpažesam<< K V^- )et inVT ^ako ie pokleknila na tla, kako se ji je usločil dr- '*a * S° se razsu'i je bilo nekaj nevsakdanjega, JertHenon ega' P()t'ej njeni prsti! Dolgo so se trudili s trdim l,|'He 2jv,\.v°Jaškega čevlja, premišljeno dolgo, begali so kakor 'eUli so lCe' komaj čutiš, pa vendarle veš zanje, raz- '>a sPet ''; členili so se gleženj in poskušali sezuti čevelj ... ^ hA ■ • • ^ik'n^j!!'11 sem naslanjal na steno, gledal sem v napeti i ^°tem aterem se je zlat il puh, in udje so mi drveneli. v ^ribliž pU 'e z ust' ponujala češnje. Našobila se je, ko se mi '°če sadežem, češnje so bile hladne in ustnice so bile *eJesnr*»v ,'nih očeh je plamenela nagajiva razigranost, ko »Se?« Vala: °toniani i>S(' narediti čisto majhno, ko se je nazadnje zvila na »Takr i lm P°I°žila glavo na ramo. ole v gnezdu je toplo,« je rekla. Zagodrnjal sem od ugodja. Vera pa me je že naslednji hip presenetila z vprašanjem: »Saj drugače me ne maraš, kajne?« Je vedela za trenutke, ko mi je odveč, za trenutke, ki so neusmiljeno prihajala za ugodjem in ki sem se še sam branil misliti nanje? »Kako drugače?« sem se ognil odgovoru. »Nikamor ne greš z menoj.« »Včeraj sva bila . ..« » ... povsod tam, kjer sva sama.« »Ti ni všeč, kadar sva sama?« »Všeč . . . kakor sva seda j le ...« »Jaz bi...« » .. . tebe pa je sram, da bi te ljudje videli z menoj.« Ne sram, strah. Bal sem se očitkov, a Veri tega nisem mogel pripovedovati, ker bi ne razumela. »Rad imam samoto,« sem se izmikal. »Jaz sem pa rada med ljudmi.« »Kaj boš med ljudmi?« »Rada bi spet plesala.« Na to je torej mislila, na ples. Zaradi plesa sem se lahko izgovoril, nič mi ni bilo treba lagati. »Plesati ne znam ...« »Naučila te bom. Saj ni težko.« » ... pa tudi nočem.« Nemara se še zganila ni, pa vendar sem čutil, da se mi odmika. »Samo nase misliš.« Zbal sem se kujavosti v njenem glasu, zbal sem se, da bo vse tisto, kar se mi je že ponujalo, nenadoma skopnelo, da bom ostal nemiren, nezadovoljen, nepotešen in sam. So trenutki, ko moški ne bo barantal za ceno. Ženske to dobro vedo, tudi Vera je vedela, zato se je še bolj našobila in mi kar otrdela v rokah in jaz sem nazadnje popustil. »Nikoli mi še nisi rekla, kam bi rada.« »Saj me še poslušaš ne.« »Poslušam,« sem rekel. Spet se je otajala, njeno telo je spet postalo voljno, ko mi je šepnila v uho: »Jutri bodo plesali v šolski telovadnici. Nekatere so vsako soboto tam.« »V telovadnici mora biti dolgočasno.« »Rfekel si...« »Seveda sem rekel. Tudi v telovadnico lahko) greva, če bi že tako rada.« »Jutri zvečer?« »Lahko jutri.« »Ob šestih?« »Kadar hočeš.« »Ob šestih te bom poklicala.« Zlahka mi je izvabila obljubo, ki sem jo še tisti večer obžaloval. Ko sem se nasitil z ljubeznijo, ko bi bil rad sam, se ji je zdelo, da me mora zaradi obljubljenega plesa še naprej obsipati s poljubi, da mora p fes t i ženske čenče, za katere nisem imel nobenega zanimanja. »Kaj naj oblečem?« je spraševala. »Kako naj jaz vem?« »Belo platneno ...« »Lahko.« » .. . ali raje modro s širokim ovratnikom ... Si me že videl v modrem?« »Mogoče. Ne spominjam se.« » ... ali pa raje bluzo s širokimi rokavi?« Najraje bi mi bila naštela vse, kar ji je viselo doma v omari, jaz pa naj bi pomagal izbirati... ko mi je bilo vseeno, kaj je imela na sebi.. . prav takrat, v kamri na otomani, ni imela nič. »Rada bi bila lepa . ..« je rekla. »Saj si.« » ... da bi te ne bilo z menoj sram pred drugimi.« »Kaj bi me bilo sram,« sem rekel. In sem si mislil: Ko bi ne bila Grigorijeva! Toliko časa so se njeni prsti dražljivo sprehajali po moji koži, od kolen do brade, pa spet nazaj, toliko časa mi je s konico jezika begala okoli ušes in okoli oči, da je naveličanost v meni skopnela. Spet je bilo kakor prej, ko je prišla, spet je bila toplina njenega telesa prijetna, spet sem si jo poželel in Vera se mi je ponudila s samoumevnostjo ... zaradi tega sem tu. Nekatere ženske so, kakor bi bile ustvarjene samo zato, da strežejo moškemu poželenju. Z vsakim gibom vabijo, vsi premiki telesa so namenjeni prilagajanju. Same ne vidijo v tem nič posebnega, same tudi razmišljajo ne o tem. Sledijo svojemu nagonu in so največkrat prepričane, da je z vsemi Ženskami tako. Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. JL# 9 Križem po Bolgariji in Turčiji POLETNA RAZPRODAJA konfekcije kopalk pletenin v poslovalnicah Radovljica, Bled, Lesce, Jesenice od 15. 8. do 31. 8. 1973 30 dO 50o/° ZNIŽANJE CEN ca murka ŽG-ŽTP Ljubljana TOZD — Prometna sekcija Ljubljana Železniška postaja Kranj objavlja prosta delovna mesta: 1. VLAKOVNEGA ODPRAVNIKA 2. TRANSPORTNEGA KOMERCIALISTA 3. POTNIŠKEGA BLAGAJNIKA 4. SKLADIŠČNIKA Pogoji za sprejem:, pod 1. in 2.: končana srednja ali njej enaka šola; pod 3. in 4.: končana osemletka Interesenti naj se z glasijo na železniški postaji Kranj. Ostalo po dogovoru. OZP ELEKTRO KRANJ Kranj objavlja prosto delovno mesto snažilke v obratovalno energetskem centru na Zlatem polju v Kranju. Nastop dela možen takoj ali po dogovoru. Prošnje sprejema splošna služba organizacije Elektro Kranj do 10. septembra 1973, ki daje tudi podrobnejše informacije. i n • #W 1% m!^ lU! %Jl JLrf A POSEBNA OSNOVNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto ortopedagoga za določen čas od 1. 9. 1973 do 20.12.1973. Nastop službe 1. septembra. Stanovanja ni. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na gornji naslov najkasneje do 31. avgusta 1973. Šofer se je očitno strinjal z našim Kapetanovičem in zato je na vse zahteve tudi pristal. Vsi štirje smo se posedli na zadnje sedeže in že smo odbrzeli kot strela skozi gnečo po razsvetljenih ulicah. Po nekaj sto metrih se je taksi prvič ustavil in s pločnika pobral 2 domačina, ki sta se usedla spredaj. Nekaj sto metrov naprej smo zopet obstali in pobrali še dva, ki sta se vrinila kar k nam na zadnje sedeže. Vsi naši protesti v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini so bili zaman. Temnolasi šofer z negovanimi brki kot kakšen Clark Gable se je delal, kot da se ga sploh nič ne tičejo naše pripombe. Spet je ustavil in prva dva potnika sta izstopila, vstopili pa so spet trije novi, ki so posedli na sprednja sedeža. Drveli smo po vse bolj mračnih ulicah, naš šofer pa je na naše vpitje »Ada Sofija!« le hladnokrvno odgovarjal »Gut, o yes!«, »Gut, o yes, mister.« Vse ostale potnike je kmalu oddložil, nas pa je že več kot pol ure vozaril po najbolj zakotnih ulicah od našega cilja — Ade Sofije pa ni bilo nikjer.* Vse skupaj nam je začelo že močno presedati, zato smo zahtevali, da naj ustavi. Najprej se je prebrisanec turški delal kot da ne razume in je kar naprej ponavljal tisto svoje »Gut« in »o yes — mister« in nas vozil naprej. Bilo nam je jasno, da nas misli možakar pošteno izkoristiti. Ko ni pomagalo nobeno nagovarjanje in rotenje, da naj že ustavi — to svojo umazano škatlo, smo mu začeli pretiti s policijo. Na srečo je moral zaradi gneče na nekem križišču ustaviti, mi pa smo hitro odprli vrata in dobesedno izskočili iz avta na pločnik. Naš Clark Gable pa je ugasnil motor in ves iz sebe izstopil ter nam začel gostobesedno — po . turško seveda, nekaj dopovedovati ' in kazati z rokami — »Ada Sofija«, češ da je pravkar hotel zapeljati tja. Hitro smo si bili na jasnem, da nas je vozil v krogu in s tem nabiral kilometrino, ne upoštevajoč vmesne potnike, ki jih je nalagal in odlagal v tfem velemestnem labirintu. Za vožnjo je na naše veliko presenečenje zahteval nič manj kot 30 lir, približno okoli 5 starih tisočakov v našem denarju, kar je bilo spričo tega, da smo imeli turških lir le za najnujnejše stroške, seveda bistveno prehud izdatek. Od našega dogovora za 8 lir torej ni bilo nič. Če je bil on nesramen, smo bili tudi mi opravičeni terjati svoje. Ponudili smo mu 15 lir, kar je bilo še vedno precej več kot je bilo domenjeno. Toda Clark Gable ni hotel niti slišati o tem. Ponujeni denar je besno zavrnil in na vsak način hotel 30 lir. Šele ko se nam je po pločniku približala patrulja dveh vojaških policajev, je hitro zgrabil ponujene bankovce, jih zmečkal, jezno vtaknil v žep in jo z vso naglico popihal s svojim taksijem v noč. Ko smo se po tem neprijetnem pripetljaju malo bolje orientirali, smo ugotovili, da smo le nekaj metrov oddaljeni od križišča ulice, v kateri je naš hotel Balin. Še dobro, da smo si pri belem dnevu zapomnili Bajazitovo mošejo, ki ponosno stoji v neposredni bližini hotela. Naslednje jutro smo se lahko prepričali, da je Ada Sofija zelo blizu, saj smo prispeli peš do tja v dobrih desetih minutah. Vso našo večerno odisejado z nesramnim taksistom smo seveda izpovedali Kapetanovi-ču. Bilo mu je zelo žal, da nas je, kot je dejal, pustil temu šoferju na milost in nemilost. Obljubil je, da ga bo že dobil v roke in mu povedal svoje, da si nikoli več ne bo upal Jugoslovanom kaj takega storiti. Da bi nam dokazal, kako mu je žal, se nam je tudi drugi dan ponudil za varuha in vodnika po Istambulu, čeprav je imel druge načrte, saj je imel svojo zlatarsko obrt. Nepismeni bankir s Kosova Zvečer nas je v sobi obiskal neznanec. Bil je to slabo oblečen 50-letnik, upadlega obraza, svetlih las, ki se je predstavil kot Jugoslovan — Šiptar s Kosovega. Tekoče je govoril srbsko in nas vprašal, če želimo menjati dinarje ali drugo valuto, zahodno ali vzhodno, za turške lire. Ne da bi ga povabili, je sedel na stol in nam začel pripovedovati, kdo je. Ime mu je Ismet, v Turčijo pa je prišel pred 18 leti z vso družino. V bližini Uroševca je imel borno kmetijo, zdaj pa ima že svojo hišo v Istambulu. Otroci, hči in dva sinova, so že poročeni, on pa se ukvarja z menjavo denarja. Čeprav nima niti enega razreda šole in je popolnoma nepismen, mu ti privatni bankirski posli odlično cvetejo, se je brž pohvalil. Vse računske operacije in tečajne liste valut ima v malem prstu. Nikogar ne želi prevariti, toda njega navzlic, nepismenosti ne more nihče ukaniti! Iz žepov svojega starega zimskega plašča je na mizo položil velike šope bankovcev vseh mogočih valut od dinarjev, dolarjev, D M, šilingov, lir, drahem, frankov, do rubljev, levov, kron in japonskih jenov. Zatrjeval nam je, da precej bolj udobno menja denar kot katerakoli