ZKD-Občmska knjižnica Sevnica J Trg svobode 10 j 8290 SEVNICA
BRE
na 88,7 in 93,9 MHz
Leto 2
Cena 190 SIT	11. julij 2001
Prezgodaj za nove občine
Posavje - Štiri krajevne skup-n°sti v Posavju se pridružujejo hlipaj 51 slovenskim v procesu Ostajanja novih občin. Občinski Krško je zavrnil pobudi iškega in Kostanjevice na Krki ?a odcepitev in ustanovitev novih °bčin. Brežiški svet o pobudah
Dobove in Bizeljskega sploh ni uspel glasovati, saj so bili kljub sklicani izredni seji nesklepčni.
Občinski sveti se bodo po obravnavi pobud v državnem zboru ponovno morali opredeljevati do teženj svojih krajevnih skupnosti. Nato bo sledila poizvedba
ljudske volje še na poizvedovalnih referendumih, po njihovi izvedbi v začetku prihodnjega leta pa se bodo poslanci dokončno odločili za koliko - če sploh - se bo povečalo dosedanje število občin na lokalnih volitvah.
... na strani 2
mesto Brežice izgublja svoje zaledje, Dobovo in Bizeljsko.
Aktivne počitnice
. Posavje - Brezskrbni pol n' dnevi, ko so vrata šol zapr starši pa že zgodaj zjutraj odit |('v službo, so kot nalašč za c j Vanje novega, za ustvarjal n odpiranje poti domišljiji nik^ Vo*i' v družbi svojih vr
Zato otrokom in mladi j" *nim energije in ustvarj e§a, počitniškega duha, v ča P°citnic priskočijo na pom evilna društva in organizaci jj. Otr,ogočajo aktivno preživi te Poletnih mesecev.
... na strani 13
S čopičem v roki v svet domišljije...
Tretji v vrsto - Kult 2001
din ,re**ce ' V organizaciji Mla-šturi ®a centra Brežice in Kluba l0v.entov Brežice so v drugi po-redit * ^Un*Ja ’zvedli preko 50 pri-
v> S katerimi so nonovno po-
živili mestni utrip. V njih so predstavili domače ustvarjalce in domačine po svetu, saj z njimi po besedah direktorice MC Brežice Patririe Golar sknšaio v noletnih
Sa rvključili s plesno predstavo Prikazen - transformacija Plesne-f®tra Ljubljana.
dneh zapolniti praznino pred festivalom stare komorne glasbe Klemena Ramovša.
Ponovno je dogajanje zapolnjeval bogat filmski program s projekcijo izbranih del Saša Podgorška in inserti slovenskih nemih filmov Bratka Bibiča, bogatimi kino predstavami, številnimi uličnimi predstavami. V domačih ust-varjalnicah so se predstavili - s Projektom 3 Matej Filipčič in Primož Jesenko, ob promociji nove zgoščenke Demolition group, ■I KUD Teaterfraj s kabarejem Mi-, p lana Dekleve - Igra na vrhu. Na-^ daljevali so s športnimi animaci-5 jami in pogovori na izbrane teme 2 o problematiki mladih in okolja, v ^ katerem živijo. In ponovno dokazali, da tudi mladi znajo pripraviti zabavo za vse, ne le za mlade. S.V.
Prihaja zdravju nevarna
Posavje - Že nekaj zadnjih let so poletja nekako bolj vroča in sušna, kot to velja za dolgoletno povprečje naših krajev. Spreminjajočim se klimatskim razmeram se bo potrebno prilagoditi, posebno pozornost pa posvetiti vsem nevarnostim, kijih prav eks-
vročina
tremni vplivi lahko povzročijo praktično vsem živim bitjem. Ljudje smo v primerjavi z drugimi živimi bitji sicer v boljšem položaju, saj si znamo in zmoremo največkrat pomagati sami. In ker je pogostokrat ravno od nas odvisno, kako je drugim živim bit-
jem, bi se tega morali še posebej zavedati v dneh, ki so pred nami.
Kako in kje.preživeti poletje, kako pred soncem in vročino zaščiti sebe, male in velike živali ter rastline, smo povzeli...
... na strani 3
Sava pri Radečah se ponuja kot prijetna osvežitev.
Ferrari fest 2001 tudi v Posavju
Kostanjevica na Krki - Na
dvorišču cistercijanskega samostana so se zbrali lastniki športnih avtomobilov znamke Ferrari iz več evropskih držav. Na Otočcu je namreč minuli konec tedna potekal Ferrari fest 2001, preko 40 različnih avtomobilov pa se je na letališču v Cerkljah predstavilo tudi na promocijski dirki. Za prireditve, povezane s temi prestiž-
nimi avtomobili, vlada v Sloveniji in v Posavju očitno veliko zanimanje, saj se je na prireditvi, ki je bila bolj zaprtega značaja, zbralo večje število radovednežev in ljubiteljev italijanskega “konjička” iz Marinella.
V Kostanjevico pa so prišli tudi nekateri vidnejši predstavniki javnega življenja, med njimi minister za obrambo dr. Anton Gri-
zold, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske brigadir Albin Gutman, poslanci Tone Anderlič, Jože Avšič in mag. Andrej Vizjak, župana Franc Bogovič in Vladislav Deržič, podžupana Andrej Božič in Andrej Stricelj ter generalni direktor tovarne zdravil Krka iz Novega mesta Miloš Kovačič.
Danilo Koritnik
Italijanski "konjički” na makadamskem dvorišču kostanjeviškega samostana
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
POD LUPO
Tudi v Brežicah in Krškem pobude za samostojne občine
Krajani za, sveti proti
Ljubljana, Posavje - Do izteka roka - 30. junija - za vlaganje pobud in predlogov za preoblikovanja obstoječe občinske mreže pred novimi lokalnimi volitvami konec prihodnjega leta je v Državni zbor (DZ) prispelo 51 vlog za ustanovitev novih občin. Med njimi tudi Kostanjevice na Krki, Krškega, Dobove in Bizeljskega. Tildi te bi se rade pridružile trenutno 192 občinam v Sloveniji.
Brežiški občinski svet naj bi dva dni pred iztekom roka za oddajo predlogov na izredni seji obravnaval pobudi tako KS Bizeljsko kot KS Dobova za odcepitev iz občine in ustanovitev lastnih občin. A del svetnikov je nagajal in tako povzročil nesklepčnost izredne seje.
predsedujoča je končno po 45-tih minutah ugotovila, da ni pogojev za pričetek seje.
Že v gradivu za obe krajevni skupnosti je župan predlagal sklep, po katerem naj občinski svet ne bi sprejel pobudi, ker je samo še dan časa za oddajo predloga v Državni
KS Bizeljsko je pobudo na Občino Brežice vložila naknadno, dan pred samo izredno sejo. Vztrajali so namreč pri direktni naslovitvi pobude na DZ brez mnenja občinskega sveta in se na priporočila občinske uprave, ki je v vednost vsem svetnikom dala tudi zakon o postopku za ustanovitev občin, Bizeljskemu pa poslala opozorila za izvedbo postopka, končno premislili. KS Dobova je pobudo poslala teden dni pred tem in pričakovala mnenje občinskega organa.
V Brežicah raje pred vrati
A na izredno sejo za opredelitev do pobud za nove občine ni uspelo prikapljati potrebnih 16 svetnikov za zagotovitev sklepčnosti. Oziroma so se ti zbrali, a vsi niso želeli vstopiti v sejno dvorano. Predsedujoča podžupanja Milena Jesenko je ob toku župana Deržiča pol ure čakala za zagotovitev sklepčnosti s svetniki, ki so napovedovali prihod z zamudo. Tisti pred vrati so vztrajali zunaj dvorane, novih pa ni bilo zadosti in
zbor. Če pa bi pobudi sprejeli, bi morala Občina voditi nadaljnji postopek.
Tako sta morali po poduku ob seji obe krajevni skupnosti dan pred iztekom roka za oddajo predlogov za izločitev iz občine in ustanovitev lastnih občin na Občini Brežice pridobiti potrdilo, da je seja bila sklicana, a nesklepčna, in ga priložiti elaboratu za DZ.
Predsedniki
razočarani
Predsednik sveta KS Bizeljsko Rok Kržan je občinski svetnik in seje tokrat seje udeležil. Pred tedni se je ob isti problematiki umaknil na dopust. O poteku poskusa sklica seje Kržan meni: “ Niti se ne čudim, ker vem, da je v celotni proceduri pristopov tudi delo občinskega sveta oz. vsaj nekaterih odgovornih, ki bi tako delo morali organizirati, v negativnem smislu. Ob tem mislim, da so to tudi eni od bistvenih razlogov, zakaj seje tudi svet KS Bizeljsko odločil za postopek formiranja nove občine Bizeljsko.”
Na izredno sejo seje odzvala tudi delegacija KS Dobova, predsednik sveta KS Mihael Škvarč pa kot glavni razlog za odločitev za samostojno občino navaja nepravilno razdeljena sredstva občinskega proračuna in desetletno nezadovoljstvo pri različnih problemih, za katere doslej niso našli rešitev. “Zelo me je presenetil in prizadel tak odnos na seji, ker sem le upal, da bodo sklepčni. Rajši bi videl, da so sklepčni in da slišijo naše probleme, ker jaz verjamem, da sleherni občinski svetnik ni seznanjen s problemi, ki se pojavljajo v Dobovi”, opozarja predsednik Škvarč.
Občinski svet proti razdelitvi občine Krško
Na 9. izredni seji so se sestali članice in člani Občinskega sveta občine Krško ter obravnavali pobudi Sveta KS Kostanjevica na Krki in Sveta KS Krško, da se omenjeni dve krajevni skupnosti izločita iz sedanje občine Krško in se oblikujeta kot samostojni občini. Po daljši razpravi je občinski svet z veliko večino glasov obe pobudi zavrnil. Znano je že, da se je zaradi teh dveh predlogov krški občinski svet sestal tudi na prejšnji izredni seji, vendar takrat obe pobudi nista bili v skladu z Zakonom o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, zato so svetniki sprejeli sklep, naj pobudnika za razdelitev občine Krško na več občin pripravita razširjen predlog za začetek postopka.
Župan Franc Bogovič je v uvodu devete izredne seje pozval predstavnike pobudnikov, da dopolnijo in dodatno obrazložijo navedbe in razloge, ki so jih zapisali v svojih predlogih za izločitev iz sedanje občine Krško, vendar Ana Žugič za Svet KS Kostanjevica na Krki in Niko Žibret za Svet KS Krško nista povedala nič bistveno novega ali drugačnega, prav tako pa pobud za izločitev v ničemer nista dopolnila.
Skorajda ni bilo korenjaka
V daljši razpravi članic in članov občinskega sveta Krško pravzaprav ni bilo nikogar, ki bi podprl namero razdelitve občine Krško. Poudarjali so, da je sicer legitimna in legalna pravica vsake najmanjše teritorialno zaokrožene skupnosti, da se organizira kot samostojna občina, vendar ne na nepremišljen in nestrokoven način. Še posebno pa ne na račun sedanje občine in prebivalcev, ki v nobenem njenem delu ali na celotnem območju o tem vprašanju še niso odločali, kot v takih primerih navaja in predpisuje Zakon o lokalni samoupravi.
Od devetindvajsetih prisotnih članic in članov občinskega sveta je pobudo o izločitvi KS Krško iz sedanje občine Krško podprl en občinski svetnik, medtem ko je pobuda o izločitvi KS Kostanjevica na Krki prejela osem glasov podpore. Občinski svet tako ni izdal pozitivnega mnenja, ki ga pobudniki izločitve obeh krajevnih skupnosti potrebujejo za uspešno nadaljevanje postopka. Kljub temu pa sta bili, po besedah predlagateljev iz krajevnih skupnosti, obe pobudi še v zakonitem roku poslani DZ RS - pristojni službi za lokalno samoupravo.
Kdaj bomo na jasnem
Postopek ustanavljanja novih občin se bo nadaljeval s preverjanjem ter dopolnjevanjem vloženih predlogov in pobud, do katerih se bodo morali med drugimi opredeliti tudi občinski sveti vseh vpletenih občin. Jeseni se to s formalno pravilno vloženimi “željami” prvič srečal tudi Državni zbor, ki to veljavne predloge za tem posredoval v javno razpravo po občinah. Še pred koncem leta naj bi nato Državni zbor razpisal tudi t.i. poizvedovalne referendume, po njihovi izvedbi v začetku prihodnjega leta pa se bodo poslanci dokončno odločili za koliko - če sploh - se to povečalo dosedanje število občin na lokalnih volitvah. S.V.
Gasilska oprema še naprej po 19 % davčni stopnji
Ljubljana, Posavje - Državni zbor je na zadnji redni seji zavrnil predlog za spremembo Zakona o davku na dodano vrednost, po katerem bi gasilci opremo lahko kupovali po znižani davčni stopnji, in sicer po 8, namesto dosedanjih 19 odstotkov. Skupina poslancev s prvopodpisanim mag. Andrejem Vizjakom je predlagala tudi spremembo obdavčljivosti slovenskih knjig in drugih nosilcev besede, slike in zvoka s področja književnosti, umetnosti, znanosti in izobraževanja, vendar je tudi ta predlog vladna večina v državnem zboru zavrnila.
Po seji je poslanec mag. Andrej Vizjak pojasnil, da vladna večina v državnem zboru ni hotela razumeti, da pri predlogu sprememb o znižanju davčne stopnje za gasilsko zaščitno in reševalno opremo ne gre samo za neke vrste pomoč gasilcem, temveč gre za to, da gasilci svoje delo opravljajo za vse prebivalce, za njihovo imovino in družbo kot celoto. Vloga gasilcev v družbenem življenju je večplastna in je po Vizjakovih besedah nikakor ne moremo zminimalizirati na neko vlogo nosilcev vaških veselic, ker je zaradi tako visoke, 19% davčne stopnje tudi teh vse manj. Gasilci ob sredstvih, ki jih dobijo od lokalnih skupnosti in države, več kot 50 % zberejo še s prostovoljnimi prispevki, donacijami in prostovoljnim delo. Zato poslanec Vizjak meni, da je povsem nesmiselno, da tudi ta sredstva država obdavči z najvišjo možno davčno stopnjo.
Vladna večina v državnem zboru pa je zavrnila tudi drug sklop predlogov sprememb obstoječe zakonodaje, s katero so podpisani poslanci predlagali uvedbo ničelne davčne stopnje za knjige in drugo strokovno gradivo ter tehnične izdelke s področja književnosti, umetnosti, znanosti in izobraževanja. Poslanec mag. Andrej Vizjak je prepričan, da bi Slovenija, v luči približevanja Evropski uniji, morala posebno pozornost nameniti ravno tem področjem, ki so za narodovo identiteto in širšo prepoznavnost prav gotovo odločujočega pomena. D.K.
anketa
Jana Uvodič, učiteljica s Senovega: Krajani obeh krajevnih skupnosti, tako Krškega kot Kostanjevice na Krki, naj se odločijo sami, ali hočejo svojo občino ali ne. Ob tem pa se morajo še kako zavedati svojih obveznosti in dolžnosti, predvsefl1 pa naj premislijo in ocenijo, kako globok je sploh žep krajevne skupnosti. Mislim pa, da bi morali trikrat premisliti, preden naredijo kakršnokoli potezo v tej smeri. Za odločitvijo občinskega sveta, ki je obe pobudi zavrnil, nekaj stoji. Ali gre z3 interes občine ali pa kaj drugega. Najbolje bi po moje bilo, da bi v obeh krajevnih skupnosti izvedli referendum in naj potem upoštevajo izraženo voljo večine.
Ivan Kelhar, zaposlen v UE Sevnica, iz Bi; zeljskega: Če se neka skupnost odloči ustanoviš svojo občino, v tem primem imam v mislih KS Bizeljsko, potem bi ji to, na podlagi argumente'' in veljavnega zakona, moralo biti omogočeno-Če gre za dejanske skupne načrte in cilje, tako pobude ne vidim kot zlo, ki razbija občino. ^ preteklosti sem že podprl pobudo o ustanovili občine Bizeljsko, toda takrat nismo uspeli. Tudi sedaj ocenjujem, da gre za legalno in legitimno pravico ljudi, ki naj se o tem dokončno odločijo na referendumu. Bojim p3 se, da so tako v ospredju, kakor tudi v ozadju te pobude špekulanti, ki v no'1 občini vidijo takšne in drugačne priložnosti. Ne veijamem, da jim bodo ljudje kar tako nasedli.
Jože Šepec, samostojni podjetnik iz Kapd;
Če Bizeljsko in Dobova izpolnjujeta gospodarski j
in drage pogoje, ki bi jima zagotavljali vsaj približno enake izhodiščne možnosti, kot jih imajo sedanje občine, bi to bilo v redu. Vsekakor p3 bi dokončno odločitev o tem, ali želijo svojo obe*; no ali ne, morali z večinsko izkazano voljo spreje° ljudje na referendumu. Sam bom odločitev, P3 naj to takšna ali drugačna, podpiral in spoštoval-Prepričan pa sem, da bi občina Brežice vsaj & nekaj let morala ostati v dosedanjih mejah, v nasprotnem primera se bod° nova delovna mesta spet odpirala le v državni administraciji. Teje v Slovenil1 že sedaj veliko preveč, kar to na dolgi rok še dodamo slabilo naše gosp0" darstvo.
Anja Preskar, študentka VŠUP v Novefl1 mestu, iz Brežic: Znani sta mi pobudi dveh krajevnih skupnosti, da se ustanovita kot samostojni občini. Zavzemam se za to, da se o tem odloči)0 ljudje sami. Ker mi je primer Dobove nekolik0 bolj znan, moram povedati, da se v najbolj ključnih trenutkih izvoljeni predstavniki tudi letos ni*0 | mogli poenotiti v zvezi s tako pomembnim ' pr3' šanjem. Od šestih občinskih svetnikov iz Dobo'* so se izredne seje, na kateri bi morali odločati0 njenem nadaljnjem statusu, udeležili le štirje. To se mi zdi neodgovorno & neresno. Odločanje bi vsekakor morali prepustiti prebivalcem samim, ki svoje stališče sprejmejo na osnovi večinske opredelitve na morebitne111 bodočem referendumu.