banka. O tem smo se tudi sami prepričali in se čudili, kako mu uspe tako prislužiti toliko, da lahko od menjave živi in vzdržuje družino. Te skrivnosti nam seveda ni hotel odkriti. Dinarje je zamenjal 10 % boljše kot je uradna tečajna lista. Ruske rublje je ponujal po 4,5 din, čeprav je uradni tečaj 21,40 din. Drugi dan se nam je pridružil skupaj s Kapetanovičem in nas ves dan spremljal po bazarju in muzejih. Najbrž je pričakoval, da nam bo pri morebitnih nakupih lahko takoj menjal dinarje. Vztrajno nam je priporočal razne spominke, usnjene izdelke in zlatnino, tako da je bilo še Kapetanovi-ču nerodno. Ves čas je bil zelo korekten, nazadnje pa nas je celo povabil v slaščičarno na baklavo. Na večer pred našim odhodom pa se je prišel poslovit in nam zaželel srečno pot. Tudi ta nepismeni bankir s Kosovega ni skrival svoje privrženosti in simpatije do Jugoslavije. Njegovo naklonjenost nismo čutili zgolj kot stranke, pač pa predvsem kot njegovi rojaki. Bajram Po dolgotrajnem postu — ramazanu, ki se ga večina pravovernih muslimanov v Turčiji res dosledno drži — nastopi 5-dnevni praznik — bajram od 7. do 12. novembra. Pravijo, da je to praznik nad prazniki, ki mu je podrejeno prav vse življenje v Turčiji. V zadnjih postnih dneh, zlasti pa na večer, zajame mesta in vasi prava nakupovalna mrzlica. Carigrajski bazarji, tržnice in ulice so polne raznih prodajalcev prazničnih dobrot in blaga. Poleg živil ljudje najbolj kupujejo posebno aranžirane robčke, rutice, pisane šale in kravate. Vsi pločniki so polni improviziranih stojnic, nekateri pa svoje izdelke razstavijo kar po ^tleh. Povsod je nepopisna gneča. Kupčija cvete da je le kaj. Glasno vpitje trgovcev in barantajočih kupcev se meša s piskajočimi piščalpii, trobentami, bobni in avtomobilskimi hupami. Iz zvočnikov grmijo enolične turške pesmi kot na kakšnem ogromnem sejmišču. Človek dobi vtis, da je vse živo na ulicah in trgih. Duh po loju, pečenem kostanju, ribah in kdo ve še po čem sili v nos in draži nenavajenega tujca. Pozno v predpraznično noč se nikomur ne mudi k počitku. Vse mošeje so polne moških vernikov, ki zvrščeni v vrstah klečijo in se klanjajo Alahu. Ce ni dovolj prostora v mošeji, opravljajo svoj obred kar rib dvorišču. Vsi verniki imajo pri tem opravilu na glavi bele kapice. Pri dvoriščnem vodnjaku si najprej umijejo noge in obraz. Obutev pustijo pred mošejo. To smo morali storiti tudi mi, ko smo obiskali znamenito modro džamijo — posvečeno sultanu Ahmetu. 2e okoli 5. ure zjutraj se z vseh minaretov oglasi zategnjeno enolično petje — molitev hodže. Njihov glas imajo posnet na magnetofon in ga oddajajo po zvočnikih. Za tem se že začnejo pomikati trume vernikov k prvemu jutranjemu obredu. Za tujca je to nenavadno bujenje sprva zanimivo, a postane kmalu prav zoprno, toda tudi to sodi med posebnosti Orienta, ki se jo mora privaditi. To bajramsko jutro nam je hotelir, potem ko smo mu čestitali k prazniku, ponudil bajramski sladkor, »seher bajram« — to je nekakšen živopisani ratluk — žele sladkor, ki ga ponujajo svojim prijateljem in gostom, tako kot pri nas velikonočne pirhe. V primeri z bučnim večerom in nočjo je bilo praznično jutro naravnost mrtvo. Vse stojnice, trgovine in lokali so. bili zaprti. Carigrajčani so najbrž še vsi spali, razen tistih, ki so bili na jutranjih molitvah v mošejah. Zaradi praznikov so bili zaprti tudi vsi muzeji, kar nam je bilo še posebno žal. Ker smo si mesto več ali manj že ogledali, vožnja s par-nikom oziroma trajektom čez Bos-porsko ožino na azijsko stran pa je bila tvegana spričo negotovega voznega reda ob praznikih, smo se že zgodaj dopoldne poslovili od ljubeznivega hotelskega osebja in po praznih ulicah zapustili IstambuL Po široki cesti smo tokrat brez težav odbrzeli proti zahodu. Le tu in tam smo srečali kakšen avtobus ali osebni avto. Vsa pokrajina ob Marmornem morju je bila kot izumrla. Toda to je bil samo videz — pravo praznovanje se je šele obetalo — torej zatišje pred burjo, ki bo zajela ves islamski svet v naslednjih petih dneh. Zaprta turško-grška meja Gnani s posebno željo, da bi čimprej prišli v sončno Grčijo in da se do sitega najemo okusne hrane, sm° hiteli tudi s 120 km na uro po lep1 novi cesti, vzporedno z obalo Marmornega morja. To cesto so Turkj zgradili šele pred kratkim, kajti del asfaltne prevleke je bil še sveže posut z drobnim asfaltnim peskom-Cesta je najbrž vojaškega pomena« saj nikjer ni nobenih večjih naselij« razen redkih letoviških in ribiŠkp krajev kot je pristanišče Silivri 10 malo večji Tekirdag, od koder se cesta po enolični suhi pokrajini brez slehernega zelenja ali drevja vzpi}e v gričevnate predele proti grški mej1' Tudi ta najzahodnejši del evropske Turčije je skoraj nenaseljen in pust-Cesta se v ravni črti dviga in spuš*? v nedogled. Le tu in tam je opazit1 prostrana in zapuščena polja rjave pašnike brez drevja. V daljav'« proti notranjosti, samevajo borna naselja z minareti, ki nemo štrlij0 iznad neprijazne puste pokrajine. P0 štirih urah hitre, utrujajoče vožnje smo končno zagledali hribe na gr^! strani. Prevzela nas je želja, da bili čimprej tam, da bomo naletel' tudi na kakšno spodobno naselje in gostišče. Okoli poldneva smo prišli d° mejnega prehoda pri vasi Ipsalfj: Mejna reka Ergene, to smo opazi'1 že od daleč, je bila močno zastražena. Z obeh strani so se nad bodeč0 ograjo dvigali stražni stolpi, mostu pa so bile postavljene števili}® zapore in španski jezdeci. VojasK' oddelki v popolni bojni opremi s° nenehno patruljirali in zbujali vtjj kot da si stojita nasproti dve najbM sovražni deželi. Turški cariniki ostalo mejno osebje je bilo sicer natančno, vendar so nam dali tak°J vedeti, da Grki ne puščajo Jug0' slovane čez mejo iz Turčije brez posebne vize. Dotlej nam nihče n omenil tega, zato smo kljub opoz°' rilu Turkov poskušali srečo. Cez ob? zapori na mostu — turški in gr®*41' smo se srečno prebili, čeprav so na bojeviti vojaki s čeladami in brz°' strelkami na obeh straneh gled®' kot prikazni. Pri mejnem posloPJ na grški strani pa se je zataknil0: Kraljevski grški policist v sinjem0" uniformi nas je kar se da služben poklical v pisarno in po dolge/" ogledovanju potnih listov, lakonsK izjavil: vizum! Po angleško jV nemško smo mu hoteli dopovedat1: da ga nimamo, da smo le tranziti1 potniki in da želimo kupiti tranzit^1 vizo. Polizani carinik pa je sam zmigoval z rameni. V pomoč sta m priskočila dva še bolj polizana sinje' modra kolega. Vsi trije so začeli n. dolgo in široko v slabi angleŠ^m, dopovedovati, da moramo počaka^ 48 ur, če želimo tranzitno vizo ah Pr če se takoj odpeljemo v 120 km daljene Jedrene na sever evrops*j Turčije, kjer nam bo grški k°nZjja dal vizo takoj. Pripomnili so, a moramo zelo pohiteti, ker na K°jj zulatu delajo samo do dveh. I"1e smo torej 2 uri časa. Spet smo zapeljali skozi zapore ij! španske jezdece na most in se zna pred Turki. Ponovno smo mt?rajn opraviti vse mejne formalnostii nazadnje -od enega izmed ^J 0t policajev izvedeli, da je najbližja P • do Jedrene v smeri na sever sko^ Ipsalo. Ce bomo hitro vozili, bom° ^ dveh urah gotovo na konzulatu. smo ga vprašali, kakšna je cesta. J^ možak brez premisleka odgovor" ^ odlična, se pravi asfaltirana. N.8^ simca 1300 bo kos tej 120 km P?tl ^ prej kot v dveh urah — smo si vedovali in se pognali v Ipsalo. že Ipsala nas je grenko razočara Prišli smo v zanemarjeno vas s P. tličnimi bajtami, okoli katerih se ^ kar trlo veselih vaščanov v pisa ^ oblačilih, ki so proslavljali bajra loj bo nadaljeval Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJA K R A N J IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VS^ VRSTE OSTALIH GRAD^ ^ročila poslušajte vsak dan ob H*0' 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopol-Jf1®) U, 12, 13, 14, 15, 19.30 (ra-dnevnik), 22, (dogodki in »amevi), 17, 18, 23, 24; ob ne-r^Jah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, H • 15, 17, 19.30 (radijski qnevnik), 22, 23 in 24. D SOBOTA, 25. AVGUSTA tin • obro Jutro; 8.10 Glasbena ma-slova; Pionirski tednik; 9.35 S be- ^kimi ansambli zabavne gias-Sa'J°j15 Kličemo letovišče; 11.20 Z dii?1 doma in na Poti; 1210 Mel°" svet Za °P°ldau; 12.30 Kmetijski na- 13 "ta' r^ ® travnike zelene; mij .Priporočajo vam; 14.10 S pes-p jo m besedo po Jugoslaviji; 15.40 ljak° naŠi °Perni Pevci5 16 00 Vrti" ftfV, 16.40 S Plesnim orkestrom 17 in yubljana in Belimi vranami; , lasbena medigra; 17.20 Gre-Uri-Vi no; 1815 Dobimo se ob isti Laku 45 S knjižnega trga; 19.00 an„Qk0 noč, otroci; 19.15 Minute z Han-,lom Borisa Kovačiča; 20.00 ska • radar; 2100 Zabavna radij-varalgoa. ~ L- Goldmann: Videz He ni' ,24 Majhni ansambli zabav-glasbe; 22.20 Oddaja za naše izse-r*iice; 23.05 S pesmijo in plesom v V1 teden ^Program Valu Uvodni akordi; 8.40 Sobota na 14 oe- ~u2; 12.40 Panorama zvokov; Ha fi asbeni variete; 15.35 Zabav-Da„ lmska glasba in še kaj; 16.05 Ži; i7S ®mo izbrali; 16.40 Ples na pla-8vef . Lahka glasba pri nas in po slacu' 18-00 Oddaja progresivne nom a\ 18 40 S skladateljem Boja- in Adamičem Tp 1 19 0niprOgram tnen fet minut humorja; 19.05 Pro- 20 i^m koncert; 20.05 Svet in mi; svet o?ed melodijami; 21.00 Okno v 2i.4q Naša glasbena literatura; 22.55 r oper in glasbenih dram; Iz slovenske poezije o NEDELJA, 26. AVGUSTA Kranf »9.? »Gorenjski tisk«, Stavek Moše Pij ade j a 1. franj, tiP „gorenjski tisk« Igud-sl.tlSK- Združeno podjetje KopC; Pravica, Ljubljana, nistv«-Jeva 2- " Naslov urednog* g1..uPrava lista: Kranj, lJadeja 1. -- Tekoči ^OOfiK1 SDk v Kranju št. glavni601"10152 - Telefoni: Urednii, prednik, odgovorni ?rednišktvoin 21upra 2-"190; 1*860 ^1-835, novinarji n&ki 1ooglasni in naroč- 1 .lek 21"194. -- Naroč-3o dJetna 60 din, polletna 70 Dar UCf.na za 1 številko 15 din Ma 1 oglasi: do 10 besed 2 din' aka nadaljnja beseda PoPu"' naročniki imajo 25% ne oKja- Neplačanih oglasov Jamo- " Oproščeno nem davka po pristojim mnenju 421-1/72. PONEDELJEK, 27. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pojemo in igramo za vas, otroci; 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Mozartove contradanse in menueti; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Paul Mauriat; 17.10 Zveneča imena; 18.15 Pihalne godbe na koncertnem odru; 18.45 Poletni kulturni vodnik; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Feniks; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Zvočne kaskade; 22.15 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lepe melodije; 16.05 Popevke s slovenskih festivalov; 16.40 Za mladi svet; 17.40 Lahka glasba na našem valu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Kulturni mozaik; 19.05 S festivalov jazza; 19.45 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Divertimento z Mozartom; 20.30 Pota našega gospodarstva; 20.40 Po starem in po novem; 21.40 Iz tuje zborovske literature; 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 22.30 Večeri pri slovenskih skladateljih: Ubald Vrabec; 23.55 Iz slovenske poezije TOREK, 28. AVGUSTA 8an- 9nrroL,'utr°; 8-05 Veseli tobo-IO.05 C Koncert iz naših krajev; ^i h„fe Pomnite, tovariši; 10.25 Pes-festitia ln. dela; 10.45 Naši poslušalci Oljska m Pozdravljajo; 13.30 Ne-a»i8amKireportaža; 1350 z domačimi oT1.1; 14.05 Slovenski ansambli HUm *est" zabavne glasbe; 14.30 ska i^a6ska tega tedna; 15.05 Radij-Sb| TI & K-ischon: Ziggy in Ha-i 'Igla* 1R ansamblom Silva '°dije- ' ^.00 Popularne operne me-^PolH« ,3() Nedeljsko športno 15 rf; t19-00 Lahko noč, otroci; Nelin bene razglednice; 20.00 V i^strom ZVerJer; 22 20 S Plesnim or-Vedre^ .RTV Ljubljana; 22.40 n°: 23 S; 23 05 Literarni noktur-10 Nočni cocktail 80582Program ^asben^1 za nedeljsko jutro; 8.40 iprehoHi. 1"1°zaik; 9-35 Nedeljski 4.00 12°0 Opoldanski cocktail; Ja la vni °«ama zvokov; 15.00 Nede-Va'u 202 Trem )0tlcertnf • kraJ' in Uudje; 19.15 Iz aL°godki ^ m simfonij; 20.05 Športni »H. r?n.eva; 2«15 Amilcare Pon-on30 V^Vlntet za Pihala in kiavir; i40 lit??3 nedeljska reportaža; ?dr°v- 9i z domačih opernih ®1; 22.55 i ,Mladostni in zreli Ra-^ z slovenske poezije 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 S pesmico v počitniški dan; 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 10.15 Z onkraj Atlantika; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ali jih poznate; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Poje mezzosopranistka 'Marylin Horne; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popularni popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek nasvide-nje; 18.45 Tipke in godala; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca; 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 20.00 Radijska igra; 21.36 Melodije v ritmu; 22.15 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Časi v zrcalu glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.05 Radi ste jih poslušali; 16.40 Iz domače in tuje lahke glasbe; 17.40 Jazz na II. programu; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Pozabljene opere; 21.00 V korak s časom; 21.10 Jugoslovanski zborovski ustvarjalci; 21.40 Redke glasbene sestave; 22.19 Ljudje med seboj; 22.25 Schvvetzingenski festival 1973; 23.55 Iz slovenske poezije SREDA, 29. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniški pozdravi; 9.35 Glasbeni spomini; 10.15 Zgodbe iz nordijskega sveta; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Poje moški oktet iz Podpeč^; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital violinista Uroša Prevorška; 16.00 Loto vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 18.20 Listi iz pop albuma; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (stereo); 21.00 Vedno lepe melodije; 22.15 Revija popevk; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S pevci jazza; 16.05 Srečanja melodij; 16.40 Jugoslavija poje; 17.40 Plesni orkester RTV Ljubljana pred mikrofonom; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z orkestrom Horst Jankovvski; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 19.30 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Iz Debussyjevega opusa; 20.40 Moskovski komorni orkester; 21.40 Slovenski zborovski skladatelji; 22.00 Glasbeni klasiki našega stoletja; 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 30. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Mladinski zbori pri nas in po svetu; 9.40 Iz par-titur operetnih mojstrov; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Skladbe Emila Adamiča; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Popoldne za mladi svet; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Glasbene silhuete Zvonimira Cigliča; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Avgust 1973; 17.50 Mejniki v zgodovini; 18.15 Koncert po željah poslušalcev; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz hrvaške simfonične literature Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Otroci med seboj in med nami; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S slovenskimi pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Ritmi preteklih dni; 17.40 Lahke note; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 S solistom Jožetom Kampi-čem; 19.00 Vilmski vrtiljak; 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Georges Bizet: Carmen, odlomki; 21.00 Naš intervju; 21.10 Iz zlate dobe zborovstva; 21.40 Večerni concertino; 22.15 Mednarodna radijska univerza; 22.25 Recital violinista Igorja Ozima; 23.55 Iz slovenske poezije TA TEDEN NA TV Sobota, 25. avgusta, ob 21.30: STARINARJA — angleški serijski film; v gl. vlogah Harry Corbett in Wilfrid Brambell; Glavna junaka nove serije sta oče in sin. S konjem se vozita po predmestju Londona in kupujeta rabljene predmete, cunje, steklenice in kosti. Njuno življenje teče vedno po istem tiru, obenem pa prinaša obilico dogajanj in situacij, ki nas danes vznemirjajo, žalostijo in veselijo. Serijo odlikujeta dinamika in humor, ki ni le značilno angleški, marveč tudi nam domač. Nedelja, 26. avgusta, ob 18.05: BELO PERO — ameriški film; režiser Robert Webb, v gl. vlogah: Robert Wagner, John Lund, Debra Paget, Jeffrey Hunter; Belo pero prikazuje ljubezen med belcem in Indijanko. Obenem skoraj dokumentarno spregovori o običajih Indi jancev, n jihovi mentaliteti in žalostni usodi, ki jih čaka. Zal so avtorji zgodbo na koncu zaokrožili tako, da ne daje občutka neizbežne tragedije, izumiranja. Tako so najbolj pereči problemi Indijancev ostali skrbno zakriti. Sreda, 29. avgusta, ob 20.35: SOVRAŽNIK DRŽAVE ŠT. 1 — francoski film; režiser Henry Vernenil; v gl. vlogah: Fernandel, Zsa Zsa Gabor, Nicole Manzey; Tokrat veliki francoski komik igra močno kratkovidnega prodajalca, ki se nehote zaplete v gangstrske posle. V glavnem je to komedija zamenjav, hkrati pa parodija na filmski in knjižni šund. Petek, 31. avgusta, ob 20.35: BEG V VERIGAH — ameriški film; režiser Stanley Kramer; v gl. vlogah Sidney Poitier, Tony Curtis; Stanley Kramer je režiser, ki ga zanimajo družbeni problemi. Beg v verigah je njegov prvi film. V izredno razgibanem begu vklenjenih kaznjencev — belca in črnca — razkriva rasne predsodke, ki se morajo v skupnem interesu ukloniti, dokler na koncu ne postaneta prijatelja. PETEK, 31. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Glasba vam pripoveduje; 9.40 Glasovi v ritmu; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ljudske pesmi drugih narodov; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Naši pianisti in Chopin; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Heinz Hotter; 17.10 Tri popularne partiture Fran-za Liszta; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kum-ra; 20.00 Iz jugoslovanske zborovske literature; 20:30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.40 Izletniški kažipot; 12.55 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 16.40 S pevci po svetu; 17.40 Jazz za mlade; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 S pevcem Ladom Lesko-varjem; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Instrumenti v ritmu; 19.35 S solisti in ansambli zabavne glasbe RTV Tretji program 20.05 Od premiere do premiere — . P. Burnes: Vladajoči razred; 21.03 Glasbeni pejsaži naše domovine; 21.40 Violončelist Saša Večtomov; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.40 Primož Ramovš: Enneafonia; 23.55 Iz slovenske poezije 25. AVGUSTA 16.25 Košarka Olimpija : Borac — prenos iz Ohrida (RTV Skopje), 18.00 Obzornik, 18.15 Risanka, 18.25 Čarobni gozd — italijanski barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 T V dnevnik (RTV Ljubljana), 20.30 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.30 Starinarja — serijski film, 21.55 TV kažipot, 22.15 Poročila, 22.20 Balkanske atletske igre — posnetek iz Aten (RTV Ljubljana) - 0 NEDELJA, 26. AVGUSTA tovarna barv in lakov Medvode sprejme delavce za delo v skladiščih in proizvodnih obratih Delovna mesta se lahko zasedejo takoj ali po sporazumu. Predvideno je poskusno delo. Starost delavcev za zaposlitev v proizvodnih obratih in v skladiščih je vsaj 18 let. Podjetje nudi možnost nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja oziroma pridobitve kvalifikacije. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. 8.50 Vojna in mir — ponovitev, 9.45 Pevski zbor Jadran iz Clevelanda (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Sarajevo), 10.55 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Pustite jih živeti — barvna filma, 11.50 Poročila, 11.55 TV kažipot, 15.30 Nekaj veselih domaČih: Mi smo mi — barvna oddaja, 15.50 Na poti po Prežihovih krajih (RTV Ljubljana), 16.25 Košarkarski turnir Lokomotiva : Olimpija — prenos iz Ohrida (RTV Skopje), 18.00 Poročila, 18.05 Belo pero — ameriški film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 A. Marodič: Totalna vojna — oddaja iz cikla Nora hiša (RTV Ljubljana), 21.15 Tuji pevci v našem studiu: Serge Lama (RTV Zagreb), 21.30 Športni pregled (JRT), 22.00 Poročila, 22.05 Balkanske atletske igre — posnetek iz Aten (RTV Ljubljana) PONEDELJEK, 27. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Pustite jih živeti — serijski barvni film, 19.00 Mladinska delovna brigada na Kozjanskem, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 J. Neruda: Vrnitev gospoda Ryšanka — slovaška TV drama, 21.35 Melodije za vse čase: iz operetnega sveta, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) TOREK, 28. AVGUSTA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.20 Obzornik, 18.35 Pet pedi, 19.00 Pravilna prehrana, 19.20 Kajmakčalan in Mariovska planota — oddaja TV Beograd, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka, 21.25 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah, 21.45 Diagonale, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) SREDA, 29. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Mačkon in njegov trop — barvni film, 19.00 Risanke (RTV Ljubljana), 19.15 Zabavna glasba: Oni in one (RTV Sarajevo), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Sovražnik št. 1 — francoski film, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) ČETRTEK, 30. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.20 Obzornik, 18.30 Velika nogometna cesta — športni film, 18.55 E. Bron te: Viharni vrh — serijski film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40, Četrtkovi razgledi, 21.30 E. Zola: Rudarji — dramska nadaljevanka Germinal, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) PETEK, 31. AVGUSTA 16.30 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Tudi to so počitnice, 18.45 Risanka, 18.55 Doktor na pohodu — serijski film, 19.20 Rekreacija: Nazaj k naravi, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Beg v verigah — ameriški film, 22.10 XXI. stoletje, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) Osnovna šola HEROJA BRAClCA v Tržiču razpisuje prosto delovno mesto učitelja za glasbeni pouk, P ali PU za nepoln delovni čas Prijave na razpis sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. 1 1 2 3 4 5 6 i 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ 1 19 ■ 20 21 . 22 ■ 23 ■ L -■ • 26 27 28 ■ 29 30 31 ■ 32 33 ■ 34 35 36 ■ 37 ■ 38 39 40 41 ■ i 43 44 45 ■ 46 ■ 48 ■ !>0 51 ■ 53 54 ■ 55 56 57 58 59 60 Si loterija Vodoravno: 1. mesni izdelek, 8. kraj na jugu Švedske, blizu meje z Norveško (brez preglasa pri O), 14. rimski suženj, 15. prebivalec Trente, 17. angleški popevkar, Jones, 18. ovaduštvo, 20. znak za kemično prvino lantan, 21. drag kamen, 28. ime prve jugoslovanske filmske igralke Kravanje, 24. Anton Aškerc, 25. pripadnik glavnega ljudstva vzhodnih Germanov, 26. romunski kraj ob reki Ariesul v pogorju Apuseni, 29. določeni del, delež, znesek, 31. Mohamedovo verstvo, 32. Mladinska knjiga, 34. nemška reka, ki teče skozi Munchen, 35. rešeto, 37. znak za kemično prvino nikelj, 38. tuje žensko ime (igralka Papas), 40. frača, 42. ime ruske carice Velike, 45. industrijska rastlina, 46. Zadružna zveza, 48. del tedna, 49. na stopinje razdeljen krog ali lok pri merilnih pripravah, limbus, 51. eden, 52.^ vojaki, 55. mik, draž, 56. kraj severovzhodno od Novega Sada, 58. kraj v južnoameriški državi Venezuela, južno od Caracasa, 60. snov, serum za cepljenje, 61. strogi ustni izpit na visokih šolah. Navpično: 1. reka v severozahodnem delu ZSSR, ki se izliva v Ilmensko jezero, 2. doba, era, vek, 3. sočuten, usmiljen človek (po biblijskem Samarijanu), 4. Narodna republika, 5. znameniti graditelj moderne Japonske, Hirobumi, 6. zdravilo proti slabosti na vožnji, 7. član akademije, 8. tuje žensko ime, Otilija, 9. plaha gozdna žival, 10. kdor s kom meji, mejaš, mejač, 11. dalmatinsko žensko ime, 12. skrajni konec polotoka, 13. krogelni odsek v geometriji, svod v arhitekturi, 16. orači rataj, 19. ime češkega verskega reformatorja Husa, 22. 1000, 25. vrsta vozila i gosenicami, traktor, tank, 27. kratica za element, 28. posnemalec, 30. enovalentni radikal iz etilena (za umetne snovi), 33. prebivalci kranjske dežele, 35. kita, spletek, 36. prebivalec Irana, 39. znak za kemično prvino erbij, 41. Azorski otoki v Atlantskem oceanu, 43. ime italijanske književnice Negri, 44. priznana vrsta aperitiva, grenčica, 47. stek reke, zlivek, 50. predlog, ki pomeni, da pri nečem nečesa ni, 52. nemško moško ime, tudi kratica za separat, 53. spodnji del posode, 54. Elinor IJ. Glyn, 57. Manfred Eigen, 59. avtomobilska oznaka za Mostar. Rešitev nagradne križanke iz sobotne številke 1. izgled, 7. rebeli, 13. tetanus, 15. aerobat, 16. Al, 17. kostanjar, 19. FA, 20. lop, 22. Leander, 23. tek, 24. Otelo, 26. strn, 27. Leta, 28. rega, 30. reklama, 32. Marinka, 34. aoni, 35. Vučo, 36. taca, 38. Minka, 41. Ufa, 42. ponikva, 44. aar, 45. LL, 46. monoteist, 48. Re, 49. gobelin, 51. Ilatečan, 53. Ondrej, 54. rižota Izžrebani reševalci Prejeli smo 164, rešitev. Izžrebani pa so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Marjeti Mohorčič, Kranj, Stara c. 18; 2. nagrado (40 din) Tilka Perhavec, Kranj, Restavracija Park; 3. nagrado (30 din) pa prejme Marija Mihelčič, Kranj, LJ1. 1. avgusta 3. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do četrtka,30. avgusta, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka. V drugem nadstropju je stalna razstava gorenjskih likovnih umetnikov (I. Šubic, B. Čeh, V. Tušek, J. Ravnik, M. Batista, S. Kump, K, Legat, H. Gvardjančič, H. Marchel, F. Novine, B. Jesih, M. Vovk-Štih). V galeriji Mestne hiše pa je na ogled razstava fotografij Tihomirja Pinterja. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in republiška zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih pa razstava Partizansko zaledje na Gorenjskem 194 i —1945. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava slikarja Nejca Slaparja. OBJAVA izžrebanih vstopnic XXIII. mednarodnega gorenjskega sejma v Kranju v času od 10. do 20. avgusta 1973. 1. 015833 21. 039014 2. 057739 22. 011607 3. 064861 23. 047674 4. 022539 24. 075105 5. 074913 25. 024071 6. 020783 26. 101065 7. 002488 27. 010801 8. 078714 28. 032497 9. 011281 29. 026058 10. 057090 30. 025194 11. 011545 31. 006216 12. 033268 32. 032311 13. 004770 33. 020340 14. 075335 34. 100431 15. 000664 35. 051947 16. 023144 36. 031341 17. 051455 37. 012361 18. 026455 38. 007194 19. 020271 39. 100217 20. 050892 40. 001131 41. 063319 Izžrebana darila lahko dobite v upravi Gorenjskega sejma Kranj Cesta Staneta Žagarja 27, do vključno 20. oktobra 1973 vsak dan, razen sobote in nedelje od 7. do 14. ure. 19 šPfc 1 % ■ t %JI c C . r~4 -5 ► M "S S ee D £ ec H) č* srečke s končnic -c « cs .ti C/5 u 0i 'c y Jj "a> čt -a « M O O tn f § rt ."S N jo co T1 500 60 10485 800 77210 600 70715 1.000 44840 800 053475 5.000 24070 1.000 373285 10.000 161920 5.000 46 20 901 60 076 80 881 100 8676 500 99031 800 50216 600 40231 1.000 31206 800 156921 10.000 46826 283196 1.000 5.000 2. 10 506616 10.000 09592 600 48942 600 77 30 96772 600 5067 300 49602 800 31487 600 595102 10.000 75067 580267 800 5.000 03 30 535657 150.000 93 30 463 80 98 20 42533 600 38 40 26393 800 58 40 51693 800 10448 600 344903 5.000 75778 050938 1.000 5.000 04 20 188518 10.000 34 20 74 50 09 20 49284 600 8959 200 84174 1.000 10579 800 110104 5.000 12309 34539 800 1.000 5 10 92569 1.000 59125 600 196989 5.000 poročili so se v Kranju Ninič Milan in Djurič Stana, Beber Milan in Kalan Mojca, Polajnar Štefan in Ladiha Marjeta, Jeneko Ivan in Štirn Ana, Lunar Petelin Kogovšek Marija, Klančnik Danijel in Košir Milojka, Kleč Matevž in Gogala Kancijanila, Cipek Milan in Klenovšel^ Zora, Bačnik Janez in Jerič Angela, Urbanec Franc in Zevnik Marinka, Konc Vladimir in Škapin Silva, Bradeško Marjan in Pirnat Jožica, Škaper Karlo in Begič Anica, Pelko Anton in Hudobivnik Majda, Lopar-nik Martin in Lazar Marija umrli so trzni pregled Jesenice Solata 5 do 6 din, špinača 6,50 din, korenček 3,50 din, jabolka 7 do 7,50 dinarjev, limone 11,30 din, česen 22 dinarjev, Čebula 3,80 din, fižol 5 do 6,20 din, pesa 2,50 din, paradižnik 5 din, grozdje 4,90 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,15 do 1,55 din, surovo maslo 28,30 din, smetana 17 dinarjev, orehi 86 din, klobase 5,80 dinarjev, skuta 9,90 din, sladko zelje 1,80 din, cvetača 6,50 din, paprika 6 din, krompir 2,20 din Kranj Solata 5 do 6 din, špinača 5 din, korenček 4 din, slive 7,50 din, jabolka 3 do 4 din, pomaranče 7 din, limone 11 do 12 din, česen 20 din, čebula 4,50 din, fižol 5 din, pesa 4 din, kaša 9 din, paradižnik 4 din, breskve 7 dinarjev, hruške 8 din, lubenice 2 do 3 din, med 30 din, žganje 28 do 30 dinarjev, gobe 35 do 40 din, ajdova moka 9 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 28 din, smetana 17,50 din, klobase 6,50 din, skuta 8 din, sladko zelje 2,50 din, cvetača 7 din, paprika 6,50 din, krompir 2 din Tržič Solata 6 din, korenček 8 din, slive 6 din, jabolka 6 din, pomaranče 8 din, limone 10 din, česen 28 din, čebula 6 din, fižol 6 din, pesa 4 din, paradižnik 5 do 7 din, banane 8 din, vino 12 din, jajčka 1,30 do 1,40 din, surovo maslo 28 din, smetana 17 din, orehi 80 din, skuta 9 din, sladko zelje 5 din, cvetača 8 din, paprika 8 do 10 din, krompir 3 din U----------------------------------- v Kranju Zlate Alojz, roj. 1905, Nič Maksi-miljan, roj. 1896, Mlinar Anton, roj. 1894, Zidar Martin, roj. 1914, Kranjc Antonija, roj. 1917, Zupan Jakob, roj. 1890, Polajnar Angela, roj. 1931, Šepul Ivan, roj. 1913, Logar Alojz, roj. 1896, Babnik Marija, roj. 1902, Gašpetin Marija, roj. 1890 Dan narodne noše v Kamniku V nedeljo, 2. septembra, prireja Turistično društvo v Kamniku pod pokroviteljstvom skupščine občine Kamnik tradicionalni DAN NARODNE NOSE. Turistično društvo vabi posameznike in skupine, da se te prireditve udeležijo in da takoj prijavijo svojo udeležbo Turističnemu društvu Kamnik. Chopinov večer v Škofji Loki V okviru praznovanja tisočletnice je pripravil odbor za praznovanje v sodelovanju z Loškim gledališčem in Festivalom v Ljubljani že peti koncert v grajski kapeli na Loškem gradu. Priznani pianist Aci Berton-celj bo drevi ob 20. uri na Chopinovem večeru izvedel tri mazurke, štiri preludije, sonato v h-molu, dva nocturna in dve baladi Fredericka Chopina. Loka je' tako ob tisočletnici dobila zelo akustičen prostor za koncerte, ki so se tudi že uveljavili pri občinstvu. J. K. 26. avgusta angl. barv. fi'1?; SVETNIK PROTI MAFIJI ob M in 19. uri, amer. barv. film CRN'*! KARAVANA ob 17. uri Kranj CENTER 25. avgusta amer. bar-v. film AMERIKANEC V EVROPI ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. filma