Vladimir Lazorko, upokojenec iz Krškega1
tem je težko razpravljati. PobudČ o odcepitvi kr3 jevnih skupnosti Krško in Kostanjevica na Rm podpiram in hkrati tudi ne. Res je, da vse skup3) ne funkcionira kot enota. Verjetno tudi po tinan011 plati ne. Ne vem pa, od česa bodo kot nove ob®* živeli, če jim ne to denarja dala država. Vsi ra°u najo na denar države, ta denar pa je tudi rn°J' Poleg tega bi se razširila birokracija, ki jo ima*11 že zdaj preveč. Poznam primer avstrijskega mes kjer župan opravlja svoje delo prostovoljno, poleg njega pa je zaposlen 1® sekretar, vse ostalo pa opravlja širša skupnost. Tista zloženka sveta KS Krško je imela le argumente za odcepitev, ne pa tudi proti.
mnenja, odgovori, popravki...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe ( tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Budinjak in Libna
V okviru letošnjega praznovanja praznika občine Krško so bili hvalevredno postavljeni na ogled v prehodu Zavarovalnice Triglav (sponzor) arheološki predmeti iz Budinjaka, ki je baje oddaljen v zračni črti od Libne le borih 20 km. Ta kraj se nahaja v Gorjancih na hrvaški strani, na
področju Žumberške gore. Nastanek razstavljenih arheoloških predmetov je ocenjen na 8.stoletje pred našim štetjem (pred Kristusovim rojstvom), to je v isti dobi kot predmeti, ki so bili izkopani na Libni. To je vse lepo in prav! Vendar sprašujem se, če so tisti, ki so videli eksponate iz Budinjaka, videli podobne v brežiškem muzeju? Kako je s šolskimi ekskurzijami, pa vsi dobro vemo. Splošni
muzejski red je, da so odprti samo dopoldan, vključno z nedeljo dopoldan, razen ponedeljka, ko so muzeji in razstavišča na splošno zaprta. Brežiški muzej hrani toliko eksponatov iz predelov krške občine, da bi bilo vredno izdelati replike in jih stalno postaviti na ogled nekam v Krško ali v bližnjo okolico (Valvasorjeva hiša, Mencingerjeva hiša, stari hotel, bivši Dom starejših občanov, nekdanja stara šola na Vidmu itd.). Prepričan sem, da bi se tudi s skromnejšimi proslavami in skromnejšimi ognjemeti za začetek pridobilo nekaj sredstev za zametek, za izdelavo replik za postavitev stalne muzejske zbirke v Krškem. Krško z okolico je zelo bogato z arheološkimi materiali, pisanimi dokumenti in fotografijami. Mi, ki tu živimo, bi morali vedeti in videti, kako se je vse tu razvijalo in nastajalo. Neviodunum, Libna, Ajdovska jama, omenjene le tri
lokalitete, katerih predmeti bi la napolnili nekaj dvoran in bili v P° kraju in občini.
Želel bi, da Budinjak (z)budi :cli‘ odgovornih za predstavitev Krs in okolice s prezentacijo njene boS preteklosti od najstarejše dobe današnjih dni.
Potrebna je samo dobra volja!
Olaf Lovren#1
Popravek
Opravičujemo se vsem prizflde^^ netočno navedbo v prejšnji š,L' ^ našega časopisa, da so spot’1 ^ ploščo padlemu vojaku Ier Molanu skupaj posvetili član Brežice in GD Brežice. Točno so Jerneju Molanu spominsko p .p posvetili člani LD Brežice in člaN Bukošek.
TEMA
V času dopustov se pogosto prikradejo najrazličnejše nevšečnosti
Za dolgo in prijetno dopustovanje
Posavje - V poletnih mesecih se pogosto odpravimo na počitnice in dopust, pozabimo pa na previdnost. Nevšečnosti je lahko veliko, na nas pa prežijo na vsakem koraku. Tu so poletne alergije, premočno sonce, razne žuželke in nepridipravi. Ob vseh nevšečnostih se še tako prijazen turist, ki samo povpraša za uro, lahko spremeni v drznega tatiča, zato bodite previdni. Poskrbite za premoženje, ki ga puščate doma, in glejte, da tudi na dopustu ne izzivate z dragocenostmi v avtomobilih, prav tako zavarujte tisto, kar imate s seboj.
Okužen je najmanj vsak deseti klop...
Poletje uživajte s pravo mero previdnosti, saj se izlet v riaravo ali na kopališče lahko konča boleče. Dr. Jurij Pesjak ml. opozarja na klope, ki prenašajo me-ningoencefalitis (klopni meningi-tis) in lyme boreliozo. Proti klopnemu meningoencefalitisu obstaja cepivo, ki je varno, učinkovito 'n ga organizem dobro prenaša, bolezen lahko preprečimo le s Popolnim bazičnim cepljenjem (tri doze v časovnih presledkih) 'n pravočasnim poživitvenim cepljenjem (ena doza). Spodnja sta-r°stna meja je eno leto, zgornje starostne meje ni. Ne cepijo pa bolnikov z akutnimi nalezljivimi boleznimi. Posavsko območje ne s°di v meje, kjer je možna pogosta okužba s klopnim meningoen-Cefalitisom, kar velja za gozdove Gorenjske, Štajerske, nekoliko tnanj pa Notranjske in Kočevskega.
Proti lyme boreliozi pa žal ni Cepiva in so z njo okuženi klopi P° celi Sloveniji. Bolezen se zdravi z antibiotiki, zdravljenje Pa je uspešno le, če je bolezen ugotovljena v začetni fazi. Bo-eZen se pokaže z značilnimi spremembami na koži - na mesta vboda klopa nastane po treh
32 dneh rdeč kolobar, znotraj el.V takšnem primeru je treba takoj obiskati zdravnika! Panika Pa ni potrebna po rdečici, ki se faredi okrog mesta klopovega u§riza takoj ali ko smo ga odstrani- Če klopa odstranimo vsaj v ^ urah po piku, je verjetnost ^kužbe majhna. Priporočljivo je,
se pred potepanjem po gozdu Primerno oblečemo, daje razgalil čim manj kože, da se nama-emo z zaščitnimi sredstvi in se P° vrnitvi domov takoj oprhamo er speremo tudi lase. Za borelio-ri'.ie namreč v Posavju v zadnjem obdobju zbolelo letno od 20 do 40 oseb.
V žuželke...
v Tisti, ki so alergični na pik uželk (osa, čebela, sršen, čmrlj), Ponavadi to spoznajo ob prvem ^ u- Alergijska reakcija je lah-v° blaga (srbež, izpuščaj po koži Sega telesa, otekanje okrog oči),
, ekateri dobijo cmok v grlu in , cve v želodcu. Nekateri se na pik Zelk odzovejo z dušenjem in
Ohlajevanje v vročih poletnih dneh
kom, ki bo predpisal vrsto in odmerek zdravil, ki sta za odrasle in otroke različni! Po prvi pomoči, ki si jo v takšnih primerih nudi prizadeti sam, mora v najkrajšem času obiskati zdravnika.
V Sloveniji letno umreta do dva človeka zaradi pika žuželk.
V izogib nevšečnostim se ne sprehajajte bosi, na pikniku pa vedno poglejte, če se ni v kozarec ali pločevinko pijače skril neljubi “gost”.
Pozor, sonce!
Sončni žarki na izpostavljeni koži močno povečajo možnost obolevnosti za kožnim rakom, zato je preventiva obvezna. Ob urah pripeke se jim ne izpostavljajte, četudi ste se namazali z zaščitnimi sredstvi. Le-ta naj imajo naj-višje faktorje, še posebej pri otrocih in svetlopoltih ljudeh. Kreme in olja za sončenje pa niso le obvezna “prtljaga” za dopust ob vodi, temveč priporočljiva zaščita tudi pri poletnih kmečkih opravilih.
Ob tem velja opozorilo, da se med naj večjo pripeko med 11. in 15. ne sončite in se v tem času po možnosti ne izpostavljate direktnemu soncu pri vsakodnevnih opravilih. Velja opozorilo zlasti starejšim in bolnim, da se pred soncem zaščitite tudi z zračnim pokrivalom.
Vročina je sovražnik živali
V poletnih, predvsem pa vročih dnevih morajo lastniki dosledno skrbeti za domače in hišne
dijo, dovolj sveže vode večkrat na dan, hranjenje pa je priporočljivo
»HUtV
PJr
1 Žuželk so lahko smrtonosni.
zavesti zaradi znižanja ob lleTa riaka. Za takšne primere staja komplet zdravil za samo-Sj Jri°č, ki vsebuje hitro delujoči tabiemslci antihistaminik v obliki in adrenalin, ki si ga priza-“D Vbriz§a v mišico s pomočjo (jji resnika”. Dr.Pesjak opozarja, ta rf 0 uPorabi takšnega komple-P°svetujte z lečečim zdravni-


v-
• MK
ljubljenčke, kot so psi, mačke, hrčki, ptice in druge živali v hlevih na kmetijah. Vročina ni le sovražnik ljudi, še težje jo prenašajo živali, ki same, največkrat prav zaradi človeka ne morejo poskrbeti zase.
Vsem domačim živalim je poleti potrebno zagotoviti primeren prostor v senci, kjer se lahko ohla-
Janez Kebe, dr. vet. med.
predvsem v jutranjih ali večernih urah, z ne preveč obilnimi obroki. Kot je povedal dr. Janez Kebe iz Veterinarske bolnice Brežice, v poletnih mesecih predstavljajo še posebno nevarnost za živali zunanji zajedavci, kot so bolhe in klopi. Pse in mačke je potrebno po vsakem sprehodu pregledati in jim fizično odstraniti morebitne klope. Ti prenašajo štiri, domačim živalim zelo nevarne bolezni, zato je zaželeno, da jih večkrat skopamo ali vsaj oprhamo. Tudi na ta način jim pomagamo lajšati težko poletno vročino.
Pozorni na poti
Posebno pozornost pa moramo svojim malim spremljevalcem posvetiti, kadar jih prevažamo z avtomobili. Nikoli jih ne smemo pustiti same v avtomobilu, ki ne bi bil v senci, saj lahko doživijo vročinski udar le v nekaj minutah. Na potovanjih moramo poskrbeti za pogoje, v katerih bodo živali brez težav prestajale napor, ki jim ni najbolj naraven. V takih situacijah moramo zagotoviti, da bo avtomobil zračen, po možnosti tudi klimatiziran. Priporočljivo je pogostejše zaustavljanje za morebitne sprehode in uživanje tekočine, ki mora biti primemo ohlajena. Lastniki naj se opremijo tudi z zdravili proti driski in bruhanju ter drugo prvo pomočjo, če bi živali pri potovanju doživele tovrstne nevšečnosti.
Poseben režim tudi za živali na kmetijah
Na kmetijah srečamo tudi druge živali, govedo, konje, prašiče in več vrst perjadi. Če govedo biva pretežno v hlevu in se tam tudi prehranjuje, je potrebno zagotovi-
ti dobro prezračevanje v objektu, dostop do pitne vode in pravilno odmerjene količine obrokov hrane. Preprečiti je potrebno pretirano nadlegovanje muh in drugega mrčesa, saj se žival že zaradi vročine počuti ogroženo, piki pa njeno nezadovoljstvo še dodatno stopnjujejo. “Predvsem za zaščito konjev se na veterinarskih postajah dobijo sredstva, s katerimi učinkovito preprečujemo napade obadov in drugih insektov. Če imajo živali možnost paše, naj se pasejo zgodaj zjutraj ali ponoči. Takrat se nevarnost pikov bistveno zmanjša, kar je za počutje živali bistvenega pomena,” je pojasnil dr. Kebe.
V poletnih dneh je potrebno
Njihova največja nadloga v poletnih mesecih so tekuti, zajedavci, ki naseljeni v perju gostitelju pijejo kri. Enako kot za druge velja tudi za pernate živali, da jim je potrebno pripraviti in urediti prostore, kamor se bodo lahko zatekle pred vročino, dovolj hladne vode in primemo hrano.
Za prijeten dopust zavarujte premoženje
V času turistične sezone se določena vrsta kriminala seli turistična naselja, obenem pa nekateri izkoristijo odsotnost stanovalcev. Zato moramo tudi v času dopustov poskrbeti za svojo varnost in varnost svojega premoženja. Osnovno pravilo je, da tatov ne izzivamo s ponujenimi priložnostmi. Pravilo velja tako za stanovanja in hiše, ki jih zapuščamo, kot za premoženje, ki ga nosimo s seboj, in novo prebivališče v času oddiha. Za premoženje doma tudi policija svetuje nadzor sosedov ali znancev, priporoča pa sisteme varovanja zavarovalniških družb, ki se tudi v Posavju že dobijo za najem samo za čas dopusta.
Ne ravnajte lahkomiselno
Vlomilce ne opozarjajte na svojo odsotnost s popolnoma zaprto hišo, s spuščenimi roletami, odstranjenimi cvetličnimi koriti,
Krave so podnevi v hlevu, ponoči pa na paši.
dodatno pozornost posvetiti tudi prašičem. Zelo pomembno je, da imajo dovolj svežega zraka in da jim v svinjakih čistimo pogosteje kot običajno. V vročini se iz iztrebkov hitreje izloča amoniak, ki je zelo nevaren za dihala, posledično pa pri prašičih povzroča razna nevarna obolenja.
cilindričnih ključavnic na zunanji strani namestite ščit proti lomljenju, kletna in garažna vrata pa dodatno zavarujte s ključavnicami in prečnimi kovinskimi drogi.
Enako velja za osebno vozilo, ne puščajte odprtih oken, tudi strešnih ne, nikakor pa tudi za kratek čas v avtomobilu ne puščajte kontaktnih ključev. V notranjosti vozila naj ne bo nič, kar bi pritegnilo pozornost, tudi v navadnih vrečkah ne. Če pa že imate prtljago, tudi fotoaparate, vse umaknite z vidnega področja v zadnji prtljažnik.
S.SS
'

polnimi poštnimi nabiralniki. Prosite znance in sosede, da poskrbijo za rože in poštni nabiralnik in večkrat pogledajo, če je vse v redu. Prav tako ne puščajte ključev pod cvetličnimi lončki ali predpražnikom. Okna naj ne bodo odprta ali priprta, zavarujte kletna okna in tista v pritličju ter umak-
Kanuji na Krki
Seveda tudi kokoši, goske in race ne marajo pretirane vročine.
nite predmete, ki bi olajšali povz-penjanje na balkone. Na vložke
Vredne stvari varno shranite
Vredne stvari, ki jih ne nosite seboj, tudi med letom raje shranjujte v bančnih sefih, nekateri jih uporabljajo tudi doma. V času dopusta pa za denar, zlatnino, umetniška dela in vrednostne papirje raje v bližnji banki ali agenciji najemite trezor.
Gotovino in dokumente pri potovanju hranite v torbicah pod obleko ali v notranjih žepih. Ne kažite večjih količin denarja pri plačevanju različnih storitev. Torbice z vrednimi stvarmi in denarnico nosite ob sebi, po možnosti preko rame, držite jo še z roko.
Bodite pozorni na goljufe
Denar menjajte v ustreznih ustanovah, kjer dobite ustrezno potrdilo v primeru kakršnikoli nadaljnjih nevšečnosti. Nikakor ne nasedajte ugodnim menjalniškim tečajem posameznikov “na cesti”, kjer boste hitro ali ostali brez denarja ali dobili ponarejenega. Ne nasedajte, če vas kdo prosi za zamenjavo večjega bankovca, ali pri ponujenem odkupu najdene zlatnine na pločniku. Na splošno se izogibajte vsem cestnim prodajalcem.
Če ste že žrtev - ne molčite
Če ste oškodovani kot žrtev kaznivega dejanja, na kriminalističnem uradu PU Krško svetujejo, da takoj podate prijavo, osebno na najbližji policijski postaji ali po telefonu. Pri tem policiji posredujte čimveč podatkov o predmetih in vrednosti ukradenih predmetov, njihovih značilnostih pri prepoznavanju. Poskušajte si zapomniti čimveč podatkov o osebnem opisu morebitnega osumljenca in tudi smer osumljenčevega bega, znamko vozila, morebiti registrsko označbo.
Če pa osumljenca zalotite pri vlomu ali tatvini ali ste žrtev kaznivega dejanja, ne pozabite na lastno varnost. Storilec je lahko močnejši, spretnejši. Zato se v fizični spopad ne spuščajte. Pokličite pomoč in policijo na številko 113.
Branka Dernovšek, Danilo Koritnik, Suzana Vahtarič
_________________________________________________________________POD LUPO_______________________________________________________________________.
stran 4	SavaGlas, 11.7.200
Občina Brežice in Jutranjka na sodišču
Obravnava v pričakovanju medsebojnega dogovora preložena
Parkirišča, nato licence?
Posavje - Poslanci državnega zbora naj bi po hitrem postopku sprejeli nov Zakon o prevozih v cestnem prometu. Ta naj bi uredil urejanje parkirišč avtoprevoznikov, ki naj bi bil hkrati tudi pogoj za pridobitev licenc. Vendar zaenkrat ni jasno, do kakšnih sprememb bo s tem novim zakonom prišlo, zato tudi na vseh treh posavskih obrtnih zbornicah pravijo, da lahko le čakajo.
Posavje - Na Okrožnem sodišču v Krškem se je zadnje dni junija začela obravnava v primeru razrešitve lastništva zemljišča, na katerem so objekti Jutranjke v Brežicah. Spor je sicer nastal zato, ker je Jutranjka Sevnica v iskanje rešitve usihajoče proizvodnje v Brežicah v sanacijskem programu predvidela odprodajo nepremičnin v Brežicah, ki naj bi bile v lasti Občine Brežice. Vendar je ob že potekajočih dogovorih med Občino in podjetjem o morebitni rešitvi nastalega spora Občina kljub temu svoje pravice zavarovala s tožbo.
Prva obravnava je že bila pred tedni prestavljena, pa tudi tokratna je bila bolj informativnega značaja. Odvetnika strank - tožečo Občino Brežice zastopa samostojni odvetnik~iz Ljubljane Tomaž Toldi, toženo Jutranjko Sevnica pa domači Bojan Klako-čar - sta tokrat iz previdnosti vložila naknadne spise.
Zastopnik-občine je uveljavil podrejeni tožbeni zahtevek iz previdnosti, če bi sodišče primer zavrnilo in se zahtevek glasi na povračilo vrednosti zemljišč, ki so bili predmet sporne pogodbe izpred 30 let. Z omenjeno pogodbo je Občina Brežice zemljišče brežiškega obrata podarila Jutranjki Sevnica z varovalko, za toliko časa, dokler bo proizvodnja na področju občine Brežice delo-
vala. Zastopnik tožene Jutranjke Sevnica je napovedal vložitev nasprotne tožbe, in sicer za povrnitev dejanske vrednosti objektov zgrajenih na omenjenih zemljiščih, upoštevajoč ob tem tudi amortizacijo.
Obe strani sta se strinjali, da bi sodišče razpravo preložilo na jesenski čas, ker obstaja možnost, da bi se stranki v tem času sporazumno dogovorili. Obravnava bo tako sredi septembra. Sprava pa je težka, saj je za Jutranjko nadzorni svet, za občino pa občinski svet, ki botrujeta odločitvam.
Tajnik občine Brežice Ferdo Pinterič je ob tem povedal, da se s predstavniki podjetja vseskozi pogovarjajo o teh možnostih. Dogovorili so se za neke poteze, bistveno pa je, da naj bi Jutranjka z
uradnimi cenitvami nepremičnin uradno seznanila občino in to bi bila osnova dogovora za poravnavo, ker Jutranjko zanima predvsem odprodaja.
Suzana Vahtarič
Na Obrtni zbornici v Krškem pravijo, da vlada nekakšno zatišje, potem ko so že pred leti skupaj z občinskimi organi in z Obrtno zbornico Slovenije že začeli urejati parkirišča na Senovem, v Krškem in Kostanjevici, avtoprevozniki so si urejali uporabna dovoljenja; vendar to še ni dovolj. Glede na situacijo pa zdaj vsi čakajo.
Po besedah strokovnega sodelavca sevniške obrtne zbornice Marjana Škoberneta vse kaže, da bo parkirišče ostalo kot pogoj za licenco, dan pa naj bi bil nek prehodni rok. Ni pa jasno, kakšni naj bi bili pogoji za različne avtoprevoznike pri urejanju parkirišč. V Sevnici bodo na Občini oprede-
Med pogoji za pridobitev licence je v predlogu zakona tudi ta, da ima fizična ali pravna oseba ustrezna lastna ali s pogodbo zagotovljena parkirna mesta za svoja motoma in priklopna vozila ter ustrezna mesta za vzdrževanje vozil.
lili tudi parkirne prostore za tovorna vozila, vendar zaenkrat ni dovolj informacij, zato še čakajo.
Sekretarka Obrtne zbornice Brežice Ida Križanec pravi, da je podobno tudi v brežiški občini, saj tudi Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil ni usklajen, tudi novih navodil ni bilo. L.P.
Po 98.členu predloga Zakona o prevozih v cestnem prometu minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostor, predpiše opremljenost postaj in parkirišč za tovorna vozila ali avtobuse ter storitve in način opravljanja storitev.
	J ,			
	——-			p,
11 1				
V Posavju je tako ...
Biti v opoziciji pomeni biti “odžagan”
V več pogovorih z mag. Andrejem Vizjakom, poslancem SDS v državnem zboru in podžupanom občine Brežice, smo opazili njegovo nezadovoljstvo s svojim delom v občini. Dobili smo vtis? da mu ‘Vladajoča koalicijska politična opcija “ v občini zavestno zapira vrata in mu ne da, da bi se dejavno vključil v vsesplošni razvoj občine. Dobili smo tudi vtis, da je vzrok njegove “neizrabljenosti” prej ko slej isti kot povsod po Sloveniji in se nič ne razlikuje od znane komunistične filozofije “kdor ni z nami, je proti nam.” Zato smo se napotili k mag. Vizjaku in nU> dali besedo. Kaj nam je povedal?
Predvolilna koalicijska pogodba kot hiša iz kart
“Moja stranka in sam osebno smo na volitvah podprli kandidata Demokratske stranke in sedanjega župana Vladislava Deržiča, ker smo upali in od njega dobili zagotovila, da bo presegel enostrankarsko vodenje občine in izključevanja na podlagi politične pripadnosti. Verjeli smo, da bo zmogel združiti ves človeški potencial v občini in ga znal motivirati za skupno delo pri reševanju temeljnih in razvojnih problemov občine, kijih ni malo. Skratka, veijeli smo, da bo zmogel delovati nepolitično.Tako naša stranka kot SKD smo z njegovo stranko podpisali ustrezni dogovor o volilni podpori, prepričani, da se bo vodenje občine z njegovo izvolitvijo depolitiziralo. Žal smo se ušteli. Takoj po izvolitvi za župana je Vladislav Deržič preklical omenjeno pogodbo o sodelovanju in oblikoval koalicijo, v kateri so pripadniki vseh strank, razen naših dveh in SLS - torej tistih dveh, ki sta mu omogočili izvolitev. Z drugimi besedami, koalicijo je sklenil s svojimi volilnimi nasprotniki. Mene je sicer predlagal za podžupana in bil sem izvoljen. Takrat sem sestavil seznam pomembnih projektov v občini in Posavju, za katere sem prepričan, da bi jih morali takoj začeti uresničevati in tako izrabiti možnosti, ki nam jih ponujajo za hitrejši razvoj. Vsi trije podžupani in župan smo predlog področja dela podžupana, zadolženega za gospodarstvo, torej mene, preučili, uskladili in se dogovorili, da ga bomo uresničevali. Žal je to ostala le črka na papirju.”
Kakšen pa je usklajen dokument, imenovan Program in način dela podžupana, zadolženega za področje gospodarstva?
“Med področji dela so na seznamu: izdelava strategije občine Brežice na področju gospo-
darstva, državni projekti za območje občine Brežice (avtocesta - odsek Krška vas - Obrežje, savske hidroelektrarne, nasipi), obmejni plato Obrežje, poslovno-trgovski center Slovenska vas, Razvojni center Brežice, Posavski pospeševalni center, letališče Cerklje - civilno letališče, prostorska ureditvena problematika, regijska komunalna deponija, parkirišča v mestnem jedru, druge investicije v občini Brežice na področju gospodarstva - širitev In-termarketa in rondo pri Intermar-ketu, poslovni center Cesta svobode.
Dogovorjeni način dela naj bi potekal takole: župan oziroma občinska uprava morata seznanjati podžupana o vseh aktivnostih občine na področjih in projektih, navedenih v zgornjem odstavku, podžupan mora po predhodnem dogovoru z županom samostojno voditi, usmerjati in usklajevati aktivnosti občine na omenjenih področjih in projektih, občinska uprava pa je dolžna podžupanu dati vse podatke in dokumente, ki so pomembni za delo podžupana na omenjenih področjih in mu pri njegovem delu nuditi strokovno in administrativno pomoč.”
Kaj od tega je bilo uresničeno?
“Žal moram ugotoviti, da od župana nisem dobil pooblastila za niti en sam gospodarsko-razvojni projekt. Leta 1999je še bilo nekaj župansko-podžupanskih kolegijev, lani in letos pa nobenega. Sodelovanja med nami torej ni več. Verjetno enako velja tudi za druga dva podžupana. Mislim, da župan solira, da ne rabi nikogar od nas in sprejema odločitve od primera do primera brez kakšne konsistentne razvojne politike.
Sam sem se zavzemal za dogovorni, transparentni način vodenja občine, vendar tega ni. Se enkrat poudarjam, prepričan sem, da župan ne sodeluje niti z drugima dvema podžupanoma. Voden-
je občine poteka po načelu “ruk-cug”. Močnejši lahko uveljavljajo svoje interese, občinski ali posavski pri tem niso pomembni, noben problem pa se ne reši do konca. Močnejši pomembneži v občini, denimo Terme Čatež, lahko uresničijo vsak svoj interes, drugi pa so potisnjeni v ozadje, To pomeni, da glas navadnega občana ne pomeni nič. To je zelo podobno dogajanju na državni ravni. Demokracija se je pri nas prelevila v zadovoljevanje individualnih potreb pozameznikov. Tako se obnaša tudi LDS. Servisira sebe in jo zelo malo briga širši spekter ljudi. Če analiziramo v zadnjem času sprejete zakone, potem moramo ugotoviti, da se moč koncentrira v rokah peščice ljudi, ki se obnašajo zelo izolirano. Zapirajo se v ozke kroge in se imajo za 'nadklaso’. Povsem enako se dogaja tudi v naši občini.”
Kakšni pa so konkretni primeri?
“Vzemimo za primer mirujoči promet mestnega jedra. Ljudje se nad dogajanjem v središču Brežic pritožujejo že najmanj pet let. Sam sem predlagal enostavno rešitev, ki ni imela nobenega nasprotnika. Predlagal sem spremembo prostorsko-izvedbenega akta ureditvenega načrta mestno jedro, 's katerim bi pod obzidjem tamkajšnjo zelenico preuredili in zagotovili 150 parkirnih mest. Hkrati bi sprejeli mestni odlok, s katerim bi zavezali vse zaposlene v mestnem jedru, na čelu z občinskimi uslužbenci, da bi morali parkirati na teh parkiriščih. Ta so le kakšnih 100 do 150 metrov stran od mestnega jedra. Tako bi sprostili mestno jedro za potencialne uporabnike. Rešitev je enostavna. Vendar pa je predlog obtičal v nekem predalu. Namesto celovite rešitve tega vprašanja občina ’flika’, kot denimo v primeru gostinca, ki je odprl lokal v vodovodnem stolpu in je potreboval parkirišča. Da bi rešili nje-
gov problem (v ozadju so bili najbrž močni botri - op.J.P.) so takoj ’namalali’ 20 ali 25 parkirišč ob cesti, celo na mostu (glede parkirišč na mostu so Brežice najbrž svetovni unikum - op. J.P.). Neurejenost režima mirujočega prometa je za mesto, ki se razglaša za turistično, prav gotovo slaba reklama. Neki drugi podjetnik, ki je želel storiti kaj za mesto, je predlagal, da mu v zameno za primerno in dogovorno označitev vseh ulic in ustanov v mestu dodelijo koncesijo za plakatiranje. Občina bi pridobila dvakrat. Najprej bi dobili lične in enotne označbe ulic in ustanov, po drugi strani pa bi bil odpravljen plakatni kaos. Ko so za to slišali mini občinski veljaki, ki imajo na tem področju tudi svoj interes, pa niso sposobni tega problema celovito rešiti, so postopek blokirali in kaos se nadaljuje. Tako je resna in dobra ponudba podjetnega posameznika naletela na parcialni interes, ki ga javni interes ljudi - torej volilcev in davkoplačevalcev - niti najmanj ne zanima. Povsem jasno je, kdo kraljuje v občini -kralj kapital in individualni interesi ter povezave z ljudmi, ki so akumulirali politično moč. Tako je tudi na državni ravni - javni interes ljudi je podrejen interesom majhne skupine ljudi.”
Kakšen pa je primer letališča Cerklje?
“To je vzorčni primer, ki potrjuje tezo, daje induvidualni interes posameznikov, manjših skupin, celo politike nad tistim, kar je dobro za občino kot celoto. Je dokaz, da želje in potrebe ljudi, ki si vendarle želijo kakšne razvojne perspektive, ne pomenijo nič, če trčijo ob interes močnikov. Uresničevanje tega projekta je potekalo pod tremi obrambnimi ministri - Demšarjem, Janšo in Grizoldom. To torej pomeni, da ne gre za politični projekt, ampak je moj podžupanski projekt, ki
sem ga hotel na pobudo stroke in zainteresiranih uporabnikov uresničiti v splošno korist. Gre za to, da bi vojaško letališče lahko začeli uporabljati tudi v civilne namene. Pogovore z vojsko smo začeli pred dvema letoma in vojsko prepričali, dam ji civilna uporaba letališča nikakor ne bi škodila. Potencialni uporabniki in strokovnjaki so me opremili z argumenti, s katerimi sem prepričal obrambno ministrstvo in smo z njimi sklenili ustrezen dogovor. Ža projektom je stal močan podjetnik iz Krškega, ki ima nekaj letal, letalsko šolo, ustrezno znanje in sredstva. Pripravljen je bil financirati zagonske stroške, imel pa je interes, da se projekt čimprej uresniči, saj mu je potekala pogodba o uporabi novomeškega letališča. Dogovor je zahteval, da občina ustanovi pravno osebo, ki bo povezovala interese vseh uporabnikov in usklajevala delo z vojaško upravo letališča. Sam sem pripravil odlok, ki je bil pol leta pred volitvami predlagan za sprejem. Ker sem bil med kandidati, so občinski svetniki vložili ves napor v blokiranje njegovega sprejema. Da si ne bi morda nabral kakšno predvolilno točko. Tako nismo mogli pravočasno ustanoviti pravne osebe in stvar je obtičala. Vojska za podpis pogodbe ni zahtevala ničesar. Njen pogoj je bil, da delujemo neprofitno, torej, da ves zaslužek sproti vlagamo v nadaljnji razvoj. Prišli smo tako daleč, da smo skupina svetnikov izsilili izredno sejo, na kateri smo sprejeli ta odlok. Ko je bil sprejet, je bilo, žal, že prepozno. Omenjeni podjetnik je, da ne bi propadel, moral svoj problem rešiti drugače, mi pa smo ostali brez zagonskih sredstev. Zdaj je občina imenovala celo upravni odbor. Čeprav sem sam ves čas delal na tem projektu (brez kakršnekoli podpore občine), je župan na podlagi priporočil svojih koalicijskih partnerjev imenoval za
\
predsednika upravnega odbora Jožeta Pattyja, ki doslej še fl> sklical nobene seje in ni naredil nobenega koraka. Tako lahko rečemo, da projekt miruje, vsi sodelavci in partnerji pa so najbrž izgubili upanje, da bo kdaj uresničen.”
Magister Vizjak nam je pripovedoval tudi zgodbo avtomobilističnega poligona v Cerkljah, ki je živel le toliko, da so na njem izpeljali dirko evropskega pomena. Ko se je ob koncu dirk6 prižgala rdeča li^č za tekmovalce' se je v občini prižgala rdeča tudi za njega samega in njegove ga dotedanjega partnerja klub Av; to Šport Slovenija. Ker na “pravl politični strani” ta čas ni zanimal1' ja za nadaljevanje tega projekt® je tudi ta obmiroval.
Pripovedovanje magistra A® dreja Vizjaka je poučno. Pre® vsem razkriva razmerje med jav nim in posamičnim interesoi® med javnim interesom in odg6 vomostjo nosilcev javnih funkcl govori o nadaljevanju v sociali' mu “preklete” povezave med p®' litiko in gospodarstvom, govori ® nadaljevanju in poglabljanju inte' resnih povezav zainteresiranih ^ osebni ne pa javni blagor, dokaz® je, da se idejna in ideološka na* protja izrabljajo za uveljavljanj j osebnih, torej pridobitniških i® teresov, ne nazadnje pa gov® tudi o nemoči javnosti, da bi na® zorovala delo javnih funkcionar jev. Volitve so res vsake štiri 1® . .
jev. Volitve so res vsaice sun in na njih naj bi volilci izraZj. svoje zadovoljstvo ali nezadov®®, stvo z delom izvoljenih. Tisti, se zavedajo, da volilci in davk® plačevalci to dosledno počnej® ‘ vsake štiri leta, se počutijo var® in si štiri leta krepijo vsakršne P
zicije za nadaljevanje svojega1
danja. Kaj bi pa bilo, če bi ve®
li, da jim njihovi plačniki ves gledajo pod prste in da jim la*1!, tudi znotraj tega “varnega obd®
ja” prižgejo rdečo luč?
Jurij Pof
_________________________________________GOSPODARSTVO, TURIZEM________________________________________________
^an ?___________ '	Sava Glas, 11.7.2001
Kdo samovoljno odloča o prometnem režimu?
Brežice - Na področju mesta Brežice so nevzdržne razmere mirujočega prometa. Župan Vladislav Deržič že vsa leta svojega mandata le ponavlja, da bodo problematiko obravnavali na seji občinskega sveta jeseni. Na Bizeljski cesti med tržnico in vodovodnim stolpom pa se je pojavilo 22 novih parkirnih mest.
Iz tega naslova je bil pred dvema tednoma spremenjen tudi prometni režim v ulici Stare pravde °b stari ekonomski šoli in v nadaljevanju Križičnikove ulice. Ob tem je nastal nesmisel, saj seje ves Promet v obveznih smereh stekal v gostišče pri Žaretu. Na Bizeljski cesti je namreč čez noč zrasel Prometni znak, ki je dovoljeval enosmemi promet iz smeri te glavne vpadnice v mesto mimo stare šole.
Napačno speljan prometni tok niso opazili niti policisti, ki so se na ogorčenje uporabnikov pona-vadi vedno zaparkirane dvosmerne, zdaj pa naenkrat enosmerne nlice postavili tam, kjer ni treba, 'n izdajali plačilne naloge. Slab teden kasneje so bile table obveznih smeri enako hitro odmaknjene in vzpostavljen je bil prvotni prometni režim.
Kot smo ob vzpostavitvi nove-Sa prometnega režima izvedeli na Pristojnem oddelku za gospodarite dejavnosti na Občini Brežice, s° bili prometni režim in parkirišča ^Postavljeni na pobudo občine °z- pravilneje omenjenega odlika.
V odsotnosti vodje gospodarnega oddelka Bojana Tičarja, ki K na dopustu, smo od njegovega
namestnika izvedeli, da so poskušali na tak način rešiti nastalo problematiko, zaradi nasprotovanja več uporabnikov pa so vrnili prvotni prometni režim. Odprto ostaja drugo vprašanje, od kod odločitev za spremembo smeri prometnega toka, saj le-te določa odredba, spreminjajo pa jo lahko s sklepom občinskega sveta. Tega v tem primeru ni bilo.
Na to vprašanje na Občini Brežice ne odgovarjajo. Zahtevali so ga tudi svetniki na zadnji seji, sledil bo pisni odgovor na prihodnji
seji. Tajnik Ferdo Pinterič pa je pojasnil, da prometni režim ureja sprejeta odredba, ki jo je leta 1994 sprejel takratni izvršni svet in je bila že takrat v nasprotju s kak mesec pred tem sprejetim odlokom o ureditvenem načrtu mestnega jedra, potijenega na skupščini.
Parkirna mesta, neusklajena s prostorskimi akti, ostajajo in zdaj tistim, ki se na Bizeljsko ulico pripeljejo mimo stare šole, zakrivajo vidljivost pri vključevanju na glavno cesto.
Zaprta vrata Agencije za plačilni
promet?
Brežice - V organizaciji Občine Brežice je v Brežicah potekal posvet na temo “Reforma slovenskih plačilnih sistemov in poslovanje oseb javnega sektoija na tem področju”.Z novostmi na področju slovenskih plačilnih sistemov so udeležence seznanili predstavniki Agencije za plačilni promet (APP) podružnice Krško direktor Andrej Zupančič, vodja plačilnega prometa Zdenka Zorko Oštrbenk in Iztok Trebušak.
Reforma slovenskega plačilnega sistema seje začela že z letom 1996, njen cilj pa je predvsem ta, da se domači plačilni promet prenese na banke, kar pomeni, pravi direktor Agencije za plačilni promet v Krškem Andrej Zupančič, da bo agencija s tem prenehala delovati. Vse osebe javnega sektorja bodo tako morale račune prenašati na banke. Predvidoma jeseni naj bi sprejeli nov zakon o plačilnem prometu, šest mesecev kasneje pa naj bi zaživela t.i. Uprava za javna plačila v okviru Ministrstva za finance, ki bi nadomestila Agencijo za plačilni promet. Po besedah Zupančiča enote te uprave v Posavju kljub prizadevanjem, kot kaže, ne bo, saj predvidevajo, da bo Posavje pokrivala novomeška enota. Enote APP pa se bodo počasi zaprle. Tako so že konec junija zaprli ekspozituro v Sevnici, brežiška naj bi vrata zaprla konec leta. O zapiranju krške podružnice bodo razpravljali jeseni. L.P.
Suzana Vahlarič
Parkrna mesta na mostu so tudi v svetu prej izjema kot pravilo.
Agencija ZM Amfora v novih poslovnih prostorih
^rško - V Poslovno trgovskem centru ITG v Krškem,.pred esetletjem še upravni zgradbi podjetja Kovinarska, so s*avnostno odprli in predali namenu nove poslovne prostore a§encije Zavarovalnice Maribor Amfora d.o.o.
Zavarovalnica Maribor že desetletja svojega obstoja sklepa vse vrste varovalniških poslov, svojo dejavnost pa je po osamosvojitvi Slovenj® razširila na njeno celotno ozemlje. Danes poslujejo že v vseh ecJih središčih slovenskih regij oz. pokrajin, v nove poslovne prostore sa so se preselili tudi z agencijo Amfora v Krškem, ki predstavlja e(*iščno agencijo zavarovalnice za Posavje in Dolenjsko.
jQ. otv°ritveni priložnosti je zbrane nagovoril direktor ZM Amfora Se^. SUvšek in dejal, da otvoritvena slovesnost ni namenjena sama bo l’}emveč vsem strankam, ki že več let zaupajo Zavarovalnici Mari-*°t partnerju v sreči ali v težavah.
Upr tVorhve novih poslovnih prostorov so se udeležili predsednik p0$ Ve Zavarovalnice Maribor d.d. Drago Cotar, izvršilni direktorji nieznih agencij zavarovalnice, župan občine Krško Franc Krfi°Vl^ ter nekateri predstavniki javnih podjetij in zavodov iz občine <*oin Posavja. D.K.
Prve poletne razprodaje
- Večina trgovcev je z julijem začela s poletnimi posezon-kljUč ,ra2prodaJami obutve, ki se bo v večini posavskih prodajaln za-tržig, a konec meseca. Znižanja so kar občutna, saj so v prodajalnah pfav e§a Peka in Borova cene obutve znižali za do štirideset odstotkov, petd ak° v žirovski Alpini, v prodajalnah Planike in Massa pa vse do aeset odstotkov.
g°v ^Pr°dajam obutve bodo sledile še razprodaje tekstila, ki jih tr-Tj-go' . k° začnejo 20.julija, trajajo pa lahko do vključno 3. avgusta. te(jen ^ imaJo po 3. avgustu možnost podaljšanja razprodaje še za n' s še dodatnim znižanjem. L.P.