RDEČI KROG ob 22. uri 26. avgusta amer. barv. film AMERIKANEC V EVROPI ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer barv. filma ŠKORPIJON UBIJA ob 21. uri 27. avgusta franc. barv. filin RDEČI KROG ob 15;, 17.30 in 20. uri 28. avgusta franc. barv. film RDEČI KROG ob 15., 17.30 in 20. uri Kranj STORŽIČ 25. avgusta nizozem. barv. film ZAPISKI PROSTITUTKE ob 16., 18. in 20. uri 26. avgusta amer. barv. film ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA ob 14. in 18. uri, nizozem. barv. film ZAPISKI PROSTITUTKE ob 16. uri, premiera amer. filma NEPOZABNI KOMIKI ob 20. uri 27. avgusta amer. film NEPOZABNI KOMIKI ob 16., 18. in 20. uri 28. avgusta amer. film NEPOZABNI KOMIKI ob 16., 18. in 20. uri Tržič 25. avgusta angl. barv. film SVETNIK PROTI MAFIJI ob 1 H. in 20. uri Vse poti vodijo na Triglav Iz planinskih koč, domov in planinskih postojank v triglavskem pogorju poročajo o izrednem obisku slovenskih in tujih planincev, hribo-lazcev. Posebno ob sobotah in nedeljah je v vseh kočah tak naval, da obiskovalci prespijo noč po jedilnicah, na tleh in drugod. Tako kot v drugih postojankah, tako je tudi v zelo obiskanem Aljaževem domu v Vratih. Do Vrat vodi še zelo slaba in zelo slabo vzdrževana makadamska cesta, ki bi jo bilo treba takoj popraviti. Nemalokrat pride na tej cesti tudi do manjših, prometnih nesreč! Tak naval zahteva tudi neprestano prisotnost naših gorskih reševalcev, saj prav vsi hribolazci le niso dovolj poučeni o vseh nevarnostih v gorah. Nemalokrat se zato zgodi, da neprevidna hoja in premajhna opreznost povzroči hujšo nevarnost za vse tiste, ki prihajajo v novih skupinah! D. S. Kamnik DOM 25. avgusta amer. barv. i1'111 DIVJI ČLOVEK ob 18. in 20. uri- J 26. avgusta amer. barv. »lln. divji človek ob 15., 17. in i9.w 28. avgusta amer.-ital. barv. n'1! ciakmoull - maščevala ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA Jj 25. avgusta amer. barv. film ' , ZABLJENI REVOLVERAŠ ob 1» in 20. uri 26. avgusta amer. barv. film *„ ZABLJENI REVOLVERAŠ ob 1° in20uri t1a7a- 28. avgusta-jug. barv. film W novo popoldne ob 20. uri Železniki OBZORJE 25. avgusta japon. barv. film ^ NAMI — PEKLENSKA LJUBEZEN ob 20. uri . 26. avgusta amer. barv. film MANCA KONJSKEGA TATU °° 18. in 20. uri Radovljica .m 25. avgusta japon. barv. film 01 - RDEĆI MEČ PRAVICE ob ^ uri, ital. barv. film SAMOKRt^ ROKAH HUDIČA ob 20. uri 26. avgusta ital. barv. film SAM0' KRES V ROKAH HUDIČA ob uri, amer. barv. film CHISUM "T KRALJ RANČERJEV ob 18-japon. barv. film OIČI — MEČ PRAVICE ob 20. uri 27. avgusta franc. barv. film PB j KLETA MARIJA ob 20. uri 28. avgusta amer.-ital. barv. ^ MORTADELA ob 20. uri Jesenice RADIO 25. in 26. avgusta franc. barv. .g film OSTROSTRELEC Z AZUK1^ OBALE rlrI) 27. in 28. avgusta amer. barv. o1 PLES NA VASI -Jesenice PLAVŽ 25. in 26. avgusta amer. barv. o PLES NA VASI r$ 27. in 28. avgusta franc. barv.^g film OSTROSTRELEC Z AZUB^ OBALE Dovje Mojstrana ..i^ 25. avgusta francoski barv. ZAKON V PEKOSU 26. avgusta ameriški barv. , DIVJA DEŽELA Kranjska gora 25. avgusta ameriški barv. 11 DIVJA DEŽELA , .,n) 26. avgusta amer. barvni C S 11 SEKSUALNO SPOZNANJE Javornik DELAVSKI DOM ^ 25. ital.-angl. barv. CS Ui?., BRANDON — LOVEC NA NE • fiim 26. avgusta franc. barvni 1 ZAKON V PEKOSU ŽITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO, KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIČNI ZDROB IN KORUZNI ZDROB. Cene konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure m vsako prvo soboto v mesecu. ___ Športno rekreacijski center V prihodnjih letih bo Bled dobil še en pomemben turistični in rekreacijski objekt. Zgradili ga bodo pod hotelom Krim na Bledu. Zanj so ustanovili pri turističnem društvu samoupravno interesno skupnost, v katero so vključene tudi številne delovne organizacije. Za prvo fazo izgradnje so že zagotovljena sredstva. Do oktobra prihodnje leto naj bi zgradili umetno drsališče s tribunami za 1500 ljudi, ki bi ga pozneje tudi pokrili. V drugi fazi pa se predvideva izgradnja zimskega plavalnega bazena, kegljišča in več teniških ter drugih igrišč. M. H. INDUSTRIJA KOVINSKE OPREMI IN STROJEV IKOS industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska c. 22 vabi k sodelovanju naslednje sodelavce: 1. administratorke za delo v splošni, komercialni in tehnični službi 2. kvalificirane in priučene ličarje za delo v lakirnici 3. nekvalificirane delavce za delo v transportni in skladiščni službi. Pogoji: . pod 1.: ekonomska, upravno administrativna ali dveletna adm nistrativna šola; pod 2.: kvalificirani ali priučeni delavec s prakso; pod 3.: odslužen vo jaški rok. , Posebni pogoj je poizkusno delo, ki traja 2 meseca. Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja vključno 10. septembra 1973. ■ IHKometter I FERLACH-NEBEN 3£( n I B C M E borovlje-pri cerkvi Prodam Prodam KAD, 700-litrsko. C. talcev 4, Škof j a Loka 4924 Prodam KRAVO, ki je četrtič teletila. Habjan, Breznica 11, Škofja Loka 4857 Prodam škotske OVČARJE lesije z rodovnikom, stare 7 tednov. Mušič, Pipanova pot 15, Ljubljana-Vižmar-je (prelaz desno) 4862 Prodam KRAVO pred peto telit-vijo, smrekove PLOHE in STREŠNO OPEKO bobrovec (4000 kosov). Zg. Brnik 7, Cerklje 4925 Ugodno prodam TELEVIZOR ATLAS VHF-UHF (dvojni program). Konjar, Sp. Duplje 11 4926 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO frizijko. Sp. Brnik 13, Cerklje 4927 Prodam zgodnja JABOLKA po 3 din za kg. Cešnjevek 3, Cerklje 4928 Prodam KRAVO s telesom in kupim IZRUVAC za krompir. Sp. Brnik 12, Cerklje 4929 Prodam KRAVO po teletu. Zalog 8, Cerklje 4930 Prodam pet let starega KONJA, težkega 550 kg. Viševca 3, Cerklje 4931 Prodam CEMENTNE VEREJE za ograjo. Zg. Brnik 40, Cerklje 4932 Prodam ČEBELE (4 družine AŽ) na 7 satov. Erzar, Zg. Brnik 4, Cerklje 4933 Prodam KROMPIR za prašiče. Kepic, Dvorje 44, Cerklje 4934 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tretjič teletila. Olševek 52, Preddvor 4935 Prodam popolnoma nova maces-nova GARAŽNA VRATA Jelovica 228x 207 cm. Pelko, Zg. Bitnje 4 4936 Prodam 60-litrsko DEŽO, 80-li-trski bakren KOTEL, 200-litrsko KAD, novo STISKALNICO za mošt in več stenskih UR. Ulica 31. divizije 40, Kranj 4937 Prodam malo rabljen visok, športni OTROŠKI VOZIČEK. Gregorc, Groharjevo naselje 3, Škofja Loka 4978 Ugodno prodam športni OTROŠKI VOZIČEK in opremljen KOŠEK. Papirnica 12, Skofja Loka 4979 Prodam brejo KRAVO po izbiri. Zupan, Rupa 24, Kranj 4980 Prodam okrog 1800 kg BETONSKEGA ŽELEZA po 3,90 din za kg. Mihelič, Žirovnica 81 4981 Prodam PUNTE in BANKINE. Poizve se pri Sokliču nad železniško postajo Bled — Jezero 4982 Prodam dve KRAVI simentalki po izbiri. Cešnjica 17, Podnart 4983 kupim Kupim ŠOTOR za štiri osebe. Frankova 6, Škofja Loka 4938 Kupim BETONSKI MEŠALEC v dobrem stanju. Rezar, Grad 28, Cerklje 4939 Rejci perutnine! V valilnici v Naklem lahko dobite vsak dan od 6. do 14. ure 2—3 mesece stare jarčke po ceni 25 din. Ob sredah poslujemo do 18. ure. Kmetijska zadruga Naklo Poletna razprodaja od 11. avgusta do 1. septembr _______________i CENENI ^ trgovina i "Komefter Ugodno prodam dobro ohranjen FIAT 850 sport coupe, letnik 1970, dodatno športno opremljen. Grm, Skalica 2, Kranj 4880 Prodam VW 1200, letnik 1967. Lom 21, Tržič 4940 Oddam GARAŽO v Kranju — Planina pritličje. Ponudbe poslati pod »Garažna hiša« 4941 Prodam MOPED skuter z malimi kolesi. Naslov v ogl. oddelku 4£42 Prodam dobro ohranjen MOPED. Srednje Bitnje 92, Žabnica 4943 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik november 1969. Šare, Britof 151, Kranj 4944 Prodam dobro ohranjen RENAULT KATRCO ali zamenjam za FIATA. Habjan Stane, Zali log, Železniki 4945 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967. Benedičič Lado, Šorlijeva 4, Kranj ' 4946 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Ljubljanska cesta 18, Labore, Kranj 4947 Poceni prodam dobro ohranjen 2-tonski TOVORNI AVTO KIPER. V zameno vzamem tudi les ali manjše prevozno vozile za B kategorijo. Zadružna 2, Kranj 4948 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Štirn, Hrastje 205, Kranj 4949 Ugodno prodam zelo dobro ohranjen DKW F 11. Vincarje 16, Škofja Loka 4950 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1970, prevoženih 38.000 km. Obrado-vič, Nazorjeva 12/IV, Kranj. Ogled v soboto in nedeljo 4951 Nujno prodam VW kombi, letnik 1962. Telefon 064 89-058 popoldne 4952 Prodam TAUNUS 17 M, letnik 1964. Informacije na telefon 061 22-546, interna 04, Daneu Marjan, Ljubljana 4953 vozila Prodam SIMCO GLS ali zamenjam za FIAT 750. Vidmar Zvone, Prebačevo 15 4962 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Pisk, Ulica 31. divizije 15, Kranj 4872 Prodam avto R-4 KATRCO po zelo nizki ceni. Kleindinst, Brezje ali telefon 061 53-564 4875 Prodam VARTBURGA turista de lux kombi in FIAT 750. Trojarjeva 18 a, Kranj ' 4879 RENAULT 6 TL, letnik 1972 prodam. Bokal Pavle, Zminec 20, Škofja Loka - 4954 Prodam RENAULT 8, letnik 1970. Oprešnikova 20, Kranj 4955 Prodam dobro ohranjen avto R-4 KATRCO. Britb£315, Kranj 4956 Nujno prodam .ZASTAVO 750, registrirano do junija 1974. Kranj, Cesta ne Klanec 61 4957 Po nizki ceni prodam dobro ohranjen VW KOMBI in FIAT 750. Telefon 24-891 od 13. do 16. ure 4958 Zamenjam FIAT 1300 za manjši avto. Ponudbe poslati pod »fiat 1300« 4959 Prodam SPAČKA — kasonar ali zamenjam za SPAČKA. Naslov v oglasnem oddelku 4960 Prodam FIAT 850 special, letnik 1970. Golmajer, Brezje 77 a 4961 AMD PODNART obvešča, da je začetek tečaja za voznika amaterja A, B kategorije v nedeljo, 26. avgusta 1973, ob 8. uri v domu AMD posesti Kupim HIŠO ali manjšo starejšo kmetijo v okolici Kranja. Plačam takoj. Naslov v ogl. oddelku 4668 Prodam staro HIŠO z vrtom 6 km od Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4813 Kmetijsko živilski kombinat Kranj objavlja prosto delovno mesto gradbenika Posebni pogoji: diplomirani gradbeni inženir s 3-letno prakso ali gradbeni inženir s 5-letno prakso, s pravico in sposobnostjo nadzora nad giadnjami. Osebni dohodek po dogovoru. Nastop dela je možen takoj. Pismene ponudbe /. dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, Cesta JLA 2. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA KRANJ oddelek za odrasle vpisuje v 1.razred za šolsko leto 1973/74 Pogoji: dokončana osnovna šola (ali poklicna šola z zaključnim izpitom) s pozitivno oceno iz tujega jezika (nemščina ali angleščina), starost najmanj 18 let, izpolnjena prijava za vpis (obrazec 1,20) s prilogami: spričevalo, kolek za 2 din, rojstni list, potrdilo o zaposlitvi, dopisnica z naslovom prijavljenca. Prijave sprejema tajništvo šole, Kranj, Tomšičeva 7, najkasneje do vključno 8. septembra 1973. Začetek pouka predvidoma v ponedeljek, 17. septembra 1973, ob 16. uri. Prodam HIŠO z lepim vrtom. Šempetrska 15, Stražišče, Kranj 4966 Prodam STANOVANJE - tri sobe in kuhinja s pritiklinami. Pri La-sanu na dvorišču, I. nadstropje, Cankarjev bataljon 6, Jesenice. Ogled vsak dan 4967 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju ali okolici ali enostano-vanjsko HIŠO, tudi nedograjeno. Ponudbe poslati pod »Delno plačilo v devizah« 4968 Kupim starejšo HIŠO v Kranju ali Škofji Loki. Ponudbe poslati na podružnico Glasa v Škofjo Loko pod »Starejša« 4969 zaposlitve Sprejmem VAJENKO za pletilj-stvo. Knific Jožica, Oprešnikova 29, Primskovo, Kranj 4882 NATAKARICO — kvalificirano ali priučeno z nekaj prakse sprejmem takoj v redno delovno razmerje ali honorarno po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4970 izgubljeno Našel sem starejše KOLO PONY rdeče barve. Dobi se na Kokrici, Kuratova 29 4971 21. avgusta na živilskem trgu v Kranju izgubljeno ročno URO vrnite proti nagradi v oglasni oddelek Glasa 4972 prireditve GD VOKLO prireja v soboto, 25. avgusta, ob 20. uri KRESNO NOC in v nedeljo, 26. avgusta, ob 16. uri VRTNO VESELICO. Zabaval vas bo instr. kvintet RUDIJA JEVŠKA s pevcema: Cirila Roblek in Jure Frelih. Kegljanje za koštruna. Vljudno vabljeni. Na pomoč! 4973 GOSTILNA »PR BANK« na Hudem priredi VRTNO VESELICO v nedeljo, 26. avgusta, ob 15. uri. Kegljanje za prašiča. Odojek na žaru. Igra TRŽIŠKI INSTRUMENTALNI ORKESTER. Vabljeni! Pušavec Gizela 4974 V počastitev občinskega praznika Kokrice in odpiranja nove šole na Kokrici prireja krajevna skupnost ŠPORTNE PRIREDITVE, NAGRADNO STRELJANJE in KEGLJANJE za PONY KOLO. V soboto zvečer in nedeljo popoldne PLES. Igrajo TURISTI. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani. Vabljeni! 4975 V nedeljo, 26. avgusta 1973 bo ob 15. uri pred domom TVD Partizana v Ljubnem velika gasilska VESELICA z bogatim srečelovom. Igral bo ansambel METODA PRAPROT-NIKA s PEVCEM. Vablieni! 4976 KK PODRECA priredi v nedeljo, 26. avgusta, ob 15. uri VRTNO VESELICO z nagradnim kegljanjem. Za ples in razvedrilo bo poskrbel ansambel TIGER 4977 ostalo Prodam HIŠO ali poročim vdovca. Naslov v oglasnem oddelku 4984 Prodam R-4 KATRCO. Zg. Bela 29, Preddvor 4963 stanovanja Takoj oddam eno večje ali dve manjši STANOVANJI v neposredni bližini Kranja. Ponudbe poslati pod »predplačilo« 4964 Dve delavki iščeta prazno ali opremljeno SOBO. Plačata eno leto naprej. Milakovič Drenka, Tiska-nina I, Kranj 4965 KŽK KRANJ Sadjarstvo Preddvor Sporočamo vam, da smo začeli prodajati namizne hruške viljamovke. Sadje lahko kupite vsak dan razen nedelje od 14. do 18. ure na sadni plantaži v Preddvoru. 2o LET rH Cesta JLA 6/1 M j—. PROJEKTIVNO 1 P0 D J E T JE K R A N J IZDELUJE NACRTE ZA STA- NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ JlL# J*m IBSI IJ Sobota, 25. avgusta 1973 jevt°daiS TELEVIZOR »Rudi Ca-42 c v Stular Janez, Jezerska c. pl^nj 4890 ko 5£?arn 8 let staro KOBILO, tež-MaiHv. ,kg' 3 mesece brejo. Gostilna »Lesce 4891 rodam 120 1 HLADILNIK sie-Paj ® ^ 2.PREPROGI 3 x 2 m, sku-fon2i ,„ Informacije na tele- plV24 , 4892 Cerk?dam brejo KRAVO. Zalog 53, Prorf 4893 novo postavljeno foražn n 10 x 8 m s salonitko za krici i baletova 14, pri žagi na Ko-pl'^anj 4894 fek Dxm globok OTROŠKI vozi-' Sečnik, Šorlijeva 15, Kranj prn. 4895 20o ,^am FIAT 750 in 2 SODA po 8karw°v- ZuPanc Franc, Cerkljan-PrlS ava 10- Cerklje 4896 lih h am viseče NAGELJNE raz-'e^ ft,ln velikosti. Klemenčič Mi-p' *ukovščica 8, Selca 4897 NlCnam dobro ohranjeno SPAL-RUnjl ZĐ vložki. Ivanšek Jože, Be- Prori ' Kra"j 4898 , ski „.^am dobro ohranjen italijan- 1 iatiov?• 6k OTROŠKI voziček. Sto- ; p,n\c' šorlijeva 3, Kranj 4899 ^AVp trodelno OMARO, drv* t?IVan m ŠTEDILNIK na • dakovac, Planina 9, Kranj • Pmn 4900 • in » STROJ za betonske zida-, ^tni balkonske OGRAJE. Zg. 1 p^V'16 Pri Puškami , 4901 ^Rp \r (|ve leti stare suhe BU- • aslov v ogl. oddelku 4902 b°k(VrS. Prodam temno rdeč, glo- , strica /ROŠKI voziček. Zupan, Bi-1 ProH Tržič 4903 H. pam globok OTROŠKI vozi-^ani a na Brdo 44, Kokrica, \ ZaraH • 4904 PALMTn/^elitve ugodno prodam riju Vai • °gled v soboto v Kra-i li|Sje aijavčeva 8, stanovanje 4 prit-„ Prod , 4905 ^ 50 v en bkane betonske PLOŠČI-ProHo SP- Duplje 85 4906 1 Nvo am,PEC za kopalnico na trdo , ^kepn .bakren KOTEL 60 1. Ko-! ProgHa °dreda 1, Kranj 4907 ' ^niceU ,eno leto stare KOKOŠI stare TAT?i^oši za zakol in 3 mesece JARCKE. Strahinj 38, Naklo L Porw 4908 1 HroIT Pr?dam STREŠNO opeko ec- Jezerska c. 81, Kranj 1 ProHo , 4909 Jerniaam dve veliki sobni LIPI, pri-ajer pa okal» in par asparagusov. I'V iška» Sr- vas 31, gasilski • ^odamČUJ 4910 ^UPa jam 6 mesecev brejo KRAVO. • Proria ^anj 4911 ^EppS OMARO za dnevno sobo, Plani ?' KUHALNIK in dru- „ , Prod« "al5/I'KranJ 4912 t t°Htr»P Lnov sod z zobčeniki za h0vce?4kl betonski MEŠALEC. La-„..Prodam 4913 t> lj0- ffi? KRAVO pred tretjo telit-usavec Anton, Hudo 3, Tržič ; ^rodavv, « 4914 1 Ž,v°di 4 OJAČEVALEC 15 W 3 rZ,V0CNIKE 5 W, GRA-n8«mhlL sk£« ter PLOŠČE raznih 10v- Zg. Bitnje 157, Žabnica Prodam 4915 rabljene KUHINJSKE tfK gfc;JEDILNI kot, ŠTEDIL-Hlta o ? m OLJNO peč EMO 8. fi ^roda'btražišče, Kranj 4916 ^Jiica?, Krekove BUTARE. Zg. cJfroda' 4917 din £°va GARAŽNA vrata za $ 40 v3Usulnik Feliks, Sinkov rod' uice 4918 teŽkegaa n BJKa simentalca, 300 kg J Oražgoše 60, Železniki i-* °dam . , 4919 1 kS?bro ohranjen kombini- V^ofS: t , 1 voziček. Stara Loka 4920 k ' PoviSnGOZD v hribih k. o. Piv-^ranj rsma 89l6 m. Jezerska c. 59, 6lft)Ceni n ^ 4921 Jktričn; &0l*am dobro ohranjen b Je2erŽt8dilnik »Gorenje Vele-«a 0(la^ a c- 44, Kranj 4922 A 0streSio C kos°v rezanega LESA fol' 20 smrekove plohe in de-kSmi ?*rov žlebov, štiri okna z ln steklom. Podreča 11, P^^^ 4923 *SKRA COMMERCE LJUBLJANA Iskra Kranj sodii s®delovanju sprejme v redno delovno razmerje ue,avca za servis Kranj: «?dd*IKA ŠIBKEGA TOKA ali VK RTV mehanika ° na terenu — popravilo barvnih TV sprejemnikov meSa^l dil)lomiran elektrotehnik za šibki tok ali VK RTV n,k, odslužen vojaški rok, praksa zaželena. 2a ^°nudh°Vno mesto Je določena 3-mesečna poskusna doba. dr0v«b Piljite na naslov: Iskra Commerce Ljubljana, Ka-bK°-socialna služba, Masarykova 15. Nezgoda v predoru V torek, 21. avgusta, ob 18.30 se je na cesti prvega reda v Bistrici pri Tržiču pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Šlibar (roj. 1906) iz Kovorja je vozil od Podljubelja proti Tržiču. V drugem predoru v desnem ovinku je njegov avtomobil zaneslo v levo, kjer je oplazil nasproti vozeč kombi nemške registracije, vozil ga je Rolf Schettler, nato pa je trčil še v avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Manfred Mayer.' V nesreči je bil voznik Šlibar huje ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilih je za 25.500 din. Neprimerna hitrost V četrtek, 23. avgusta, popoldne se je na cesti prvega reda v Logu pri Kranjski gori pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in izrabljenih gum. Voznik osebnega avtomobila Marjan Vidmar (roj. 1925) iz Ljubljane je vozil proti Jesenicam. V levem nepreglednem ovinku mu je nasproti pripeljal po levi strani voznik osebnega avtomobila švedske registracije Jakobson Corneliu, ki ga je zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti in izrabljenih gum zaneslo v Vidmarjev avtomobil. V trčenju je bila huje ranjena Vidmarjeva sopotnica Zorka Novakovič | stanovanjskem sporu Kajtezoviča in Anice Štern odločilo v korist Štern I Stanovala sta namreč skupaj v leseni baraki, ki sta jo vzela v najem in jo ® paj tudi popravila in uredila. Sloge pa čez čas ni bilo več, tako da je Kajte ^ vič storil vse, da bi se Šternove kot stanovalke znebil. Iz stanovanji pometal njene stvari in jo tako prisilil, da je s hčerko nekaj časa drvarnici, medtem ko je sam živel s svojo bivšo ženo v leseni baraki. Občini . sodišče je nato odločilo, da ima tudi Šternova pravico do stanovanja v bar kar pa Kajtezoviču, ki se je bil z nekdanjo ženo odselil v Istro, ni bilo P Skoval je načrt, kako bi Šternovi škodoval, razen tega pa dobil zavaroval^ ker je bila stavba zavarovana. Za plačilo 5000 din je nagovoril mladoletni I. M. in drugoobtoženega Antona Stagarja, ki ga je srečal v Kopru na P?