V Montu Kozje sanirajo
Kozje - V Modni konfekciji Mont Kozje, kjer so marca letos uspešno končali prisilno poravnavo, ki je bila uvedena novembra lani, so se lotili sanacije celotnega poslovanja. Spomladi letos je družba, ki opravlja tudi dodelavne posle za nemške partnerje ter za italijansko podjetje La perla, začela aktivno tržiti in razvijati nove kolekcije.
Kot je povedala v.d. direktorice Milena Grobelšek, je sanacija posledica globalizacije razvojnih trendov svetovne tekstilne industrije in močne konkurence ter cenejše delovne sile, ki prihaja z Daljnega vzhoda. Tako sanacijski program Monta, ki je lani ob 570 milijonih SIT prihodkov ustvaril tudi za 60% več izgube kot leto poprej, predvideva znižanje stroškov poslovanja, povečanje produktivnosti in prodaje ter ustvarjanje dobička. Prvi rezultati so po mnenju direktorice že vidni.
Družba, v kateri je bila do nedavnega največja, 20% lastnica Nacionalna finančna družba, po 10% lastnika pa Odškodninski in Kapitalski sklad, imena novih lastnikov pa Grobelškova ni hotela razkriti, je v prvih petih me-
secih letos prihodke povečala s 185 milijonov SIT na 190 milijonov SIT, izguba pa se je povzpela na 30 milijonov SIT.
V Montu so prepričani, da se bo izguba ob koncu leta znižala za 10 milijonov SIT, prihodki pa naj bi porasli na 680 milijonov SIT. Kot je povedala Grobelškova, je druga polovica leta v Montu zaradi narave njihovih izdelkov - Mont je namreč sinonim za puhovke, oblačila za prosti čas in športna oblačila - poslovno bolj uspešna. Zaradi sanacije poslovanja je Mont, ki 15% lastne proizvodnje proda na tujih trgih, predvsem na trgih nekdanje Jugoslavije, število zaposlenih zmanjšal za 57, tako daje v podjetju trenutno zaposlenih 133 delavcev. STA/ S.V.
Vzorčni primer še nedokončan
Cerklje ob Krki - Po lanskoletni ureditvi cestišča skozi Župečo vas in Cerklje ter postavitvi t.i. otokov za umiijanje prometa so letos nadaljevali z deli skozi naselje Cerklje v smeri Križaja (na fotografiji). Ta odsek bo dokončno urejen do jeseni 2002, je povedala Tanja Barašin z Direkcije RS za ceste. Za investicijo ureditve regionalne ceste direkcija prispeva 190 milijonov in občina Brežice 66 milijonov SIT. Po večmesečnih delih od srede marca je ostala neizvedena dokončna ureditev pločnika in javne razsvetljave. S.V.
Gradili bodo nov poslovno skladiščni objekt
Boršt - V Komunalno stanovanjskem podjetju Brežice se ob 35. obletnici ustanovitve in pričetka delovanja podjetja veselijo novih projektov in novih pridobitev. Posebno slavnostno je bilo ob asfaltni bazi in separaciji na Borštu, kjer so položili temeljni kamen za nov poslovno skladiščni objekt.
Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice bo v prihodnjih dveh letih svoj sedež in dejavnosti iz mesta preselilo na novo lokacijo na Boršt, kjer sta v prisotnosti zaposlenih ter večjega števila gostov in poslovnih partnerjev podjetja direktorica Vladka Kežman in župan občine Brežice Vladislav Deržič položila temeljni kamen za nov poslovno skladiščni objekt.
Ob tej priložnosti je direktorica Vladka Kežman poudarila pomen dejavnosti, ki jih v podjetju opravljajo, od gradnje in vzdrževanja komunalne infrastrukture do dejavnosti za varstvo in zaščito bivalnega okolja, župan občine Brežice Vladislav Deržič pa je vodstvu in zaposlenim čestital k odločitvi, da svoje podjetje preselijo na novo lokacijo in ji tem omogočijo kvalitetnejše urejanje prostora na Maistrovi ulici v samem mestu Brežice. D.K.
Pozor - delo na cesti!
Razbor - Večletna prizadevanja krajanov Razborja pod Lisco, da bi uredili cesto, ki jih povezuje z vasjo Okroglice, so se v teh dneh uresničila.
Podjetje Gradnje Žveplan iz Celja je z Občino Sevnica kot investitorjem podpisalo pogodbo za rekonstrukcijo kilometrskega odcepa ceste Okroglice - Razbor. Vrednost celotnih del z asfaltom vred je ocenjena na 40 milijonov tolarjev, letos planirana sredstva pa zadoščajo za izvedbo prve faze.To pomeni ureditev spodnjega ustroja z odvodnjavanjem ter ureditev brežin, za kar ima izvajalec rok 60 delovnih dni.
Robert Kaše z oddelka za okolje na občini Sevnica je povedal, da so celjsko firmo angažirali za izvajalca zato, ker seje na razpisu izkazala kot najugodnejša ponudnica. Z deli so že pričeli in bodo do septembra zaključena, v prihodnjem letu pa bo cesta dobila še asfaltno prevleko. B.D.
investiranje
Vsi tisti, ki malo bolj spremljate zadeve na področju investiranja v vrednostne papirje, ste najbrž zasledili, da se odpirajo nove možnosti investiranja. Konec maja letos je namreč Banka Slovenije sklenila, da spremeni pogoje in način,, pod katerimi prebivalcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji (rezidentom) dovoljuje nakup vrednostnih papirjev v tujini. Prvega junija 2001 je bil v Uradnem listu 44/2001 objavljen sklep, ki na novo ureja pogoje in način nakupa vrednostnih papirjev v tujini. Prvega julija 2001 bodo odpravljene vse omejitve glede vrste vrednostnih papirjev, ki jih vlagatelji, ki niso banke ali borzno posredniške družbe, lahko neposredno kupujejo v tujini. S tem je Banka Slovenije skrb za kvaliteto naložb v tujini v celoti prenesla na invCstitoije same oziroma pooblaščene udeležence trga vrednostnih papirjev.
Komu se priporoča nakup tujih vrednostnih papirjev? Nakup priporočamo tistim pravnim ali fizičnim osebam, ki jim je domači trg kapitala zaradi velikosti njihove naložbe “premajhen” oziroma premalo likviden, hkrati pa ta možnost omogoča razpršitev naložb ter s tem zmanjšanje tveganja. Seveda pa je to tudi priložnost za vse tiste, ki radi špekulirate in vidite tukaj predvsem možnost velikih bodočih donosov, lahko pa tudi izgub. Nam najbližji trg je Hrvaška, zato bo zagotovo zanimivo spremljati dogajanje pri naših sosedih, kjer borza še ni razvita v tolikšnem obsegu, kot je Ljubljanska borza.
In kaj morate vedeti, preden se odločite za nakup? Pred prvim nakupom vrednostnih papirjev v tujini z vami sklenemo pogodbo o borznem posredovanju in vas seznanimo s tveganji, povezanimi z nakupom vrednostnih papiijev v tujini. Prav tako vam posredujemo informacije o stroških, ki nastanejo pri takšnem poslu, razložimo vam način poravnave obveznosti iz poslov nakupa in prodaje, izplačila donosov iz kupljenih vrednostnih papirjev ter način razpolaganja z vrednostnimi papirji v tujini. Pri sklenitvi pogodbe o posredovanju pri nakupu oz. prodaji vrednostnih papirjev v tujini potrebujemo naslednje podatke: ime in priimek, naslov, pošto, enotno matično številko oziroma matično številko podjetij, davčno številko, telefon, pooblaščeno osebo in druge podatke, potrebne za nemoteno izvršitev naročila. Nadaljevanje prihodnjič
Mojca Špiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Krško, tel: 490 56 78 Pogodbena enota Gorenjske borzno posredniške družbe d.d.
________________________KMETIJSTVO, PODEŽELJE
Kmetje s ceno pšenice niso zadovoljni, grožnje, da jo bodo zato pokrmili živini, najbrž ne bodo uresničili
Pšenica ni več zlato zrnje
Slovenija, Posavje - Pogajanja za izhodiščno ceno letošnjega pridelka pšenice so se vlekla kot jara kača. Pogajalci - predstavniki kmečkih organizacij - in žitarji so vztrajali vsak pri svojem. Kmetje so želeli najmanj 27 SIT za kg, žitarji so bili pripravljeni dati le 25,$ SIT. Pomoč so zahtevali tudi od države, ki je sprejela tržni red in si s tem “umila roke”. Na koncu je vsaka stran vendarle malo popustila, tudi država; izhodiščna cena je 26 SIT, država bo za delno pokritje stroškov odkupa namenila dodatnih 140 milijonov SIT. K temu pa je potrebno prišteti še neposredna plačila 54.000 SIT/ ha. Toda kmetje s tem niso zadovoljni, trdijo celo, da so bili ob pogajanjih le opazovalci in grozijo, da bodo pšenico pokrmili živini. 7\idi v Posavju se je žetev že začela, kmetje svoje nejevolje zaradi cene ne obešajo na veliki zvon, vozijo jo na prevzemna mesta in upajo na ugodno vreme in čimboljšo kakovost, kar bo pomenilo pri ceni nekaj tolarjev “navzgor”.
V Sloveniji naj bi letos po pričakovanjih pridelali okrog 140.000 ton pšenice, kar bi bila rekordna letina, saj soje lani žitarji odkupili okrog 110.000 ton. Po dolgotrajnih pogajanjih med pridelovalci oziroma njihovimi zastopniki v kmetijsko gozdarski zbornici in Žitno skupnostjo Slovenije so vendarle sprejeli letošnjo izhodiščno ceno za kg pšenice standardne kakovosti, ki je 26 SIT. Poleg tega bodo kmetje dobili dodatek za kakovost 2,5 SIT za kg, kmetijsko ministrstvo pa naj bi namenilo 140 milijonov SIT za delno pokritje stroškov odkupa, ki pa jih bodo dobili odku-povalci, ne kmetje. Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije priznava, da v pogajanjih niso bili najbolj uspešni, zaveda se, da bi morala biti odkupna cena za pšenico višja, vendar so v pogajanjih tik pred začetkom žetve obstali pred dvema možnostima; ali takšno ceno sprejeti ali pa začeti s stavkovnimi pripravami. Odločili so se, da ponujeno ceno sprejmejo, hkrati pa od države zahtevajo, da v proračunu za prihodnji dve leti za prestrukturiranje kmetijstva zagotovi dovolj sredstev in da se subvencije države na tem področju izenačijo z višino subvencij na hektar površine v državah Evropske unije.
Po izjavah predsednika Sindikata kmetov Slovenije Marjana Gorenca kmetje z izhodiščno ceno seveda niso zadovoljni, saj je nižja od lanske (26,5 SIT/kg). Čeprav govorimo o tržnem redu,
je po njegovem mnenju v naši državi nekaj hudo narobe. Kmet dobi za pšenico manj, kot je dobil prej, kupec v trgovini pa plača več. Tudi če bi bila pšenica zastonj, dodaja Gorenc, bi po sedanjih izračunih kruh še vedno stal 270 SIT. To pomeni, da cenovna razmerja niso urejena,
kmetje pa “v tej igri” niso enakopravni. Cena za kg pšenice je na Hrvaškem 30 SIT, v Avstriji od 26 do 29 SIT, uvožena pšenica z Madžarske pa ne bo le 22 SIT, kot se govori. Neposredna plačila na ha so ponekod v EU tudi 80.000 SIT, pri nas 54.000 SIT. Analiza je predraga, otrobi, ki jih kmet odkupi od mlinarja, stanejo toliko kot pšenica. 140 milijonov SIT državnega denarja bodo pobrali posredniki, v glavnem zadruge, ki
se niso racionalizirale. “Zato kmetje nismo enakopravni”, ogorčen opozarja Gorenc.
Že na začetku pogajanj pa so uskladili kriterije, ki jim mora pšenica ustrezati, da zadosti osnovnim standardom, vsako odstopanje navzgor ali navzdol pomeni nekaj tolarjev več ali manj. Ta-
ko je določena hektolitrska teža 76 kg/ 100 1, vsebnost beljakovin 11,5 odstotka, število padanja najmanj 220, dovoljena vlaga 14-odstotna in primesi 2 odstotka.
Tudi v Posavju seje žetev konec preteklega tedna že začela. Eden večjih odkupovalcev pšenice je podjetje Skala d.o.o. Brežice, ki bo odkupilo vse ponujene količine pšenice na področju Posavja, Dolenjske in Bele Krajine. Po besedah vodje žitnih silosov
Toneta Cerjaka pričakujejo, da je bodo prevzeli okrog 4000 ton. Z odkupom so pričeli v četrtek, 5.julija, in so v prvih štirih dneh že prevzeli 580 ton pšenice. Delali so tudi v soboto in nedeljo, tako bo tudi prihodnji konec tedna, če bo vreme ugodno za žetev, sicer pa so se odločili, da bo v nadaljevanju prevzem potekal le med tednom od 11. do 17.ure za posamezne kmete, pred tem in po tem pa bodo prevzemali pšenico z odkupnih mest. Za tako obliko prevzema so se odločili, da bi se izognili dolgim čakalnim vrstam in nejevolji kmetov zaradi čakanja. Izhodiščna cena za kilogram pšenice, ki zadovoljuje vse kriterije, je za enotna - 26 SIT, plačilo pa zagotavljajo v 90 dneh, tako kot je dogovorjeno na ravni države. Po prvih sprejetih količinah in prvih analizah, pravi Tone Cerjak, kaže, da bo kakovost letošnjega pridelka pšenice zadovoljiva. Doslej so zavrnili le enega kmeta iz Črnomlja. Posebnih težav pri prevzemu ne pričakujejo, tudi groženj, da kmetje zaradi nizke cene pšenice ne bi oddali, zaenkrat ni slišati. Čakati na interventni odkup, je namreč slaba izbira, saj je tam cena še nižja -samo 21 SIT /kg.
Sicer pa bo Skala d.o.o. v prihodnji sezoni zainteresirana tudi za odkup večjih količin oljne ogrščice, kar bi za mnoge kmetije lahko pomenilo izziv in dodatno možnost zaslužka. Setev naj bi se začela v mesecu avgustu.
Jelica Koršič
Kmetje čakajo na prevzem na žitnih silosih Skale v Brežini.
Mednarodna “družina topaz”
Šentjanž - Na kmetiji Repovž je bilo drugo mednarodno srečanje pridelovalcev jabolk topaz iz Avstrije, Italije, Nemčije in Slovenije. Zaradi poslovnih interesov so se povezali v klub, oblikovali enotni logotip “bio-topaz internacional” ter skupni mednarodni prospekt.
Jabolko topaz so slovenski potrošniki prvič okusili letos skozi prodajno mrežo Mercatoija in sadež, ki po okusu in vzdržljivosti spominja na stara kmečka jabolka, sprejeli z navdušenjem. Nosilec licence za pridelavo v Sloveniji je Sadjarska zadruga Posavja, ki vključuje pridelovalce tega bio sadeža po vsej Sloveniji. Nega nasadov teče pod nadzorom zadružne tehnologinje Erike Orešek in Kmetijskega zavoda Maribor. Ker gre za integrirano proizvodnjo, sadik topaza ni v prosti prodaji, je pojasnil direktor Sadjarske zadruge Posavja Toni Koršič, gostitelj srečanja v Šentjanžu. Klub pridelovalcev bo v prvi vrsti slabel za kakovost proizvodnje, zatrjuje predstavnik največje avstrijske sadjarske zadruge Steirerfrucht Emmerich Wutschek. Poslovna strategija zajema tudi širitev nasadov, v Sloveniji naj bi bilo s topazom v naslednjih treh letih zasajenih poleg sedanjih 20 še 80 ha površin. •
Klubu pridelovalcev topaza (na fotografiji) sta prišla v Šentjanž zaželet uspešno delo predsednik Območne kmetijsko gozdarske zbornice Roman Žveglič ter Mojca Sešlar z Oddelka za gospodarstvo občine Sevnica. B.D.
Kmečka dela - malo za šalo, malo zares
Tbžišče - Društvo podeželske mladine iz Tržišča je pripravilo že 16. kmečki praznik, na katerem so se - v skladu s tradicijo - pomerili kosci in grabljice. Organizatorji pa so pripravili še druge zabavne igre, kot so žaganje hloda, vleka vrvi, hoja s hoduljami in hoja v vreči.
Marjana Ašič ni uspela ubraniti lanskega naslova najboljše.
Med kosci je bil najbolj uspešen Silvo Imperl, drugi je bil Milan Mar-keljc, tretji pa Milan Zavrl. Med veterani, starimi nad 60 let, je po pričakovanju ponovno zmagal Karel Simeonov, drugi je bil Alojz Medved, tretji pa Vinko Majcen. Med kosicami je bila najuspešnejša Cilka Krajnc, ki je premagala lanskoletno zmagovalko Marjano Ašič, tretja pa je bila Barbara Iljaš. Med grabljicami je bila najhitrejša Dušanka Zavrl, druga je bila Marjana Ašič, tretja pa Ivanka Kene. V žaganju hloda je zmagal par Milan Zavrl in Franc Sluga, na drugem mestu sta pristna Boris Knez in Milan Mavrič, na tretjem pa Gašper Janežič in Drago Žibert. V Tržišču so se tekmovalci pomerili tudi v vlečenju vrvi. Pri ženskah so zmagale Amazonke z Brunka, pri moških pa Veseljaki z Bohorja.
Najmlajši udeleženci kmečkega praznika pa so se pomerili v manj resnih opravilih. V hoji v vreči je zmagal Gregor Gorenc, s hoduljami pa Aleš Repovž.
Iz vrst najboljših tekmovalcev in zmagovalcev bo sestavljena posavska ekipa, ki se bo udeležila državnega prvenstva v kmečkih opravilih, ki bo v Goriških Brdih. N.Č.C.
kmetijski nasveti
Za sadjarje
Proti jablanovemu škrlupu uporabljajte kontaktne pripravke (Delan, Captan, Merpan, Euparen ipd.). Strokovne službe priporočajo redno spremljanje rdeče sadne pršice. Kritično število je 8-10 osebkov na list. Ce je število preseženo, uporabite pripravke
Demitan, Ortus, Vertimec.
Spremljajte tudi pojave listnih uši. Ob prerazmnožitvi delujejo pripravki Calypso, Actara, Confidor, Pirimor.
Za vinogradnike
Strokovne službe opozarjajo vinogradnike na nevarnost pero-nospore in še posebej oidija. Za pravočasni ukrep je potrebno skrbno opazovanje. Proti peronospori in oidiju hkrati delujeta pripravka
Quadris in Eclair.
Proti peronospori lahko uporabite pripravke, kot so Melody duo, Equation pro, Antracol combi. Curzate M ipd. Proti oidiju pa lahko uporabite pripravke Stroby, Falcon, Crystal, Karathane, žveplene pripravke. V vinogradih, kjer ste opazili pojav oidija, priporočajo škropljenje z večjim navedenim odmerkom škropiva, presledek med škropljenjem naj ne bo več kot 7- 10 dni.
Za poljedelce
Strniščni posevki
Žetev žit poteka. Strokovne službe pa vse bolj opažajo, da obstajajo strnišča neobdelana, kar izredno slabo vpliva na rodovitnost tal. Neobdelana strnišča se močno zaplevelijo. Izpirajo se ostanki hranil. Uničuje se struktura in tekstura tal, zmanjšuje se odstotek organske snovi v tlel/. Vse to vpliva na naslednji posevek. Priporočajo, da stmišče čimprej obdelate in zasejete. Na voljo je široka paleta strniščnih posevkov za krmo živali, kot so razne mešanice detelj in trav, stročnice ali križnice ter korenovke. Zelo iskana je ajda, skromna rastlina, za njo pa ostane čista, razpleveljena njiva.
Za podor namesto hlevskega gnoja služita raula ali facelija. V tem času je čas za setev repe za kisanje, kolerabe, rdeče pese, raznih solatnic, kot so radič, endivija, kitajski kapus, ind.
Varstvo krompirja
Priporočajo uporabo sistemičnih in polsistemičnih pripravkov. Uporabite lahko pripravke Acrobat MZ, Aviso DF, Equation pro. Ridomil gold ipd.
Za zelenjadarje
Varstvo paprike
Za zatiranje listnih uši lahko ob upoštevanju karenčne dobe uporabite pripravke Hostaquick - karenčna doba 7 dni, Pirimor -karenčna doba 21 dni in druge.
Strokovne službe opozarjajo tudi na pojav bakterioze na spodnjih listih paprike. Z upoštevanjem karenčne dobe lahko za zaustavitev uporabite pripravke v kombinaciji z bakrom, npr. Ridomil plus.
i
Varstvo kapusnic
Pridelovalce opozarjajo na pojav kapusove muhe in listnih uši-Proti kapusovi muhi lahko uporabite pripravek Perfekthion, proti listnim ušem pa Hostaquick.	«
Za živinorejce
Kljub temu da ste govedu in drobnici, ki se pase, pred pašo dali sredstva proti zajedavcem, je priporočljivo, da vsaj mladim živalim date ta sredstva tudi med pašo. Zajedavci lahko pri mladih živalih, posebno na zamočvirjenih terenih, povzročijo veliko škodo. Posebno občutljiva na zajedavce je drobnica. O sredstvih, ki jih boste uporabili, se posvetujte z veterinarjem. Boljši učinek boste dosegli, če boste sredstva menjavali. Upoštevajte karenco za mleko in meso-
		
		
Zavitek z bučami
Vlečeno testo: 25 dag gladke moke, ščep soli, 1 žlica olja, Vt žlice kisa, mlačna voda
Nadev: 1 kg naribane buče, 3 jajca, 7 dag sladkorja, limoni11 sok in lupina, 1/2 1 kisle smetane, 3 žlice margarine
Priprava nadeva: buče na margarini zdušimo, da voda izpari- K ohlajenim bučam primešamo rumenjake, sladkor, smetano ter lim°' ni n sok. Premešamo in dodamo še trd sneg iz beljakov ter rahl° mešamo s kuhalnico.
Spočito vlečeno testo razvlečemo, ga napolnimo z nadevon1' zavitek zvijemo, damo v namazan pekač in ga namažemo s kis1 smetano. V pečici ogreti na 200 stopinj Celzija ga pečemo 1/2 ^te'
Kompot iz buč
Sestavine: 1 kg na kocke narezanih buč, 1/2 kg sladkorja’ sok dveh pomaranč, 1 dl jabolčnega kisa.
Sladkor z vodo zavremo, dodamo kis in buče. Kuhamo 15 minU-nato dolijemo še pomarančni sok. Vroče polnimo v kozarce 1 imamo za ozimnico.
ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO
Proti ukinitvi enote vrtca
Odgovori in rešitve so (bodo) v znanju
na Griču
Krško - Na prvi konstitutivni seji so se sestali članice in člani Sveta Javnega zavoda Vrtec Krško in obravnavali problematiko v zvezi z delovanjem dveh enot vrtca na Griču v Gubčevi ulici. Seznanili so se s predlogom ustanovitelja - občine Krško, ki namerava ukiniti oz. zapreti enoto v Gubčevi 8, vendar pa so soglasno podprli zahtevo staršev, da enote ne ukinejo.
Brežice - Dijaki Gimnazije Brežice in Srednje ekonomske šole so v okviru Kult-a 2001 pripravili okroglo mizo z naslovom Mladi in jutrišnji dan. Na njej so izpostavili pereča vprašanja, kot so pridobitev štipendij, možnosti zaposlitve, povedali so, katere vrednote jim največ pomenijo in da jim zasvojenost ne predstavlja problemov. Na izpostavljene probleme pa so želeli slišati odgovore za rešitev. Okroglo mizo je vodila Lucija Volčanjšek.
Milena Jesenko, Nataša Šerbec, Toni Koren
Izračun, ki so ga pripravili na oddelku za družbene dejavnosti Občine Krško, kaže, da sta dve enoti Vrtca Krško na Griču ekonomsko neupravičeni in zato predlagajo, da se enota na Gubčevi 8 ukine, s svojo dejavnostjo pa bi nadaljevala enota na Gubčevi 6.
Na osnovi več dopisov staršev, s katerimi zahtevajo, da Občina Krško ne ukine enote Vrtca Krško na Griču v Gubčevi 8, so članice in člani Sveta Javnega zavoda Vrtec Krško soglašali, svoje soglasje pa utemeljevali z različnimi argumenti. Glede na to, daje lokacija na Griču strateškega pomena ne le za tamkajšnje prebivalce in Vrtec Krško kot varstveno ustanovo, pač pa tudi z vidika razvijajočega se centra v bližnji industrijski coni in s tem povezanim velikim številom delovnih mest, bi bilo po mnenju članov sveta zelo pomembno, da Občina Krško ne ukine enote na Gubčevi 8. Že v tem trenutku se kaže velika potreba staršev po najugodnejši ob-
liki varstva otrok v odvisnosti od kraja njihove zaposlitve, v bližnji prihodnosti pa bo v tem delu mesta s svojim delovanjem pričela še Srednja šola Krško in nekaj proizvodnih podjetij, ki bodo skupno ponujala več sto zaposlitvenih mest. In ker naj bi imeli pri odločanju o najpomembnejših odlo-
čitvah o organiziranju javnega varstva otrok ravno starši, so člani sveta zavoda podprli zahteve staršev, da se enote na Gubčevi 8 ne ukine.
O dokončni razrešitvi tega vprašanja bo odločal krški občinski svet na prihodnji seji 16. julija 2001. D.K.
Udeleženci okrogle mize so ugotavljali, da se mladi po študiju ne vračajo v Posavje, gospodarstvo so označili za nestabilno, izobrazba je nizka, življenjska doba najkrajša, kakovost življenja na nizki ravni ter da je veliko soočanja s stanovanjskimi in socialnimi problemi. Z vprašalnikom so ugotovili še, da jim veliko pomeni prijateljstvo, izobraževanje, spoznavanje novega in upoštevanje vseh različnosti, ob tem pa tudi izpostavili dosežke in priznanja sovrstnikov, ki so uspešni pri učenju in interesnih dejavnostih.
V imenu občine je odgovarjala podžupanja Milena Jesenko, vedoč, da bo na tako resna vprašanja, kako spremeniti porazne podatke, težko odgovorila, ker občina ta hip nima stabilnega načrta. Predstavnica Razvojnega centra Brežice Nataša Šerbec je pojasnila, da je država prenesla moč odločanja na regije, kjer je pomemben strateški del s cilji in prioritetami, v izvedbenem delu pa se bo treba soočiti s programi, ki bodo jasno podkrepljeni s finančnimi injekcijami. Direktor
Zavoda za zaposlovanje v Posavju Toni Koren je potrdil ugotovitev mladih, da je Posavje obremenjeno z brezposelnostjo. Zavod, ki ima poslanstvo ohranjanja in odpiranja novih delovnih mest pa hkrati ugotavlja, daje bila brezposelnost že hujša in da se kažejo spremembe na bolje z določenimi programi in aktivno politiko zaposlovanja, da so na voljo oblike štipendiranja in da se uvaja tudi Posavska štipendija ter
opozoril še na kulturno neskladje, ki je vzrok brezposelnosti.
Evropska unija, ki je pred vrati, postavlja pred mlade veliko vprašanj, saj tudi v Posavje prinaša veliko sprememb, ker bo konkurenca še večja, predvsem konkurenca znanja po formuli “znaš-ne znaš, sem sposoben-ni-sem sposoben”, kar pomeni še več znanja ter tako ustrezno in višjo izobrazbo.
N. Jenko S.
Dobro je biti pomemben, pomembneje
je biti dober!
Pišece - Na tamkajšnji osnovni šoli so ob mednarodnem letu prostovoljcev med 25. in 29. junijem izvedli tabor prostovoljcev tako slovenskih Unesco šol kot mladih iz Bosne in Hercegovine. Kot poudarja ravnatelj Martin Dušic, je ta duh kar izžareval iz udeležencev tabora, otroci pa so se izkazali tudi kot zelo zavzeti za delo.
Doslej so se pišečki osnovnošolci na pobudo šole srečevali s pregnanci ter profesorji, letos pa so na tabor prvič povabili mlade prostovoljce iz BiH, upali so tudi na prijatelje s Kosova, a se slednji žal srečanja niso mogli udele-žiti.Tabora se je udeležilo 19
učencev in dijakov, in sicer gimnazijci iz gimnazije Dobrinja iz Sarajeva, z Unesco gimnazije Novo mesto, gimnazije Rogaška Slatina, z Unesco Asp-net osnovnih šol iz Pirana, Rogaške Slatine in domačih Pišec ter še gimnazijci iz Brežic.
Svoje delo so mladim predstavili predstavniki nevladnih organizacij Karitasa, Rdečega križa in društva Ozara, obiskali so še Dom starejših občanov v Brežicah. V posebni delavnici so ob pomoči Kozjanskega parka in Zavoda za gozdove Brežice z napisi opremili vsa drevesa v grajskem parku. Pobarvali so turistične kažipote, se družili z mladimi likovniki drugih šol v grajski likovni delavnici in se zabavali skozi druženje z domačini, prav tako pa obiskali okoliške znamenitosti in se kopali v bližnjih kopališčih.
Vodja tabora Rut Zlobec pravi, da so cilji tabora uresničeni, obogatili so namreč drug drugega in to, kar so skupaj delali v Piše-cah, prenesli v novem šolskem letu naprej z motom Skupaj zmoremo. To je naslov natečaja, ki ga je razpisala organizacija za mir in sodelovanje v Madridu, na katerega se bodo odzvali tudi udeleženci tabora. S.V.
Kdaj ravnatelj s polnim mandatom?
Sevnica - Osnovno šolo Savo Kladnik obiskuje preko 850 učencev. Zaradi prostorske stiske so šele v lanskem letu pričeli z enoizmenskim poukom, bodočega ravnatelja pa čaka še zagotavljanje pogojev za devetletko. Eija od treh naj-večjih osnovnih šol v Sloveniji potrebuje čim prej ravnatelja s polnim mandatom, ki se bo lotil zahtevnih nalog.
Po upokojitvi bivše ravnateljice Anice Pipan sta se za funkcijo potegovala Jelka Slu-kan in Slovenko Podržaj, ki imata v 70 članskem kolektivu vsak svoje privržence, nihče pa javno izražene absolutne večine. N a prvem razpisu je bila Slukanova potrjena za vršilko dolžnosti, in ko je spomladi prišlo do ponovnega razpisa, sta se prijavila zopet oba. Glasovanje v svetu šole zaradi dveh neveljavnih glasov ni dalo zmagovalca in razpis je bilo treba ponoviti. Tudi na tokratnem razpisu sta Slukanova in Podržaj kljub še dvema zunanjima prijavljenima ostala edina tekmeca. Pri glasovanju v kolektivu je z malenkostno večino izvoljena Jelka Slu-kan, počakati pa je treba še na glasovanje sveta šole, ki bo 6.avgusta. B.D.
Ob zaključku tabora so pridobljene izkušnje prelevili tudi v angleščino in vse skupaj izdali v brošuri.
Seminarji in tabori za mlade
Krško - Društvo zaveznikov mehkega pristanka bodo tudi v okviru letošnjih počitnic organizirali različne seminarje in tabore za mlade iz Posavja in tujine. Trenutno že poteka seminar “Klubska Video produkcija”, sledil bo še mednarodni delovni in raziskovalni tabor.
Seminar “Klubska video produkcija” organizirajo skupaj z Območno izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti, udeležujejo pa se ga mladi filmski in video ustvarjalci iz različnih mladinskih klubov ter centrov po celi Sloveniji. Pod mentorstvom režiserja in scenarista Borisa Petkoviča (med drugim je režiral 19 oddaj Odklop} bodo udeleženci skozi predavanja in praktične vaje spoznali osnove filmskih izraznih sredstev. Seminar pa je zasnovan tudi širše, zato so medse povabili različne priznane ustvarjalce s področja TV novinarstva, produkcije in filmske fotografije.
Za konec letošnjih počitnic pripravljajo mednarodni delovni in raziskovalni tabor, ki bo potekal ob dvesto let starem in delujočem vodnem mlinu v Zgornji Pohanci. Poleg domačih mladincev, ki jih zanima etnologija in so pripravljeni prispevati nekaj uric dela ter kakšno idejo za oživitev starega mlina, bo sodelovala tudi skupina mladih z Nizozemske. Namen tabora je namreč medsebojno spoznavanje različnih kultur in izmenjava izkušenj, obenem pa želijo v Društvu zaveznikov mehkega pristanka tudi na ta način promovirati Posavje, kjer so mnoge lepote večini še vedno skrite. L.P.
Že lani je DZPM poskrbelo za številne aktivnosti mladih.
Državno prvenstvo IS v športnem ribolovu
Prilipe - Potekalo je na ribniku v organizaciji Zveze za šport invalidov Slovenije, izvajalec tekmovanja pa je bilo Društvo invalidov občine Brežice. Podžupanja Milena Jesenko je tekmovalcem zaželela prijetno tekmovalno počutje, dober prijem in da bi se še kdaj vrnili k nam, Ribiški družini Brežice pa čestitala za nedavno častno 8. mesto, ki so ga brežiški ribiči dosegli na Svetovnem ekipnem prvenstvu v lovljenju rib s plovcem med 31 sodelujočimi ekipami. Dobrodošlico je zaželel predsednik Dl Miroslav Kambič z zahvalo RD Brežice, ki je nudila vso tehnično pomoč in tudi sicer za dobro sodelovanje. Pravico do nastopa so si tekmovalci pridobili na področnih tekmovanjih ZDI in ZP Slovenije.

Utrip s tekmovanja ob ribniku
Tekmovanje je potekalo posamično v enotni konkurenci(moški in ženske), ločeno na stoječe in sedeče tekmovalce, tekmovalo pa po pravilniku RZS in določilih Tehničnega pravilnika za organizacijo in izvajanje tekmovanj v ribolovu s plovcem ter Splošnega pravilnika za izvedbo tekmovanj v ZŠIS. Iz Zveze paraplegikov so prvi trije dobitniki diplom in kolajn Matjaž Aktelj in Marjan Sovič iz Celja ter Vojko Pirš iz Maribora, iz Zveze delovnih invalidov pa Marjan Kranjc iz Murske Sobote, Franc Ožek iz Ormoža in Silvo Koželjnik iz Velenja.
N. Jenko S.
rojstva v porodnišnici brežice
Od 26.6 do 9.7.2001
Dečke so rodile: Alenka Černelič-Krošelj iz Brežic, Sandra Križanovič iz Dobove, Marija Starc iz Brezja pri Senušah, Safeta Džaferovič iz Krškega, Helena Resnik iz Anž, Indira Maslič s Senovega, Mihaela Hode iz Brežine, Hermina Vučajnk iz Dobove, Leona Gošek iz Krškega in Stanka Brilej-Kokotec s Senovega.
Deklice so rodile: Tadeja Hočevar s Čateža ob Savi, Cvetka Škoberne s Senovega, Mateja Omerzel iz Sel pri Dobovi, Kerstin Kodrič iz Velike vasi in Alenka Sintič iz Prušnje vasi.
KULTURA
Franc Šetinc: “Sprava v naši vasi”
Čatež - Na knjižnih policah je nova knjiga Franca Šetinca, ki se je rodil 28.1. 1929. leta v Mihalovcu. Šetinc je bil leta 1941 izgnan v nemško taborišče, od koder seje vrnil po osvoboditvi. Upokojeni diplomirani politolog in novinarje bil urednik Dela in Komunista, na odgovornih političnih dolžnostih, ki je nazadnje kot član predsedstva CK ZKJ, v znamenju protesta proti Miloševičevemu političnemu brezumju s te funkcije leta 1988 odstopil. Je prejemnik štirih Tomšičevih nagrad ter beleži bogat opus knjižnih in publicističnih del.
Izgnanca Branko Bogovič in avtor knjige Franc Šetinc
“Sprava v naši vasi” nas vodi v naše kraje in med naše ljudi, ko avtor v vsebini zajema njihova življenja v času okupacije, izgnanstva, čas po osvoboditvi vse do osamosvojitvene vojne in je najbrž ena prvih knjig, ki vsebuje časovni razpon od leta 1937 do leta 1991, v njej pa se del vsebin prejšnjih Šetinčevih del zlije v novo sintezo. Zgodba govori o nerazdružljivih prijateljih v otroštvu in dijaških letih, ki jih je druga svetovna vojna potisnila na različne strani, na stara leta pa se poskušajo spraviti in obnoviti mladostno prijateljstvo. Prisotnim, zvečine izgnancem, je Šetinčevo pot in opus, v smislu pozdrava in dobrodošlice, orisal župan Vladislav Deržič, Janja Tanšek pa je s prebiranjem odlomkov iz knjige na Motelu Petrol popestrila predstavitveni dogodek.
N. Jenko S.
ob koncu tedna
Vnovič Dela na papirju
Kostanjevica na Krki - V Lamutovem likovnem salonu so minuli petek na ogled postavili Dela na papirju Jamesa Brovvna. Razstavo so pripravili v Obalnih galerijah v Piranu v sodelovanju z galerijama iz Pariza in Munchna. Na ogled bo do 26. avgusta.
Ljubljanski madrigalisti v Podsredi
Podsreda - V okviru Glasbenega poletja na gradu Podsreda je konec meseca popestril mešani pevski zbor Ljubljanski madrigalisti. Okoli 30 pevk in pevcev z umetniškim vodjo Matjažem Ščekom obvladuje med najboljšimi slovenskimi zbori izredno raznolik repertoar, kar so dokazali tudi na Kozjanskem.
Razstavlja industrijski oblikovalec Marjan Žitnik
Radeče - V razstavišču Jadran v Radečah so odprli razstavo industrijskega oblikovalca in svobodnega kulturnega umetnika Marjana Žitnika. Gre za ustvarjalca, ki se s svojimi idejami in izdelki uvršča med vodilne in najbolj ugledne industrijske oblikovalce v Sloveniji. Je eden prvih diplomantov pred nekaj leti ustanovljenega oddelka za oblikovanje pri Likovni akademiji v Ljubljani, za diplomsko delo pa je predložil znamenito baterijsko svetilko Prizma, oblikovano in izdelano na način, da se svetloba preko prozornih plasti, ki oklepajo prizmo, lomi pod pravim kotom.
Avtorja sta predstavila Simon Sernec, sicer grafični oblikovalec in likovni pedagog, ter slikar Janez Suhadolc. D.K.
napovedi
14. - 28. julija - Festival Brežice
Brežice - otvoritveni koncert ob 20.30.,
Melante Amsterdam, Klaus Mertens, viteška dvorana
Gozd in ekologija skozi fotoaparat
Krško - Društvo ljubiteljev fotografije in Ljudska univerza sta v gostišču Tri lučke razglasili najboljše fotografije in diapozitive udeležencev fotografske delavnice Gozd in ekologija, ki jo je vodil Hrvoje Oršanič.