^! Kranj, naj bi zažgala stanovanjsko barako. Vsi trije so se pripelj® |J Šenčurja, tam pa so se ločili. Kajtezovič se je vrnil, da bi ju počakal na J bljanski železniški postaji, mladoletnik in Štagar pa sta na bencinski crp J na Primskovem kupila tri litre bencina. Štagar je nato ostal v bli*,n J stražil, da ju ne bi zalotili, mladoletni I. M. ki je poznal stanovanjsko bar , pa je polil z bencinom drvarnico, ki je bila naslonjena na barako in jo z^A Ogenj je na stavbi, vredni okoli 80.000 din, napravil za okoli 23.500 din »» ^ Oba obdolženca, mladoletniku bo sodilo sodišče v kraju bivanj8'J dejanje priznala. Pri odmeri kazni Štagarju je sodišče upoštevalo, da j® invalid in le težko skrbi za družino. Igre s kartami Okrožno sodišče v Kranju je v senatu pod predsedstvom sodnika Kobija obsodilo Marjana Mavca, starega 24 let, z Lipce pri Jesenicah na 0 J leti zapora in 500 din denarne kazni, Marjana Kajdiža, starega 25 let' Blejske Dobrave pa na 9000 din denarne kazni. J Le kvartopirska strast je zapeljala mladega Marjana Mavca, oflJ zakrivil kaznivo dejanje, za katerega se je pred nedavnim moral zagovafl j pred sodiščem. Mavec je zašel na stranpota lansko jesen, ko je začel w J »ferbl«. Zaigral je vse svoje prihranke, ki niso bili majhni, nato pa je denar, ki ga je sproti zaslužil. Sreče pri kartah pa ni imel, tako da je ostal D J denarja. Zato je najprej vzel 8500 din svojemu očetu. Konec maja let°sJ Mavec igral »ferbl« z Marjanom Kajdižem za znesek 8500 din. Mavec je J denar, ki ga je vzel očetu, pri igri izgubil. Da bi prikril škodo oziroma, daJ povrnil denar očetu, se je Mavec odločil, da bo vlomil pri bližnjem sosedu. F. Pukljevih. V začetku junija je splezal čez balkon, v sicer zaklenJ^ stanovanje Marjete Pukl in v kuhinji v predalu našel hranilno knjiŽic% 500 din ter 600 avstrijskih šilingov. Ko pa je iskal še osebno izkaznico vanke, ga je zasačila mati oškodovanke in takoj poklicala miličnike. ^f Sodišče je Marjanu Mavcu za kazniva dejanja igre na srečo, ve v,( tatvine in tatvine izreklo zaporno in denarno kazen, upoštevalo pa je njef> , mladost in dosedanjo nekaznovanost. .J Drugoobtoženi Marjan Kajdiž je po mnenju sodišča grdo izk°^' jf| Marjana Mavca in od njega priigral veliko vsoto denarja. Pri obsodbi s j sodišče odločilo za denarno kazen, ki je dovolj visoka, da bo dosegi8 * namen tako pri obtoženem Kajdižu kot tudi pri drugih, ki se na Jeseničan okolici ukvarjajo s kvartopirstvom. V 84. letu starosti nam je umrla naša skrbna in dobra mama Marija Gašper in Kukovčeva mama — posestnica na Pivki f Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, 25. avgusta, ob 15. uri v Naklem. Žalujoči: hčerka Štefka in sin Janko z družino Pivka, Naklo, 23. avgusta 1973 0SLOTESIMES Kranj — Savski log — sejemska hala ODPRTO VSAK DAN od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure V SOBOTO od 9. do 13. ure Priporočamo se za obisk VDUjul Moštveno člansko prvenstvo SFRJ v plavanju Po drugem dnevu Triglav sedmi Letno kopališče Kolezije v Ljubljani je gostitelj najboljših jugoslovanskih plavalcev in plavalk, ki se potegujejo na moštvenem članskem prvenstvu SFRJ. Na štartu se je pojavilo nad 120 tekmovalcev iz trinajstih jugoslovanskih plavalnih kolektivov: Mladost (Zagreb), Partizan in Crvena zvezda (oba Beograd), Jadran, Mornar, POŠK (vsi Split), Medveščak (Zagreb), Ilirija, Ljubljana (oba Ljubljana), Primorje (Reka), Jug (Dubrovnik) ter kranjski Triglav. Delovna skupnost CP GORENJSKI TISK KRANJ DE Tiskarna razglaša prosta delovna mesta 1. delavk v knjigoveznici 2. pomožnih delavcev Pogoji: pod 1.: prednost pri izbiri bodo imele mlajše nezaposlene delavke. Delo je na dve izmeni, pod 2.: vojaščine prost. Delo je na dve izmeni. Prijave na razpis oddajte pismeno v tajništvo podjetja do 1. septembra 1973. Osnovna šola KOKRŠKEGA ODREDA Križe razpisuje prosto delovno mesto učitelja za matematiko. / Nastop službe takoj. 2e po prvem dnevu je na prvem mestu branilec naslova zagrebška Mladost, pred splitskim Jadranom in organizatorjem letošnjega državnega prvenstva Ljubljano. Dobro se drži tudi kranjski Triglav, ki je trenutno na sedmem mestu. Ekipni vrstni red po prvem dnevu: 1. Mladost 17.680, 2. Jadran 12.595, 3. Ljubljana 9.717, 7. Triglav 4.011. Stalna članica državne plavalne reprezentance, Kranjčanka Rebeka Porenta, se dobro drži tudi na letošnjem moštvenem prvenstvu SFRJ v Ljubljani. Za svoje moštvo je osvojila prvo mesto na 200 m hrbtno in bila druga na 100 m v isti disciplini. 20 let NK Medvode Ob 20-letnici nogometnega kluba Medvode bodo v soboto ob 15. uri odprli novo nogometno igrišče ob reki Sori. Sledil bo nogometni turnir članskih moštev Domžal, Lesc, Tabora 69 in Medvod. V nedeljo dopoldne bo mladinski turnir in tekma pionirjev, popoldne pa finalna tekma članov. -fr Rezul tatic moški: 200 m kravi: 1. Linhard (Partizan) 2:03,4, 4. Milo-vanovič (Triglav) 2:09,4 ženske: 200 m hrbtno: 1. Porenta 2:44,0, 2. Pečjak (obe Triglav) 2:45,0 200 m mešano: 1. Efendić (Mornar) 2:36,8, 8. Pečjak (Triglav) 2:52,2, 4 x 100 m kravi: 1. Mladost 4:33,0, 6. Triglav 4:51,8. Tudi drugi dan moštvenega prvenstva so največ uspeha imeli predstavniki Mladosti, ki so praktično že osvojili naslov najboljšega. Odlično so plavali tekmovalci Ljubljane, ki so se prebili na drugo mesto. Gorenjski predstavnik Triglav je na sedmem mestu in ima lepe možnosti, da z dobrim plavanjem posameznikov v štafetah prehiti Crveno zvezdo in Primorje in na koncu pristane na petem mestu. Med Kranjčani se je drugi dan izkazal Milovanovič, ko je na 400 m kravi postavil novo slovensko znamko. Pri ženskah pa sta prvi dve mesti na 100 m hrbtno osvojili Triglavanki Breda Pečjak in Rebeka Porenta. Ekipni vrstni red po drugem dnevu: 1. Mladost 33.075, 2. Ljubljana 19.087, 3. Jadran 16.948, 4. Mornar 12.409, • 5. Crvena zvezda 11.445, 6. Primorje 10.700, 7. Triglav 10.178. Rezultati: moški: 400 m kravi: 1. Linhart (Partizan) 4:26,8, 3. Milovanovič (Triglav) 4:32,8, 100 m prsno: 1. Divjak 'Mladost) 1:09,9, 4. Grošelj (Triglav) 1:17,3, 400 m mešano: 1. Hitrec (Primorje) 5:12,9, 3. Milovanovič (Triglav) 5:16,2; ženske: 100 m prsno: 1. Petkovič (Mladost) 1:22,9, 3. Pajntar (Triglav) 1:25,2, 100 m hrbtno: 1. Pečjak 1:16,0, 2. Porenta (obe Triglav) 1:16,0, 400 m mešano: 1. Efendić (Mladost) 5:41,5, 5. Pečjak (Triglav) 6:00,4. -dh Odlični Gorenjci Na ljubljanskem strelišču je bilo v soboto in nedeljo na sporedu republiško prvenstvo v streljanju s standardnimi puškami in pištolami MK. Tekmovali so člani, članice, mladinci in pionirji. Strelci in strelke iz Kranja, Jesenic in Škofje Loke so dosegli nekaj odličnih uvrstitev. To velja zlasti za Franca Peternela st., ki je postal dvakratni republiški prvak v streljanju s serijsko MK pištolo in s pištolo proste izbire. Enak uspeh je zabeležila tudi Vera Otrin med članicami v streljanju s standardno MK puško. Izkazal pa se je še Franc Peternel ml., ki je s pištolo serijske izdelave zasedel med mladinci odlično drugo mesto. Na žalost pa moramo iz leta v leto ugotavljati, da nekateri gorenjski strelci sicer kot posamezniki dosegajo lepe rezultate, da pa v ekipni konkurenci ne morejo zfnagati ali se z rezultati vsaj približati najboljšim. V vseh treh občinah (in povsod drugod tudi) namreč še do sedaj niso uspeli zgraditi ali pošteno opremiti strelišča za MK orožje, na katerem bi lahko prirejali poleg občinskih tudi višja tekmovanja. Zato uspevajo le tisti posamezniki, ki veliko tekmujejo, pri mladih strelcih pa ni napredka. Prav neverjeten je že ta mačehovski odnos do strelskega športa na Gorenjskem. Mar res ni bilo mogoče v 20 letih od začetka ustanavljanja strelskih družin zgraditi strelišče, ki bi ustrezalo tekmovalnim predpisom? In koliko časa bo še treba čakati nanj? Rezultati — člani: MK pištola proste izbire: 1. Peternel st. 533, 5. Prestor 516, 10. Poženel (vsi Kranj) 500; MK pištola serijske izdelave: 1. Peternel st. 513, 9. Prestor (oba Kranj) 489, 11. Peternelj (Šk. Loka) 484, 16. Frelih 474, 32. Poženel (vsi Kranj) 423; ekipno: 1. Olimpija (Ljubljana) 1943, 2. Kranj 1899; MK standardna puška: 1. Černil (Olimpija) 556, 2. Otrin (Jesenice) 554, 10. Naglič 520, 12. Frelih 517, 14. Kern 511, 16. Lombar 506, 17. Malovrh (vsi Kranj) 498; ekipno: 1. Olimpija (Ljubljana) 2166, 2. Kranj 2041; članice — MK standardna puška (3x20 strelov): 1. Otrin 531, 2. Kralj (obe Jesenice) 522; MK standardna puška (60 strelov leže): 1. Otrin (Jesenice) 563; mladinci — M K seri jska pištola (60 st relov na 25 m): 1. Markun (Ljubljana) 536, 2. Peternel ml. 522, Poljanec 451, Rogelj a (vsi Kranj) 440 itd. B. Malovrh Na republiškem prvenstvu v streljanju r Ljubljani je Jeseničan Janez Otrin s standardno MK puško zasedel odlično drugo mesto. — Foto: B. Malovrh VSE PROIZVODE G0REN1E DOBITE V PR0DA1ALNI DEKOR KRANJ DO 31. AVGUSTA S POPUSTOM: 57. ZA KUHINJSKO OPREMO 3% ZA BELO TEHNIKO KRANJ Pionirsko vaterpolsko prvenstvo SRS Pionirji Triglava spet najboljši Priz letni bazen Je bil (lva dni vat^če letošnjega pionirskega V ?rP°lskega prvenstva Slovenije. vj avodnevnih borbah smo na delu Hp, v1 . pionirje Kopra, Kamnika, ,)anc >n dveh moštev Triglava. Žal st JJe Prvenstva nišo udeležili predla i« r?vinjskega Delfina, ki so v ietošnjem državnem prvenstvu lHesto U osv°j^ odlično četrto elaIziv0' Za goste pa je bil dvakrat en Jure Saj o vic. Praprotnik, T. Šprajcar, >WP an' Nedeljkovič, Pajk, Kru-vec Vi Bajželj, Milojevič, M. Komo-'Komovec, Vogler. 2al0°kr°tai1: Eljon, Trobec, Grm, •1. Sai,t' umer, Mihelčič, Pižmont, Po Andolšek, Dolenc. ' so tloepern in razburljivem srečanju doma^etaši Korotana odpravili prehorl« e ln, s tem že drugič osvojili pokal ZB NOV Naklo. -dh Smučarski skoki ' Planica Jia plastiki dru^ še trUe tedni so do $keKe mednarodne smučar-8tec skaltalne turneje Mo-bot0 °renia Sava- v 80" Ijubl' septembra, bo tradi nski Mos*ec začetek kaln nalne največje ska-nih Prireditve na plastič-vijj ^akalnicah v Jugosla-ra ' nedeljo, 16. septemb- •3S& "iLtŽT l Švi'1J£ Italije, ZRN, NDR, Žarsk' K^nade> CSSR, Mad-yije Opijske in Jugosla-ljefti nastopila na prenov-8kaicai . metrski plastični ^izacl «^ y Kraniu- °«ra- Ijen komite (sestav- ek,. Je iz predstavnikov 8keiia,^He žirije in kranj-dne>, riglava) ima v teh ta "J?°lne roke dela, saj bo povsflreditev po kvaliteti vseh ? e*»aka planiški. Iz >H Amesetih držav Evrope *aihn?.x"ke bodo nastopili i>iiaT> skakalci. Orga-že doSC?\i k°mite je Prejel ske ~ ®J. d°končno poimen-dt«iavp.riJave iz naslednjih !taUie 7Dxrn?de' Avstrije, V niriu _,RN ln Jugoslavije. dneh Pa Pojave e Poimenske pri-^vez , ?stalih smučarskih urt i SO že dale pristanek tetne žbo- Zaradi kvali-obeta "easedbe te turneje se Ljubi; srSdi septembra v kvaiS®?1 In Kranju izredno reditev smučarska pri-' J. Javornik SODOBNA KUHINJA JE SESTAVA POHIŠTVA IN GOSPODINJSKIH APARATOV, KI VAM POSTAVLJENI NA PRAVO MESTO PRIHRANIJO VELIKO TRUDA IN ČASA Atleti Triglava četrti v Sloveniji Dve tretjini atletske sezone je za nami. Atletska zveza Slovenije je pred dnevi objavila nekaj zanimivih podatkov o letošnjih dosežkih atletov in osnovnih organizacij. Kranjski Triglav kot edini atletski kolektiv na Gorenjskem je v ekipnem tekmovanju v skupnem seštevku za prvenstvo Slovenije osvojil četrto mesto s 408 točkami (prva Olimpija 1017,5). Pri članih so Kranjčani za- sedli četrto mesto s 169 točkami (Kladivar 422), pri članicah je bil Triglav sedmi in je zbral 52 točk (Olimpija 224), med starejšimi mladinci so Kranjčani dosegli najboljšo uvrstitev, saj so osvojili tretje mesto s 118 točkami (Olimpija 298,5), pri starejših mladinkah pa je bil Triglav spet četrti z 69 točkami (Olimpija 186,5). Od kranjskih atletov so se najbolj Gorenjska nogometna liga Razpored tekem v sezoni 1973/74 Mladinci — A skupina: 1. kolo (9. 9. 1973): Lesce : Bohinj, Bled : Tržič, Plamen : Jesenice, Naklo : Triglav; 2. kolo (16.9. 1973): Bohinj : Triglav, Jesenice : Naklo, Tržič : Plamen, Lesce : Bled; 3. kolo (23. 9. 1973): Bled : Bohinj, Plamen : Lesce, Naklo : Tržič, Triglav : Jesenice; 4. kolo (30. 9. 1973): Bohinj .: Jesenice, Tržič : Triglav, Lesce : Naklo, Bled : Plamen; 5. kolo (7. 10. 1973): Planjen : Bohinj, Naklo : Bled, Triglav : Lesce, fJf^scnicG * 6. kolo (14.10. 1973): Bohinj : Tržič, Lesce : Jesenice, Bled : Triglav, Plamen : Naklo; 7. kolo (21. 10.1973): Naklo : Bohinj, Triglav ": Plamen, Jesenice : Bled, Tržič : Lesce; Mladinci — B skupina: 1. kolo (9. 9. 1973): Korotan : Alples, Šenčur : Primskovo, LTH : Sava, Britof prost; 2. kolo (16. 9. 1973): Primskovo : LTH, Alpes : Šenčur, Britof : Korotan, Sava prosta; 3. kolo (23. 9. 1973): Šenčur : Britof, LTH : Alples, Sava : Primskovo, Korotan prost; 4. kolo (30. 9. 1973): Alples : Sava, Britof : LTH, Korotan : Šenčur, Primskovo prosto; 5. kolo (7. 10. 1973): LTH : Korotan, Sava : Britof, Primskovo : Alples, Šenčur prost; 6. kolo (14. 10. 1973): Britof : Primskovo, Korotan : Sava, Šenčur : LTH, Alples prost; 1 7. kolo (21, 10. 1973): Sava : Šenčur, Primskovo : Korotan, Alples : Britof, LTH proste; Pionirji — A skupina: 1. kolo (1. 9. 1973): Bohinj : Britof, Alples : Plamen, Bled : Šenčur, Jesenice : Korotan, LTH : Lesce; 2. kolo (8. 9. 1973): Britof : Alples, Šenčur : Jesenice, Bled : Bohinj, Korotan : LTH, Lesce : Plamen; 3. kolo (15. 9. 1973): Bohinj : Korotan, Alples : Lesce, LTH : Šenčur, Bled : Jesenice, Plamen : Britof; 4. kolo (12.9. 1973): Šenčur : Korotan, Jesenice : Britof, Lesce : Bled, LTH : Plamen, Bohinj : Alples; 5. kolo (22. 9. 1973): LTH : Jesenice, Bohinj : Šenčur, Korotan : Alples, Plamen : Bled, Britof,: Lesce; 6. kolo (19.9. 1973): Šenčur : Alples, Bled : LTH, Jesenice : Lesce, Plamen : Bohinj, Korotan : Britof; 7. kolo (29: 9. 1973): Alples : Jesenice, Plamen : Šenčur, Bled : Korotan, Britof : LTH, Lesce : Bohinj; 8. kolo (6. 10. 1973): Jesenice : Plamen, Bled : Alples, LTH : Bohinj, Šenčur : Britof, Korotan : Lesce; 9. kolo (13. 10. 1973): Lesce : Šenčur, Bohinj : Jesenice, Britof : Bled, Alples : LTH, Plamen : Korotan; Pionirji — B skupina: 1. kolo (1.9. 1973): Preddvor : Tržič, Primskovo : Naklo, Triglav : Podbrezje, Sava : OŠ L. Seljak; 2. kolo (8. 9. 1973): Tržič : OŠ L. Seljak, Podbrezje : Sava, Naklo : Triglav, Preddvor : Primskovo; 3. kolo (15.9. 1973): Primskovo : Tržič, Triglav : Preddvor, Sava : Naklo, OŠ L. Seljak : Podbrezje; 4. kolo (22. 9. 1973): Tržič : Podbrezje, Naklo : OŠ L. Seljak, Preddvor : Sava, Primskovo : Triglav; 5. kolo (29.9. 1973): Triglav : Tržič, Sava : Primskovo, OŠ L. Seljak : Preddvor, Podbrezje : Naklo; 6. kolo (6. 10. 1973): Tržič : Naklo, Preddvor : Podbrezje, Primskovo : OŠ L. Seljak, Triglav : Sava; 7. kolo (13. 10. 1973): Sava : Tržič, OŠ L. Seljak : Triglav, Podbrez je : Primskovo, Naklo : Preddvor. Kmečki praznik na Bledu nHHnHn»nHMHH1 Pred vojno je bil 8. septembra vsako leto na Bledu kmečki praznik. Takrat so se na posebnem prostoru v Zaki zbrali kmetje z vse Gorenjske. Dopoldne je bila vedno razstava goveje živine in konj, popoldne pa so pred nekdanjim blejskim domom sestavili povorko, v kateri so kmetje prikazali običaje iz dela in življenja. Povorka je krenila ob jezeru do Mlina, kjer je bil sejem. Od tam pa je šla v Zako, kjer je bilo kmečko zborovanje. Prireditev so vedno popestrile številne narodne noše, po zborovanju pa so bile razen tega še dirke s kmečkimi in športnimi konji in nazadnje zabava. To nekdanjo tradicionalno prireditev želi zdaj ponovno obuditi klub za konjski šport Triglav Bled skupaj s kmetijsko zadrugo, Gozdnim gospodarstvom in turističnim društvom Bled. Že lani je klub pripravil prvo konjeniško razstavo s povorko. Letos pa so živinorejci izrazili željo, da bi na takšni prireditvi pregledali uspehe v govedoreji, posebno na področju pretapljanja gorenjske cike v simentalko. Tako se je klub za konjski šport Triglav Bled s pomočjo turističnega društva že odločil, da bo pod pokroviteljstvom kmetijske zadruge in Gozdnega gospodarstva Bled v nedeljo, 9. septembra, organiziral na Bledu kmečki praznik. Prireditev bo pod blejskim gradom na Flegariji. Organizatorji so si izmislili takle program. Rejci bodo na razstavi prikazali skupine govedi s posameznih planin in rejo domačega delov- nega in športnega konja. Za posamezne kategorije govedi, krave mle-karice in konje bo organizator pre-skrbel in podelil nagrade. Razen tega velja poudariti, da bodo na tej dopoldanski razstavi rejci iz okolice Bleda prikazali le rodovniško živino. Popoldanski del kmečkega praznika se bo začel s povorko, v kateri bodo prikazali delo in običaje iz kmečkega življenja. V tej povorki bodo sodelovali kmetje iz okoliških vasi Koritno, Bodešče, Selo, Ribno, Bohinjske Bele, Gorij, Zasipa, Rečice; vabijo pa tudi kmete iz gorskih vasi pri Begunjah, pastirje iz Kranjske gore, Bohinja in drugje. Posebej organizatorji vabijo lastnike narodnih noš z Gorenjske; da se v povorki pridružijo folklornim skupinam in gorjanskim godbenikom. Še posebej so zaželene skupine z vozovi. Po končani povorki je predvidena kmečka zabava. Zal klub za konjski šport na Bledu tokrat ne bo mogel prikazati dirk z delovnimi in športnimi konji, ker namreč nima ustreznega prostora za takšno prireditev. Vseeno pa so organizatorji prepričani, da bo letošnja prva takšna prireditev na Bledu po vojni s sodelovanjem številnih rejcev, narodnih noš in kmečkih voz iz različnih krajev uspela. Vse skupine in posamezniki, ki se zanimajo za povorko, dobijo podrobnejše podatke na turističnem društvu na Bledu, prijave za sodelovanje na živinorejski razstavi pa zbira kmetijska zadruga Bled. A. Zalar izkazali doslej: Metka Papler, ki je dosegla nov republiški rekord za st. mladinke v metu diska z 48,02 m, Ciril Ravnikar, ki je izenačil rekord za mlajše mladince na 200 m s časom 21,9. Paplerjeva pa je osvojila tudi naslov državne prvakinje za starejše mladinke v metu diska. Državna prvakinja je postala še Vesna Horvat, ki je bila prva v metu diska pri mlajših mladinkah. Z rezultatom 48,02 pa je Paplerjeva v disku dosegla tudi državni rekord za mladinke do 18 let. Ravnikarjev dosežek 21,9 na 200 m pa pomeni izenačen rekord za mladince do 17 let. Objavljamo še najuspešnejše kranjske atlete in atletinje, ki so se s svojimi rezultati uvrstili v posameznih disciplinah med 10 najboljših: moški: 100 m: 1. Kocuvan (Kladivar) 10,5, 4. Ravnikar 10,8; 200 m: 1. Kocuvan 20,8, 3. Ravnikar 21,9; 400 m: 1. Kocuvan 47,3, 2. Kavčič 48,4; 800 m: 1. Kavčič 1:50,5; 1500 m: 1. Svet (Kladivar) 3:50,1 4. Vegnuti 3:55,4; 3000 m: 1. Svet 8:19,4, 6. Vegnuti 8:38,0; 5000 m: 1. Svet 13:52,8, 4. Vegnuti 15:00,8; 110 m ovire: 1. Penca (Olimpija) 15,1, 3. Konc 15,7, 7. Bitenc 16,3; 400 m ovire: 1. Penca 55,5, 5. Bitenc 57,8; 3000 m ovire: 1. Svet 8:34,4, 5. Vegnuti 9:24,8; 4x100 m: 1. Kladivar 42,4, 7. Triglav 44,7; 4x400 m: 1. Kladivar 3:19,0, 5. Triglav 3:26,4; višina: 1. D. Prezelj (JLA) 211, 3. Milek 207, 7. Darko Prezelj 200; daljina: 1. Makarovič (Nova Gorica) 739, 4. Udovč 706; troskok: 1. Košir (Maribor) 15,01, 5. Darko Prezelj 13,85; palica: 1. Koleta (Olimpija) 450, 3. Konc 430; krogla: 1. Štimec (Olimpija) 16,40, 3. Satler 15,71, 7. Zvone Prezelj 13,68, 8. Konc 13,55; disk 1. Pečar (Kladivar) 59,44, 3. Zvone Prezelj 48,88; kladivo: 1. Pri-stovnik (Kladivar) 56,82, 7. Zvone Prezelj 46,32, 9. Pristov 43,82, 10. Satler 43,44; deseteroboj: 1. Makarovič (Nova Gorica) 7578, 3. Konc 6759; ženske: 800 m: 1. Urankar (Kladivar) 2:07,4, 8. Reja 2:21,9; krogla: 1. Babošek (Maribor) 13,38, 4. Papler 12,33; disk: 1. Papler 48,02, 6. Horvat 38,44; kopje: 1. Urbančič (Kladivar) 62,12, 2. Kurnik 40,08, 5. Žagar 36,86. J. J. Proslava na Breznici V nedeljo, 26. avgusta, bo na Breznici pri Žirovnici svečana proslava ob 200-letnici smrti prvega čebelarskega učitelja in čebelarja Antona Janša. V letošnjem avgustu so se predstavniki zveze čebelarskih društev Slovenije že udeležili proslave ob obletnici smrti Janša, ki je bila na Dunaju. Tam so Janši odkrili spomenik in zasadili lipo. Druga proslava, ki jo bo organizirala zveza čebelarskih društev Slovenije v sodelovanju čebelarske družine iz Breznice in krajevnih organizacij žirovni-škega območja, pa bo na Breznici. Predvidevajo, da se je bo udeležilo okoli 2000 ljudi, ki bodo prispeli iz vseh krajev Slovenije in Avstrije. Ob 9. uri zjutraj bo najprej svečana parada, v kateri bodo sodelovali: gasilci prostovoljnih gasilskih društev krajev v Žirovnici, mladinska folklorna skupina Javornik—Koroška Bela, godba na pihala z Gorij v narodnih nošah, pevski zbor iz Podnarta, konjeniški klub z Bleda, učenci osnovne šole iz Žirovnice v narodnih nošah in drugi. Ko bodo prispeli na prireditveni prostor, bo najprej nastopil pevski zbor, sledil bo pozdravni govor ter odkritje spomenika, nato bodo vsadili Janševo lipo ter podpisali listino o prijateljskem sodelovanju slovenskih čebelarjev in čebelarjev iz Avstrije. Na prireditvi bodo tudi podelili priznanja. Popoldne si bodo udeleženci proslave ter častni gostje ogledali prenovljeni čebelarski muzej v Radovljici, Turistično društvo iz Žirovnice pa bo v Završnici pripravilo družabno popoldne s plesom. Na proslavi bodo prodajali tudi razglednico Janša in razglednico Breznice, opremljenima s posebnim poštnim žigom, ki so ga izdali prav ob tej obletnici. D. Sedej Na prostoru, kjer bo tovarna Plamen v Kropi zgradila nov obrat, s°Pr i ji tedni pri pripravi terena za temelje naleteli na zanimivo najdbo. Med terneJej nekdanjih zidov so odkrili staro topilnico železa. Ta peč je menda Pre. večja kot pred leti odkrita Slovenska peč v gornjem delu Krope. Zal je zda) ^ stematično raziskovanje in odkopavanje odkrite topilnice oteženo zar