Komisija v sestavi fotografa Oskarja Dolenca in biologa Darka Anžička je v ožji izbor uvrstila 34 diapozitivov in35 fotografij, med katerimi je Snežana Šrša za delo V senci starega drevesa dobila L nagrado. Druga je bila Bernardka Zorko za delo Tisoč-roki ples, 3. nagrado pa je odnesel Blaž Mirt za fotografijo Brez naslova.
Z diplomo pa so bili za svoja dela nagrajeni: Sonja Kralj, Mojca Veber in Andreas Repše. B.D.
Poletna šola saksofona
Krško - V organizaciji Glasbene šole pod vodstvom ravnatelja Draga Gradiška je v začetku meseca potekal enotedenski mednarodni seminar saksofona s 55 slušatelji iz Slovenije in sosednjih držav.
Solistko na koncertu slušateljev spremlja korepetitor Zoltan Peter.
Krona vrhunskega pedagoškega kadra (Zagrebški kvartet, Dejan Prešiček, Zoltan Peter) je bil Claude Delangle iz Pariza. Slušatelji in predavatelji so se s koncertoma na gradu Rajhenburg predstavili tudi javnosti. B.D.
Galerija Ana v Sevnici
Sevnica - Osnovna dejavnost družine Sotošek iz Sevnice je skrb za zdravje, saj ima magistra farmacije od leta 1994 zasebno lekarno, družinsko podjetje Lekos pa še domačo apoteko, kozmetični studio in proizvodnjo kozmetičnih preparatov. Vse za zdravje torej. Svojo ponudbo so sedaj zaokrožili še z galerijo Ana, ki se imenuje po materi farmacevtke Brede in naj bi bila vrelec notranjega zadovoljstva in miru.
Od desne proti levi: slikar Vojka Gašperut - Gašper, zakonca Sotošek in mati Ana v ozadju
Kot prvi se je v njej predstavil slikar Vojko Gašperut - Gašper z razstavo Dih Primoija. Razstava umetnika, ki zaradi hude nesreče pri osemnajstih slika z usti, bo odprta do 4. avgusta vsak dan med 9. in 16.uro. N.Č.C.
Krpanke Cvetke Hojnik Dorojevič
Podsreda - Na gradu Podsreda je na ogled razstava krpank - šivanih slik Cvetke Hojnik Dorojevič iz Lendave. Umetnica je svoje znanje, pridobljeno na Visoki šoli za oblikovanje tekstilij in oblačil, smiselno dopolnila s študijem na slikarski specialki Akademije za likovno umetnost ter na Naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani.
Njene krpanke, večmetrske sestavljanke organskih in geo-metriziranih oblik, je predstavil akademski slikar, profesor Darko Slavec. Za nepozaben večer pa je ob odprtju razstave poskrbel vrhunski cimbalist Adam Bicskey s svojim ansamblom. N.C.C.
Glasba besed 2001
Brestanica - V okviru Poletja na gradu Rajhenburg in v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Krško so se na koncertu Glasba besed 2001 na gradu Rajhenburg z ameriško glasbo in s slovensko poezijo predstavili Bojan Maroševič, ki kot diplomirani dramski igralec ustvarja v Drami SNG Maribor in je ta večer prebiral poezijo Franceta Prešerna, Tomaža Šalamuna, Mete Kušar, Ančke Salmič in drugih, Leo Coach, ki kot profesionalni glasbenik in učitelj deluje na državni univerzi v Clevelandu, na klavirju, Dwayne Freed s trobento, Manč Kovačič, ki kot kontrabasist, bas kitarist in tubist deluje predvsem v Sloveniji, Italiji, Avstriji in Nemčiji, s kontrabasom ter Alan Neme-th, ki kot pianist, vibrafonist in tolkalist deluje v različnih glasbenih zasedbah od New Yorka do Clevelanda, na bobnih. Coach, Nemeth in Kovačič so tudi avtorji odigranih skladb.
Lidija Petrišič
Pokazali, da znajo negovati slovensko
Dobova - Prireditev v Kulturnem domu je bila posvečena 10-letnici samostojne Slovenije ter krajevnemu prazniku, Dnevu izgnancev KS Dobova, in sicer na povabilo MePZ Franc Bogovič, ki že vrsto let neguje pristne prijateljske vezi s slovenskimi zbori v zamejstvu, z vsemi iz Hrvaške, v zadnjem času pa je navezal stike tudi s Slovenskim kultumo-pros-vetnim društvom (SKP) Slovenija iz Berlina. Večer so spletli: folklorna skupina (FS) Slovenskega društva Triglav Split, ki pod vodstvom in s koreografijo Ane Kurajica pet let pleše ljudske plese vseh slovenskih pokrajin, v Dobovi pa navdušila s spletom splitskih ljudskih plesov. 10-let-ni MePZ je z dušo zbora, Tatjano Kurajica, večer oplemenitil s slovenskimi in dalmatinskimi narodnimi, saj je njihovo sporočilo “Slovenci smo, z Dalmacijo v duši in s Slovenijo v srcu”, pojejo pa tudi umetne pesmi.
Poživilo v zadnji junijski večer je prispevala še odrasla FS 20-let-nega SKPD Slovenija iz Berlina
kulturno izročilo
s spletom štajerskih in dolenjskih nim skladom RS za kulturne de-plesov, ko je devet parov zaplesa- javnosti, OI Brežice podprla pri-lo pod vodstvom koreografinje reditev, pokrovitelj prireditve v Anice Zakrajšek in ob spremlja- Dobovi je bila Občina Brežice, vi na harmoniko Alojza Kudra. gostom pa je izrazil dobrodošlico Skupini in zbor so se udeležili predsednik KD Franc Bogovič Srečanja v moji deželi v Ljubi- Dobova, Branko Bogovič, jani, ki jo je organizirala Slovenska izseljenska matica in je z Jav-	N. Jenko S.
Mladinska FS Slovenskega kulturno-prosvetnega društva Slovenija Berlin je pred prireditvijo v Dobovi v okviru KULT-a s plesi oživila brežiške mestne ulice.

Pod Sejalca se podpisujem od 13. septembra 2000. Silhueta nakazuje Grohaijevo umetnino, ki ji je slikar nadel naslov Sejalec. Takrat se mi je zapisalo nekaj v smislu, da je misel seme, ki zrase iz posameznika ah skupine. In da dobro posejano seme rodi sad. Pa potem še kasneje, da sejemo semena, ki se ne nanašajo le na slikarije, pisarije, gruljenje, tuljenje, komponiranje, in da sejemo seme kulture na vseh ravneh (podravneh) različnih področij našega sožitja (nesožitja). Kar se da razumeti, daje vse sejanje ena sama kompozicija. Kompozicija pretanjenega, prefinjenega, pretkanega, predimenzioniranega, načelnega Pa še in še.
Osrednja tema Proslavljanje 10-letnice samostojne in svobodne Slovenije po vaseh in mestih je potihnilo. In šlo v pozabo. S pozabo tudi postavljanje. Onih, ki so imeli pred desetimi leti, leta vmes in nekaj dnevi nazaj ob zvenečih proslavah svoje prste in glave poleg. Ker pride na tirnice spet čisto navadno življenje z eno samo formulo. Preživeti. Ker se v zgodbah ljudi lepi zgubljeni sijaj večplastne svobode (denar, zaslužek, {»menita svobodo!), ko se je manjšina dvignila med finančne bogove in večina padla pod klicaj sociale. Ko nam statistike iz mega plač kažejo visoka povprečja dohodkov državljanov in svet okoli nas s pogoji gruli, kako uspešni da smo in zato primerni in zreli za sem in tja, kamor pač rinemo in silimo. V milne mehurčke pa so se ujele vrednote dela in je dostojanstvo večine državljanov Slovenije padla kot domine, ker je šlo vse fiič, če hočete “zu grund”. In je začela šteti le sposobnost manipuliranja in sprenevedanja Jasno, ne gre vsega pomendrati, je pa v tej državi prestol prevzela predimenzionacija oblastnikov, ko bi jih bilo treba, “magari” zgrda, napotiti med ljudi, bolne v bolnišnice, v domove ostarelih, med invalidne, med šolarje, ki ne želijo na izlete z izgovori, da ne gredo, ker pač ne gredo (starši ne zmorejo). Itd.
“K vragu pa taka država!” Vzklik, ki meje pogoltnil k razmišljanju. In umetniški program ob osrednji državni proslavi, ki se je odvijal pod nazivom “Sejalec”. Nespodbudna kompozicija sejanja semena ljudi, ki se imenujejo država.
Bravo mladim ob brežiškem tretjem KULT-u! Za domiselnost! Zapuščena izložbena okna so ozaljšali z likovnimi deli učencev občinskih osnovnih šol ter nasploh primaknili k življenju v mestu.
In upam, da me to sezono ne bo nihče porolkal. Da se kak skiroist ne bo zapeljal pod kolesa. Da bomo ostali pri sluhu ob motoristih brez dušilcev. Da bodo vozniki ljudje. Da bodo vsi srečno splavali in splaninari-li. Da se žoge ne bodo kotalile kamor ni treba Da ne bi bilo igel. Da bi ohranili svoja in druga življenja
Počitniški čas je čas pasti, roko na srce. Spomnim se svoje mame, ko je dejala, daje september najlepši, ko smo spet vsi tam, kjer moramo biti -po šolah in službah.
S knjigo Joan Aho Ryan “Vse, kar mi je podarila mati”, bi bile lahko počitnice bolj počitnice ...
Natja Jenko Sunčič
GLASBA
intervju
Slovenska popevka 2001 - Popevka nove ere
Sobotni julijski večer, luna je sijala, kot že dolgo ne, kot da bi vedela, da se bo pelo tudi o njej. Bilo je kot v pravljici. Grajski vrt ljubljanskega gradu je kot v starih dobrih časih znova oživel. V njem se niso sprehajale cesarične, niti kralji in kraljice ne. Zgodila pa se je in znova rodila SLOVENSKA POPEVKA 2001, v vsem svojem kraljevem čaru, kot da bi bilo v pravljici. Ponovno rojstvo nekdaj najpopularnejšega festivala v Sloveniji nas je po 20 letih prebudil iz sna, zdaj smo Slovenci spet dobili festival, kot se spodobi. Revijski orkester RTV Slovenija je zaigral čarobne melodije, tiste, ki smo jih včasih radi peli in si jih pojemo še danes. To so tiste pesmi, brez katerih naša glasbena zgodovina ne bi bila tako pestra, kot je. V živo pa je spremljal tudi vseh 16 novih skladb, 16 čudovitih interpretacij in melodij, ki smo jih v mislih peli še pozno v noč, spisali pa so jih skladatelji novega časa, med njimi sem kot edina predstavnica ženskega spola branila čast žensk.
Festival sta odlično vodila znana pevka, igralka in morda še kaj Vita Mavrič ter dr. filozofije, ki mu prav gotovo ni para, in odličen glasbenik Jani Kovačič. Njuno vodenje je bilo drugačno od tistih običajnih šablon. Bila sta zanimiva, duhovita, očarljiva in polna presenečenj. Na oder sta privabila 16 izvajalcev, ki so peli v živo z orkestrom po naslednjem izžrebanem vrstnem redu: Majda Arh, Damjana Golavšek, Polona Furlan, Botri, Oto Pestner, Folk-Rola, Petovio, Ana Dežman, Darja Švajger, Slavko Ivančič, Foxy teens, Irena Vidic, Katrinas, Alenka Godec, Aleksandra Čermelj. Prav to, da je bila glasba in petje v živo, pa je na gradu pričaralo posebno vzdušje. In tako je tudi prav. Dobili smo vrsto novih in dobrih izvajalcev kakor tudi pesmi. Vendar pa je popevka tudi tekmovalnega značaja, zato so nagrade dobili mnogi, mnogi bi jih tudi lahko, vendar je to najbolj nehvaležen del vseh takšnih festivalov. Nekateri so zadovoljni, drugi razočarani, vendar pa tokrat ni bilo občutiti slednjega. Vsi nastopajoči smo bili kot družina, navijali in vzpodbujali smo drug drugega in tako je prav. Glasbeniki nismo tekmovali med seboj, niti vnaprej ni nihče razmišljal ali komentiral, kdo naj bi zmagal. Vse je bilo nekako spontano. Težko je tekmovati v glasbenem smislu, saj tukaj ne moreš kvaliteto meriti kot na primer tek, ki je merljiv v času. Kar je dobro za neka strokovna ušesa, ni dobro za nekoga drugega in seveda obratno. Pa vendar. Podeljenih je bilo 6 nagrad, ki jih je podelila strokovna komisija v sestavi Miha Vardjan (TV Slovenija), Ivo Umek (ZKP RTV Slovenija), Djuro Penzeš (Radio Ljubljana) ter Jure Robežnik (SAZAS Slovenija). Nagrado za najboljšo debitantko je dobila odlična pevka z akademijo jazza Irena Vidic, nagrado za najboljše besedilo je prejel Drago Mislej - MEF za pesem Nisem jaz v izvedbi Slavka Ivančiča, nagrajen pa je bil tudi izvajalec pesmi Nisem jaz, in sicer za najboljšo izvedbo - interpretacijo, Slavko Ivančič. Najboljši aranžer po mnenju strokovne žirije pa tudi večine nastopajočih je bil Patrik Greblo za skladbo Rada bi, ki jo je odlično zapela Ana Dežman, hči najboljše pevke vseh časov pri nas - Elde Viler, Ana pa se ji prav gotovo dobro postavlja ob bok. Strokovna žirija je izbrala tudi najboljšo skladbo v celoti, kar pomeni glasba, izvedba, besedilo, aranžma-prired-ba. Nagrado je prejel Rok Golob, tudi sin znanega glasbenika Janija Goloba, in sicer kot avtor skladbe Letim, ki so jo izvajale pevke, hčere znanih slovenskih glasbenikov in si nadale ime Katrinas. Za končno evforijo pa so po stari običajni navadi, saj se to dogaja že nekaj let na Orionu, ki je bil neka predhodnica znova prebujene Slovenske popevke, poskrbele lisičke, ki slišijo na ime Foxy teens. Vendar pa dekleta niso več najstnice, obdržale pa so ime. Dekleta so skakala in vpila ob naraščanju števila glasov publike, ki ste jih morda podelili tudi vi, dragi bralci, po televotingu. Ostali, malce bolj resni glasbeni-
ki smo za razplet po tihem nekako vedeli, saj njihova pesem Prva ljubezen avtorja Boštjana Groznika, delana na tisto noto, da ko pesem prvič slišiš, začneš pomigo-vati z boki in pozabiš, da si že malce prestar za takšne neumnosti in se prepustiš prijetni melodiji, ki te nehote ponese v čas, ko si tudi sam doživljal prvo ljubezen. Zgodilo se je in prikupna dekleta, nič hudega sluteč, so zmagale s strani občinstva in dobile nagrado. Tega so že vajene, saj so prvič zmagale pred tremi leti s skladbo Naj pada zdaj dež,
lo še mnoga leta. Letos mi je bil največji užitek, pravzaprav niti ne samo aranžiranje, ampak dirigiranje. Tam sem se počutil fantastično. Moram povedati tudi to, da je k moji nagradi prav gotovo prispevala odlična interpretacija Ane Dežman. Zelo dobro poje.”
Slavko Ivančič (nagrada za najboljšo interpretacijo): “ To, da sem dobil nagrado, bo tako kot ponavadi, prišlo za mano šele jutri. Zame je bila zmaga že to, da sem bil sprejet na festival, da pojem v živo z orkestrom. Je pa
bom doma dlje časa.”
Foxy teens (zmagovalke tele-votinga) “To pesem smo prijavile tudi na EMO, pa nas niso sprejeli. Zdaj smo na popevki z isto skladbo zmagale. Ne vem, kaj naj si mislim, o teh naših “Sloven-čkih”. Res je zanimivo,, da smo spet zmagale. Sicer smo se opravile kot navijačice, saj tudi smo, naj živi POPEVKA, hotele smo namreč razživeti to sceno, da se ljudje malo razživijo. Smo sproščene in vse je super. Hvala vsem, ki ste glasovali za nas, saj 12.000 glasov le ni mačji kašelj. Po-
Slovenska po


F0XY TEEJJS
minulo leto jim je zmaga ušla le za las, ker pa gre v tretje rado, se jim je to uresničilo tokrat.
0 popevki pa so nastopajoči in odgovorni rekli takole
Dušan Hren, scenarist in urednik spektakla: “Zelo sem vesel, da seje popevka spet začela, veliko lepih skladb smo dobili, ne bi pa komentiral nagrad. Prepričan sem, da so šle v prave roke. Moram pa povedati, da mi televoting ni všeč in da sem bil ves čas proti takemu načinu glasovanja. Bolje bi bilo, da bi glasovale radijske postaje širom po Sloveniji, tako bi vsaj vedeli, kdo glasuje, pa še veliko večje vznemirjenje bi bilo. Zdaj pa niti tega ne vemo, kdo so vendar tisti, ki so tako glasovali. Sem pa zadovoljen, da je vse skupaj potekalo v živo, živo petje, živa glasba.”
Oto Pestner (letos praznuje 30 let dela na slovenski glasbeni sceni): “Izredno vesel sem, da se je popevka spet začela, Ljubljana potrebuje takšno prireditev, pa ne le Ljubljana, tudi tak festival potrebujemo. Upam, da bodo temu festivalu sledili še številni drugi.”
Patrik Greblo (nagrada za najboljši aranžma): “ Vesel sem nagrade, pa niti ne toliko nagrade, kot tega, da je TV Slovenija skupaj z Mestno Občino Ljubljana ter festivalom Ljubljana spet spravila ta projekt festivala skupaj, in srčno upam, da se bo to nadaljeva-
lepo, da se bo nekje v neki zgodovini enkrat zapisalo, da sem tudi jaz en del slovenske zabavne glasbe. Je pa tako, da je nagrada za interpretacijo velikega pomena. Menim pa, da bi bilo potrebno na popevki izkristalizirati določene žanre, ampak sčasoma se bo stvar razvila, in popevka je in mora biti tradicija. Bil je prekrasen večer in predvsem malo drugačen.”
Alenka Godec (pevka, z odlično interpretacijo): “Popevka je bila super, bilo je podobno kot na EMI. Odlično vzdušje, odlične pesmi, vesela sem, da nas je spremljal cel revijski orkester, kar je dalo popevki poseben čar. Zame je pomembno, da sem pesem dobro zapela. Moram pa povedati, da bi kakšno stvar spremenila, kot na primer, ni ravno najbolj pametno, da so štirje ljudje, ki so sicer dobri glasbeniki, podelili vseh pet nagrad. Menim, da bi morala biti za vsako kategorijo posebej sestavljena komisija, to bi bilo sigurno bolj realno, bolj objektivno. Je pa bilo zelo lepo vzdušje, kar je najpomembnejše.”
Irena Vidic (nagrada za najboljšo debitantko): “Nagrade nisem pričakovala, res je nisem. Sem pa vesela, da seje stvar obudila, da so bili in prišli na festival številni debitanti in so zelo dobri. Želela sem priti na popevko, se vrniti na sceno, saj sem se zaradi študija glasbe le redko pojavljala na naši sceni. Sem kot lastovka, ki se vrača in spet odide. No, zdaj
šiljamo pa pozdrav vsem bralcem vašega časopisa.”
Vika Potočnik (županja mesta Ljubljana): “Zelo sem vesela, da se je spet rodila popevka. Vsi ste bili dobri, odlične pesmi smo slišali, odlične interpretacije. Všeč mi je, da je bil z nami orkester, da se vse skupaj dogaja v živo. Bilo je prijetno in lepo in menim, da se festival mora razvijati naprej, morda celo v mednarodnih okvirih. Ne bi sicer govorila o zmagovalcih, so pač zmagali po okusu publike, o tem ni potrebnih odvečnih besed. Prepričana sem, da je glasba tisto pravo vodilo, zaradi česar smo danes tukaj.”
Bilo je skratka lepo, kot že dolgo ne. Tudi sama sem nastopala na tem festivalu, imela sem zelo neprijetno nalogo. Žreb je določil, da nastopim prva, kar si ni nihče od nastopajočih želel. Bilo me je strah, a zdaj je že zdavnaj vse mimo. Vesela sem, da sem sodelovala na tem prestižnem festivalu, in strinjam se s Slavkom Ivančičem, ki pravi, da je zmaga že to, da si na festival sploh sprejet. Glede na to, da seje na natečaj popevke javilo kar 118 glasbenikov, je vsekakor izjemna čast, da si izbran in imaš to možnost, da predstaviš svoje delo. Kot govori moja pesem “Se tisoč let naj zemlja pleše...”, naj še tisoč let poje Slovenska popevka.
Majda Arh-Sevšek
lestvice
RADH
11 sr i
Is	fg*
in 1tS,9 lAHx
Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec”
SLOVENSKA LESTVICA
1.	ŽIVLJENJE LEPŠE JE - SOUND ATTACK
2.	PRVA LJUBEZEN - FOXY TEENS
3.	NE TEPTAJ MI SRCA - ANDREJ ŠIFRER
4.	OKLEP - BIG FOOT MAMA
5.	ČEPRAV BOM ZOPET SAMA - IRENA VRČKOVNIK
6.	ŽIVLJENJE JE - ANDRAŽ HRIBAR
7.	DRUGAČNE BARVE - DADI DAZ
8.	MA NE OKOL GOVORT - TV DOBER DAN
9.	DELO MI NE LEŽI - BENČ
10.	DA SI NEBI KEJ NAREDU - SUNNY ORCHESTRA
TUJA LESTVICA
1.	THERE YOU’LL BE - FAITH HILL
2.	NEVER EVER LET YOU GO - ROLLO &KING
3.	JADED - AEROSMITH
4.	EVERYBODY - TANEL PADAR&DAVE BENTON
5.	OUT OF REACH - GABRIELLE
6.	JE N’Al QUE MON AME - NATASHA ST-PIER
7.	CRAZY TOWN - BUTTERFLY
8.	COWBOYS & KISSES - ANASTACIA
9.	LET LOVE BE YOUR ENERGY - ROBBY WILLIAMS
10.	REAL SUGAR - ROXETTE
LESTVICA DOMAČIH 5
Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE.
1.	DOLENJSKI DIMNIKAR - ans. Gregorja Oblaka
2.	VESELI POŠTARJI - Mladi prijatelji
3.	NI VSE BOGASTVO - Štirje kovači
4.	FANTIČ MOJ - ans. Matjaža Kokalja
5.	KOKODE POLKA - ans. Vita
" KUPON ZA GLASOVANJE
Glasujem za slovensko pop skladbo:_ Glasujem za tujo skladbo:__________
Glasujem za narodno zabavno skladbo:_ Moj naslov:______________________________
Kupone pošljite na naslov:
Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
slovenska narodna glasba
Ko zapoje harmonika
Studenec pri Sevnici - 46 harmonikarjev je raztegovalo meh na tradicionalnem srečanju na Studencu, ki šteje tudi kot izborno tekmovanje za Zlato harmoniko' Ljubečne.
Kar 22 harmonikarjev je bilo mlajših od 14 let, vsem pa je podrobno prisluhnil strokovni ocenjevalec Albert Završnik. Odločil je, da je kar 14 harmonikarjev tako dobrih, da se lahko uvrstijo naprej.
Med veterani, starimi nad 60 let, se je neposredno na tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne uvrstil Ivan Zavri iz Cerkelj na Gorenjskem, ostalih 13 tekmovalcev pa se bo moralo pomeriti še v finalnem izboru.
V starostni kategoriji od 41 do 60 let sta bila izbrana Ivan Srpčič iz Cerkelj na Gorenjskem in Jože Derst-venšek iz Ljubljane; v kategoriji od 26 do 40 let se v finale ni uvrstil nihče, kar pet pa je uvrščenih v starosti od 15 do 25 let.To pa so: Toni Pirnar iz Leskovca pri Krškem, Toni Hočevar iz Šentjerneja, Borut Žukovec z Mirne, Martin in Tone Perc iz Sevnice ter Zvone Baškovč s Senovega
Da so najmlajši najboljši muzikanti pove podatek, da se je v starostni kategoriji do 14 let v finale prebilo kar šest harmonikarjev: Davor
Teraž z Blance, Petra Simonišek iz Brestanice, Ti bor Derganc iz Novega mesta Stojan Imperi z Blance, Ervin Struna iz Novega mesta ter Natalija Hočevar s Studenca.
Nad igranjem harmonikarjev in nad organizacijo prireditve je bil strokovni ocenjevalec zelo navdušen in je potrdil, da se prav s studenškega srečanja vedno največ mladih virtuozov uvrsti v finale. N.Č.C.
Sava Glas, 11.7.2001
ŠPORT
atletika
Uspešna sezona Simone Kozmus
speedway
Nov Speedway center v Krškem
Simona Kozmus je absolventka Fakultete za šport v Ljubljani, državna reprezentantka in rekorderka v metu kladiva z rezultatom 58,12 m, ki ga je minulo soboto dosegla na državnem prvenstvu v Mariboru. Ta rezultat jo uvršča med trideset najboljših metalk na svetu, Simona pa je prepričana, da lahko še v letošnji tekmovalni sezoni doseže magično mejo 60 m, kar bi zadostovalo za izpolnitev A-norme za septembrski nastop na Univerziadi v Pekingu.
Kako ocenjujete rezultate, ki ste jih dosegli v prvi polovici letošnje tekmovalne sezone?
Povem lahko, da sem z dvakratnim izboljšanjem državnega rekorda in svojimi tekmami sicer zadovoljna, vendar si zelo želim, da bi kladivo vrgla blizu 60 m ali čez, kar bi zadostovalo za izpolnitev A-norme za udeležbo na letošnji Univerziadi v Pekingu. Izpolnila sem B-normo, vendar se tekmovanja na lastne stroške gotovo ne bom mogla udeležiti. Za izpolnjeno A-normo vse stroške udeležbe pokrije država.
Ali to pomeni, da bo za dosego želenega rezultata še dovolj priložnosti?
Da. Že kmalu nas čaka državno prvenstvo, na umiku pa je tudi več mednarodnih atletskih mitingov, ki se jih bom gotovo udeležila, če seveda ne pride do kakšne poškodbe. Te so me v zadnjem času pogosto spremljale, predvsem pozimi, zato sem se odločila za drugačen pristop pri treningih in tekmovanjih. Pri metalcih se večkrat pojavijo težave v križu in ledvenem predelu hrbta, predvsem zaradi velikega napora in obremenitve pri izmetu kladiva. Toda v tem trenutku imam občutek, da sem sposobna dosegati še boljše rezultate, prav kmalu pa se bom v to lahko tudi prepričala.
Koliko treninga potrebuje atlet, da doseže tako vrhunske rezultate?
Različno. Sama treniram dvakrat na dan ali približno 50 ur na teden. Alije to dovolj ali ne, ne vem, gotovo pa bo v prihodnosti potrebno trenirati bistveno več, v kolikor bom želela prestopiti še kakšno stopničko proti svetovnemu vrhu metalk kladiva. Na novem atletskem stadionu v Brežicah so resnič-
Simona Kozmus
no dobri pogoji. Imamo mir in treniramo, kadar hočemo in kolikor hočemo. Z utežmi delam na galeriji telovadnice pri gimnaziji, vse ostalo pa se odvija na stadionu. S kolegi in trenerji smo resnično hvaležni, da smo z novim stadionom
končno dobili prave in potrebne pogoje, ki smo si jih po besedah veliko ljubiteljev atletike tudi zaslužili.
Zensko kladivo je mlada atletska disciplina. Kako to, da ste se odločili ravno za to disciplino?
Atletiko treniram dovolj dolgo, da sem si nabrala izkušenj in znanja skoraj v vseh disciplinah. Ko je bil ženski met kladiva prvič izveden na kakšnem velikem tekmovanju -to seje zgodilo na “Univerziadi 97” na Siciliji - sem se odločila, da se
bom tudi sama preizkusila v metanju. Danes mi ni žal. V tej disciplini vidim svojo atletsko prihodnost, kot veste, pa je to tudi disciplina mojega brata Primoža, ki je s 76,85 m prav tako državni rekorder. Lažje se mi zdi, če se o načinu treniranja lahko pogovorim z bratom, ki ima bistveno več izkušenj, kot jih imam sama.
Kakšni so načrti za letošnjo sezono in za prihodnost?
Želim si, da bi se konec avgusta lahko udeležila Mediteranskih iger, za kar moram izpolniti normo 59 m. Tudi Univerziado vidim kot priložnost za uveljavitev in potrditev, da sem na pravi poti. Toda, do takrat se lahko zgodi marsikaj. Če se ne bom poškodovala, bom cilje, ki sem si jih zastavila v letošnji sezoni, tudi dosegla. Kako bo naslednje
leto in v ciklusu do Olimpiade 2004, pa v tem trenutku težko napovem. Z dobrim treningom bodo prišli tudi dobri rezultati. V to sem prepričana.
Danilo Koritnik
(Pogovor je potekal pred sobotnim tekmovanjem za državno prvenstvo v Mariboru, kjer je Simona dosegla nov državni rekord z metom 58,12 m .)
Nov državni rekord
“Pričakovala sem, da bom dosegla državni rekord. Sprva ni kazalo na tak razplet, saj sem se sedaj že nekdanjemu rekordu najbolj približala v četrti seriji (56,11), v zadnji pa mi je uspelo, da sem se v krogu hitreje zavrtela. Kljub temu, da sem v tretjem obratu počepnila in nisem mogla izvesti optimalnega izmeta, sem dosegla največjo daljavo kariere. Vem tudi, da imam še precej rezerve v tehniki,” je dejala Kozmusova takoj po končanem tekmovanju. STA
Sprejem za atlete AK FIT Brežice
Brežice - Predstavniki podjetja Vino Brežice so pripravili sprejem za najuspešnejše atlete in trenerje AK FIT Brežice. Predstavitvi doseženih rezultatov minulega polletnega obdobja je sledil še slavnostni podpis pogodbe o prihodnjem sodelovanju med generalnim pokroviteljem Vinom Brežice in AK FIT Brežice.
AK FIT Brežice spada med najuspešnejše v državi. Pod dolgoletnim strokovnim vodenjem prof. Leopolda Rovana, ki so se mu pridružili tudi mlajši trenerji Henrih Omerzu, Vlado Kevo, Branko Grubič in Vladka Lopatič. dosegajo rezultate, ki so primerljivi z do-
sežki najboljših atletinj in atletov v primerljivih kategorijah v Evropi in svetu. V letošnji sezoni so na različnih tekmovanjih dosegli skupno 48 medalj, od tega 18 zlatih, 16 srebrnih in 14 bronastih.
Sprejema so se udeležili državna rekorderka v metanju kladiva Simona Kozmus, mladinska reprezentantka v skoku s palico Mateja
Drobnič, prvak Slovenije v skoku v višino za mlajše učence Rok Der-žanič, mladinski reprezentant v teku na 400 in 800 m Dejan Slovenc, mladinski reprezentant in prvak Slovenije v teku na 3000 m za mlajše mladince Željko Kolman ter državni rekorder v metu kladiva in udele-
ženec lanskih Olimpijskih iger v Sydneyu Primož Kozmus.
Zadovoljstvo, da pri doseganju vrhunskih rezultatov pomagajo tudi v podjetju Vino Brežice, je ob koncu izrazil njegov direktor Karel Recer, ki je s prof. Rovanom podpisal pogodbo o nadaljnjem sodelovanju podjetja z AK Fit Brežice. D.K.
Skok s palico -Brežice 2001
Brežice - Na novem atletskem stadionu v Brežicah je potekal 6. mednarodni atletski miting Skok s palico - Brežice 2001. V absolutnih kategorijah za ženske so se pomerile štiri tekmovalke in devet skakalcev iz Slovenije in Hrvaške.
V	absolutni kategoriji žensk so se pomerile Mateja Drobnič in Tamara Rožman iz AK FIT Brežice ter Ivona Jerkovič, hrvaška državna rekorderka s preskočenimi 350 cm, in Marija Oreški, obe iz AK Zrinje-vac Zagreb. Zmagala je atletinja domačega atletskega kluba FIT Brežice Mateja Drobnič, ki je preskočila 340 cm, drugo mesto je zasedla hrvaška skakalka Ivona Jerkovič z rezultatom 330 cm, tretja je bila Marija Oreški s 310 cm in četrta, najmlajša tekmovalka domačega atletskega kluba Tamara Rožman s preskočenimi 280 cm.
V	absolutni kategoriji so se pomerili tudi moški, in sicer devet skakalcev iz Slovenije in sosednje Hrvaške. S svojim najboljšim letošnjim rezultatom je zmagal Jurij Rovan, atlet Kladivaija iz Celja s preskočenimi 540 cm, drugi je bil Boško TVi-šovič iz AK Zrinjevac Zagreb z rezultatom 470 cm, tretji pa Andrej Poljanec iz ljubljanske Olimpije s preskočenimi 450 cm. Izmed skakalcev domačega AK FIT Brežice sta vidnejši uvrstitvi dosegla povratnik v atletske vrste Ivan Kostevc, ki je s preskočenimi 390 cm zasedel sedmo mesto, in Doko Majkič, ki je bil s preskočenimi 370 cm osmi. D.K.
Direktor Vina Brežice Karel Recer z najuspešnejšimi atleti
Krško - V jeseni letošnjega leta bo stadion Matije Gubca v Krškem dobil novo podobo. Po več kot dvajsetih letih so se AMD Krško, Občina Krško in nekateri donatorji odločili, da v luči prihajajoče Grand Prix Challange speedway dirke, ki bo v mesecu oktobru, posodobijo stadionski kompleks in izgradijo povsem nov Speedway center.
V Krškem se po besedah predsednika tamkajšnjega AMD Emi-
Emil Vehovar
la Vehovarja gradi najsodobnejši speedway center v srednjem-juž-nem delu Evrope in eden najsodobnejših v Evropi in svetu nasploh. “Gre za projekt, ki je bil predstavljen v več državah in mestih, kjer je speedway tradicionalni šport, zavidali pa so nam ga skoraj povsod, saj takšen kompleks v Evropi lahko vidimo morda samo kje v Angliji, sicer pa le v ZDA ali Avstraliji,” je pojasnil predsednik Vehovar.
Speedway v Krškem bo naslednje leto praznoval 45-letnico delovanja in tekmovanja, kar je obletnica, ki bo klubu in mestu po vseh napovedih prinesla tudi prvo Grand Prix dirko v zgodovini slovenskega speedwaya. Toda v AMD Krško so osredotočeni na letošnje izzive. Med njimi je gotovo najpomembnejši izziv orga-
nizacija dirke za Grand Prix Challange, ki bo v mesecu oktobru in bo ena izmed dveh, kjer se bodo kvalificirani vozniki pomerili za vstop v tekmovanje Grand Prix 2002.
Predvsem v luči izpolnitve pogojev za dodelitev organizacije dirke na tako visokem nivoju so se v AMD Krško odločili, da naredijo korak naprej. Nov objekt bo omogočal nemoteno bivanje ter pripravo dirkačev in njihovih spremljevalcev na sleherno dirko vsake tekme. Speedwayisti se bo-
do na dirkalno stezo spuščali z novega objekta, v objektu samem pa bo poskrbljeno tako rekoč za vse, predvsem za potrebe meha-
nikov in spremstva, na voljo bo informativna pisarna, medicinska služba, ohlajeni prostori, tuši, pitna voda in drugi posebni prostori za organizatorje, funkcionarje in goste pomembnejših dirk.
Vrednost investicije v nov speedway center po besedah predsednika AMD Krško Emila Vehovarja znaša okoli 100 mio SIT, od tega bo AMD prispevalo polovico sredstev, občina Krško za ureditev parkirišč in okolice, del sredstev pa bodo prispevali podjetja in delovne organizacije
kot donatorji oz. sponzorji projekta izgradnje novega speedway centra v Krškem. D.K.
Gradnja novega objekta poteka nemoteno, kmalu pa se obeta tudi posodobitev tribune in izgradnja novih.
strelstvo
Naše svetovne prvakinje
Švica - Slovenska ženska reprezentanca v postavi Tina Grabnar, Zdenka Stolnik in Natalija Prednik so minulo soboto zmagale na svetovnem prvenstvu v streljanju s samostrelom v Švici. Tina Grabnar je domačinka, članica Strelskega društva Marok Sevnica. V slovenski reprezentanci so s to zmago dosegle izjemen uspeh, saj so premagale vedno najboljše Nemke in Švicarke.
plavanje
Celulozar odličen na plavalnem mitingu
Radovljica - Na plavalnem mednarodnem mitingu Mobitel Radovljica 2001 so se plavalci krškega Celulozaija v konkurenci 365 plavalcev iz enajstih držav odlično odrezali. Rok Kerin je v kategoriji mladincev v štirih nastopih zabeležil enako število zmag - prvi je bil na 200 in 400 m mešano ter na 100 in 200 prsno. Jaroslav Kovačič je v isti kategoriji osvojil drugi mesti na 100 in 200 m delfin. Oba sta bila odlična v absolutni konkurenci z dvema tretjima mestoma. Dobro je plavala Nika Jevnik, ki je bila pri mladinkah 4. na 50 in 5. na 100 m delfin. Peto mesto na 50 in 100 m prsno je osvojil tudi Jaka Marušič. Tekma pa je bila zadnja pred serijo državnih prvenstev, na katerih upajo na podobne rezultate.
Tudi najmlajši odlični
Ravne na Koroškem - Na Ivačkem jezeru je potekal plavalni miting za najmlajše, med plavalci iz Slovenije in Madžarske pa so mladi plavalci iz krškega Celulozarja v skupnem seštevku štirih rezultatov dobili tri medalje. Najbolje se je odrezal Jaka Kramaršič, ki je pri dečkih, letnik ’91, osvojil prvo mesto v vseh štirih disciplinah - 50 hrbtno, 50 prsno, 50 kravl in 50 delfin. V skupnem seštevku je Patricija Kozole pri letnikih ’89 osvojila bronasto medaljo, kar je uspelo tudi Niku Rožancu, ki je bil tretji pri dečkih, letnik ’91.
atletika
Sevničani uspešni na državni ravni
Sevnica - V začetku meseca so atleti Atletskega kluba Sevnica na dvodnevnem državnem prvenstvu za člane in članice do 23 let v Novi Gorici želi uspehe. Prvi dan je med mlajšimi člani Jernej Čamernik osvojil 2. mesto v metu kopja, pri teku na 400 m pa je med mlajšimi člani Borut Veber osvojil 13.mesto.
Borut Veber je drugi dan osvojil prvo mesto na 800 m, Janja Pungerčar je bila med mlajšimi članicami v metu krogle tretja, pri teku na 3000 m z ovirami pa je med mlajšimi člani Borut Bedrač osvojil 4. mesto.
Nočni turnir v malem nogometu
Veliko Mraševo - Športno in rekreacijsko društvo Veliko Mraševo je ob prazniku Krajevne skupnosti Podbočje pripravilo tradicionalni, že 14. po vrsti nočni turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 31 ekip iz Posavja in Dolenjske. Organizatorji so na novem igrišču v Velikem Mraševij uspeli zbrati kar 31 ekip, tekme pa si je ogledalo veliko število ljubiteljev malega nogometa.
Prvo mesto je dosegla ekipa Bik team, ki je po streljanju 6-metrovk premagala ekipo Gorica Bar Arh, tretja je bila ekipa Grand Prix Drnovo, četrta pa ekipa Jurček.
Za najboljšega strelca turnirja je bil proglašen Dejan Urbanč iz ekipe Gorica Bar Arh, za najboljšega vratarja Jože Deržič iz Bik teama, za najboljšega igralca turnirja pa Peter Slakonja, prav tako iz zmagovalne ekipe. D.K.
zadnja vest
Rezultati DP v atletiki
Maribor - Na tekmovanju za DP v atletiki, kije potekalo minuli konec tedna v Mariboru, so atletinje in atleti AK FIT Brežice dosegli naslednje rezultate: v metu kladiva sta 1. mesti zasedla Simona Kozmus z novim državnim rekordom 58,12 m in Primož Kozmus z metom 67,62 m.
V skoku s palico je v konkurenci moških zmagal Jure Rovan, v letošnjem letu tekmovalec Kladivarja iz Celja in sicer z rezultatom 510 cm, Mateja Drobnič pa je s 320 cm zasedla 4. mesto.
KRONIKA
Zaradi izsiljevanja v pripor
Krško - Krški kriminalisti in policisti so minuli petek 35-letnemu A.B., podjetniku iz okolice Brežic, zaradi suma kaznivega dejanja izsiljevanja odvzeli prostost. Kriminalisti so ugotovili, da naj bi A.B. za večjo vsoto denarja izsiljeval 37- letnega M.K. iz okolice Brežic. M.K. naj bi si pri poslovanju gostinskega lokala, last A.B., ko je bil ta v zaporu, prisvojil in zatajil večjo vsoto denarja in tako okradel A.B. Psihični in fizični pritiski so se stopnjevali tudi v fizično obračunavanje, saj je A.B. v tem času M.K. tudi fizično napadel oz. ga je pretepel.
Minulo soboto so na domu A.B. opravili hišno preiskavo, naslednji dan je osumljenega A.B. zaslišal preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Krškem in zanj odredil pripor.
Prenovljena
policijska
postaja
Kostanjevica na Krki - Na
Ljubljanski ulici št. 7. v Kostanjevici na Krki je vsako sredo med 15. in 17. uro odprta policijska pisarna. Kot so nam sporočili iz Policijske postaje Krško, je pisarna namenjena predvsem krajanom krajevnih skupnosti Kostanjevica na Krki in Podbočje.
Vodja policijskega okoliša ali policist bo krajanom na voljo za svetovanje in razgovore o varnostno zanimivih pojavih, ki ne zahtevajo takojšnjega ukrepanja. S.V.
Oropana pošta v Koprivnici
Koprivnica, 2. - Policija še vedno išče roparja, ki sta nekaj pred 13. uro oropala pošto v Koprivnici pri Senovem in odnesla 307.000 SIT. Medtem ko je eden imel pištolo in poštni uslužbenki ukazal, da mu izroči denar, ji je drugi dal vrečko, nato pa zahteval, da predal z denarjem položi na pult in leže na tla.
Kot so sporočili s Policijske uprave Krško, sta se s kraja dejanja odpeljala z motornim kolesom rdeče ali zelene barve, in sicer v smeri Veternika. Pri iskanju roparjev je bil vključen tudi helikopter letalske policijske enote.
Po podatkih, ki jih je zbrala policija, je prvi moški star od 20 do 25 let, visok okrog 180 cm in je bil oblečen v kratko jeans jakno in kavbojke. Dragi, ki je bil oborožen, je visok 175 do 180 cm, oblečen pa je bil v črno jakno ter kavbojke. Oba sta imela na glavi temni čeladi s prozornim vizirjem, prek obraza pa ruti. S.V.
Ilegalni prestopniki ponovno organizirano
Brežice - V času prazničnih dni ob državnem prazniku je skupina 20 državljanov Iraka, starih od 17 do 36 let, ilegalno prestopila državno mejo pri naselju Rakovec. Pot so zatem nadaljevali peš po poljih v smeri Kapel. Tam jih je čakal voznik avtodoma 41-letni Ljubljančan. Tujce je naložil v vozilo in jih odpeljal v smeri Pisec, kjer je zaradi preobremenjenosti vozila izpustil 8 Iračanov. Preostale je odpeljal proti Brežicam in nato po hitri cesti v smeri proti Ljubljani. Na Drnovem so ga ustavili policisti. Naknadno so na cesti Pišece - Globoko prijeli tudi preostale omenjene ilegalne prestopnike. Vsi so bili zavrnjeni na Hrvaško, zoper prevoznika pa je bila podana kazenska ovadba.
20 kg konoplje na Obrežju
Obrežje - Na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje so pri vstopu v Slovenijo poli-eisti kontrolirali 28-letnega državljana Hrvaške iz Siska. Policist se je pri kontroli odločil za pregled vozila VW Passat in.prtljage.
V sodelovanju z mobilno carinsko enoto iz Obrežja so v Votlih delih vozila odkrili 39 zavojev prepovedane droge konoplje v bruto teži 20,5 kg. Osumljencu so odvzeli prostost, s kazensko ovadbo je bil Priveden k sodniku za prekrške. Ta je zanj odredil 'pripor.
Odkritje so zabeležili že 22. jnnija, javnost pa so zaradi Podaljšanega prazničnega kon-£a tedna obvestili nekaj dni kasneje.
Mokrice brez svojega Falusa
Mokrice - V junijskih dneh je jtoznani storilec z zelenice pri Parkirnem prostoru hotela Golf °dnesel kip.
2 nezavarovanega razstavnega I stora je odnesel skulpturo Fa-to dimenzij 27x25x60 cm. Last-. a je s tatvino oškodoval za PnbliŽno 2 milijona SIT.
Sovražnika in prijatelja obvladujejo že 100 let
Podbočje - PGD in GZ Krško	znanje izrazili s plaketami in spo-
sta obeležila stoletnico društva in	minskimi darili. Jubileja so se ude-
dan gasilcev občine Krško najprej s ležili tudi gasilci iz pobratenega svečano sejo, na kateri je predsed- Obrigheima. Pripravili so gasilsko nik društva Franc Glinšek spom-	razstavo ter gasilsko parado z otvori-
nil, da ogenj spremlja človeštvo sko-	tvijo obnovljenega gasilskega doma
zi vso zgodovino. Vendar se ognja s fresko sv. Florijana, zaščitnika gane da udomačiti, zato so že pred 100	silcev, kar je blagoslovil župnik
leti v Podbočju združili moči v druš- Franci Novak.
Zupan Bogovič pri obnovljenem gasilskem domu
tvu in začeli pred ognjem varovati Slovesnost se je nadaljevala z domove. Današnji gasilci so z de-	razvitjem novega gasilskega prapo-
lom dokazali, da so vredni nasled-	ra, prevzemom gasilske avtocisteme	povezana v občinsko zvezo, vsa pa
niki prednikov in dorasli zahtevam	in obeležitvijo dneva gasilcev občine	predstavljajo temelj zaščite in reše-
časa. Tekmujejo tudi v znanju in	Krško, na kateri je predsednik GZ	vanja ljudi in premoženja ob vseh
spretnostih, z gasilskimi veselicami	Slovenije društvu podelil gasilsko	nesrečah ter se gasilkam in gasilcem
pa si pomagajo do denarnih sred-	odlikovanje za posebne zasluge,	zahvalil za požrtvovalnost pri akci-
stev za nakup opreme in gradnjo ga-	Svet KS Podbočje pa znak KS za	j ah, preventivnem delu, strokovnem
silskih domov. Najzaslužnejši so	nesebično pomoč v kraju. Župan	in tehničnem usposabljanju,
prejeli priznanja, gostje sosednjih	Franci Bogovič je povedal, da v ob-
društev so društvu čestitali in jim pri-	čini deluje petindvajset PGD, ki so	N. Jenko S.
Posavski policisti s kolegi
Tliheljske Toplice - Predstavniki Policijskih uprav Krško, Celje in Krapinsko Zagorska so se srečali na tradicionalnem 8. delovnem in športnem srečanju.
Na njem so se v nekoč eminentnem kopališču Tuheljske Toplice ekipe vseh treh uprav pomerile v malem nogometu, moški v streljanju s pištolo, ženske z zračno puško in še V odbojki. Hkrati je, kot je povedal direktor PU Krško Andrej Zbašnik, potekal delovni sestanek vseh treh uprav. Na njem so sodelovali tudi predstavniki PU Maribor.
Govorili so o policijskem sodelovanju uprav z obeh strani slovensko-hrvaške meje, in sicer o preprečevanju ilegalnih migracij, kršitvah, povezanih z državno mejo, izvajanjem pogodbe med vladama obeh držav o vračanju oseb ter dragem. S.V.
S^anke paziti v Pravdnem ^stopku
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Postopek v pravdali zaradi motenja posesti
Tudi v sporih zaradi motenja posesti je spremenjena vloga strank tako, da se zahteva njihova večja aktivnost. Sodnik je v primerih, če se je med postopkom pokazala preteča nevarnost protipravne poškodbe stvari, prej po uradni dolžnosti brez zaslišanja in predloga strank izdal začasno odredbo, da se je odvrnilo preteče nasilje ali nenadomestljiva škoda. Po novem tako odredbo lahko izda le na predlog strank in ne več po uradni dolžnosti.
jj^Saka začeta pravda se mora jevati po predpisanem sod-jj,^. Postopku. Pravno napačno HjVjCena resnica se lahko tudi iz-
Izterjava terjatve na podlagi plačilnega naloga
Za izdajo plačilnega naloga na podlagi verodostojne listine (te
pravni nasveti
so: javne listine, menice, čeki, izpiski iz overjenih poslovnih knjig...) sedaj sodišče izda plačilni nalog tudi, če tožnik ne dokaže, da obstaja pravni interes za izterjavo, ker dolžnik zanika svojo obveznost. Torej ni več potrebno, da tožnik predloži sodišču dokaz, da je dolžnika brezuspešno opominjal, temveč je dovolj zgolj listina, ki dokazuje neplačano terjatev.
Kadar se tiče znesek zapadle denarne terjatve, v majhni vrednosti tudi ni potrebno tožniku dokazovati terjatev z verodostojnimi listinami. Sprememba pa je v tem, da znaša sedaj ta mejni znesek, ko tožniku ni potrebno dokazovati terjatve z listinami v višini, ki ne presega 200.000 tolarjev, prej pa je bila dopuščena nedokumentirana terjatev le do zneska 8.000 tolarjev.
Izdaja plačilnega naloga
Plačilni nalog je po prejšnjem postopku izdal predsednik senata, sedaj pa plačilni nalog, s katerim sodišče izreče, da je toženec dolžan izpolniti tožbeni zahtevek in plačati v 8 dneh zapadlo terjatev, izda strokovni sodelavec.
Nova dejstva in nove dokaze lahko stranke navajajo na prvem naroku za glavno obravnavo, nepopolne ali nedovoljene ugovore pa predsednik senata zavrže brez naroka. Ta faza je skrajšana, ker sedaj ni več pripravljalnega naroka.
Sicer pa zakon izrecno določa, da v sporih majhnih vrednosti, kot sem navedla, torej v sporih, ki ne presegajo 200.000 tolarjev, mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru
Kriminalistične "združbe” v Brežicah
Krško, Novo mesto, Zagreb - Urad kriminalistične policije Policijske uprave (UKP PU) Krško je v Brežicah organiziral prvo srečanje kriminalistov iz PU Krško, Novo mesto in Zagreb. Namen srečanja, ki je zajemal celodnevne aktivnosti, je medsebojno spoznavanje kriminalistov ter izmenjava izkušenj. Znano je, da so kriminalne strukture dobro povezane tako v Sloveniji kakor tudi preko meja. To pa zahteva dobro sodelovanje policistov, saj le tako lahko pričakujemo uspehe.
Kdo bo koga?
Srečanja v Brežicah, kjer je zbrane najprej pozdravil načelnik UKP PU Krško Sašo Jejčič, sta se udeležila tudi načelnika uradov iz Novega mesta in Zagreba kot tudi direktor krške PU Andrej Zbašnik.
V brežiškem “balonu” so se kriminalisti pomerili tudi v malem nogometu, pri lovski koči Kapele pa je sledil še družabni del. Skupni zmagovalci srečanja so bili zagrebški kriminalisti, ki so prejeli tudi pokal. Mednarodno srečanje kiminalistov je pokazalo, da so take oblike druženja dobrodošle, zato so sklenili, da to srečanje postane tradicionalno. N.C.C.
Trud brez velikega plena
Bizeljsko, 1. - Ponoči je neznani storilec skozi odprto okno vstopil v gostinski lokal. Iz notranjosti je odnesel manjšo vsoto denarja, nekaj zavojčkov cigaret in mobilni telefon. Lastnika je tako oškodoval za približno 70.000 SIT.
S “katrco” le kratek čas
Mostec, 30. junij - V zgodnjih jutranjih urah je 19-letni J.V. iz okolice Brežic s parkirnega prostora na Mostecu odpeljal tuji osebni avtomobil Renault 4. V vozilu so bili kontaktni ključi, tako daje imel lahko delo. S “katrco” se je odpeljal na Čatež ob Savi, kjer so ga prijeli policisti in nato vozilo vrnili lastniku.
Stopili na prste hitrim
Posavje, 29. junija - V popoldanskih urah so policisti PU Krško izvedli poostren nadzor prometa na glavni cesti Vrhovo - Drnovo s poudarkom na ugotavljanju prekoračitve hitrosti. Med 13. in 19. uro so ustavili 37 kršiteljev, od tega kar 34 zaradi prekoračitve hitrosti, in jim izdali plačilne naloge.
Poostrene nadzore bodo policisti nadaljevali tudi v prihodnje. Njihov namen je povečati ukrepanje zoper najhujše kršitelje cestno prometnih predpisov in povečati vidnost policije na kritičnih odsekih cest. Ugotavljajo namreč, daje hitrost kot vzrok prometnih nesreč na posavskih cestah v prvih petih mesecih letošnjega leta na prvem mestu.
Smrt v Savi?
Krško, 4. - Na Operativno komunikacijskem centra PU Krško so bili v popoldanskem času obveščeni, daje pod mostom na Cesti krških žrtev reka Sava naplavila neznano žensko truplo. Krški policisti in kriminalisti so med ogledom ugotovili, da na truplu ni vidnih znakov nasilja, zato sumijo, da gre za samomor z utopitvijo. Vzrok smrti naj bi pokazala sanitarna obdukcija. Že isti dan so ugotovili, da gre za 73-letno občanko iz Krškega.
na tožbo oz. prvi pripravljalni vlogi, če ne, je ta pravica izgubljena in se prepozno navedena dejstva ne upoštevajo.
V	sporih majhnih vrednosti tudi ni več obvezna glavna obravnava, če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje, daje zadeva dovolj razčiščena in da ni drugih ovir za izdajo odločbe.
Domneva odpovedi tožbenemu zahtevku
V	sporih majhnih vrednosti v primerih, ko sodišče razpiše glavno obravnavo in tožeča stranka ne pride na narok, čeprav je bila v redu povabljena, izda sodišče sodbo, da se je tožeča stranka tož-
benemu zahtevku odpovedala. Takšna odločitev sodišča po prejšnjem postopku brez izrecnega umika tožbe s strani tožnika ni bila možna
Ne štejejo se za spore majhnih vrednosti tudi spori (za razliko od prej, ko so zadevali samo spore o nepremičninah in spore glede motenj posesti) iz avtorske pravice, spori, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja in pravice do uporabe firme v zvezi z varstvom konkurence.
RAZVEDRILO
stran 12
Sava Glas, 11.7.2001^
horoskop
Oven
Čeprav vam ni všeč, kar se dogaja v vašem prijateljskem krogu, molčite in čakajte, kaj bo prinesel čas. Neka zmota bo postala usodna šele v trenutku, ko jo boste razlagali v javnosti. Vse boste rešili brez posledic.
Bik
Zelo veliko časa porabljate za svoj hobi. Ali ste se že kdaj vprašali, kako to vpliva na vaš odnos s paitneijem? Najboljši prijatelji se spoznajo predvsem v stiski, zato tudi vaša sedanja situacija ni tako brezizhodna
Dvojčka
Svoj osebni neuspeh skušate prikriti z uspehi na delovnem mestu. Zaradi napredovanja ne boste srečnejši. Tudi partneiju se boste morali posvetiti. Zato pazite, da ne boste prizadeli osebe, ki vas ima rada
Rak
Raje dvakrat premislite, preden boste obsodili nekoga ki mogoče sploh ni kriv. Vaše težave so predvsem posledica vaših in prijateljevih napak. Poigravate se s partneijem, on pa z vami, ker sta prepričana da je to pravi recept proti dolgočasnosti.
Lev
Nekdo se vse pogosteje ozira za vami, tako da vas to že rahlo vznemilja. Ukrenite kaj, da se bo to prekinilo. Najbolje bo, da mu odkrito poveste, kaj si mislite o njem. Ne razmišljajte toliko o tistem, kar ste zavozili, raje se posvetite prihodnosti.
Devica
Malo manj trmoglavosti vam nikakor ne bi škodilo. Toda vprašanje je, če ste res sposobni spremeniti svoj značaj, ali pa si to samo domišljate. Poslušali boste vse vrste nasvetov, na koncu pa se boste odločili čisto po svoji nepremišljeni glavi.
Tehtnica
Vse okoli vasje videti čmo in neprijazno, kar nikakor ni res. Če boste na življenje gledali malce bolj optimistično, se vam bodo odprla mnoga vrata. Kdor čaka, dočaka. To je star pregovor, ki se bo ponovno potrdil.
v
Škorpijon
Dokazati boste morali, da ste še vedno mojster diplomacije, da niste malenkostni in zamerljivi. Eden od prijateljev vam bo postavil kočljivo vprašanje. Situacija je res dokaj zapletena, vendar je samo od vas odvisno, kako bo napredovala.
Strelec
Z vsakim dnem je manj možnosti za konkreten uspeh v poslovnem življenju. Pohitite, dokler je še čas. Najnovejši dogodki vas bodo zelo presenetili, saj ste mislili, daje zadeva že nekaj časa dokončno zaključena
Kozorog
Dejstvo, da se še vedno niste uspeli izkopati iz precej neugodnega položaja, kaže predvsem na vašo trenutno nesposobnost. Vaš novi znanec vam bo odkril svoje poglede na vaše vedenje, kar vam nikakor ne bo všeč.
Vodnar
Nekdo vas bo zasipal z lepimi darili, vendar pazite, da vas ne bo preslepil z lepimi besedami, saj ni vse tako čisto. V družbi boste izvedeli za novico, ki vas bo zelo presenetila in vas hkrati tudi razveselila, saj ste to že dolgo čakali.
Ribi
Lotili se boste zelo kreativne naloge, od vas pa je odvisno, koliko zadovoljstva vam bo prinesla Zelo zanimivo obdobje. Prizadevali si boste utrditi tisto, kar imate, vendar boste dobili nekaj, česar se sploh niste nadejali. Nepričakovan obisk.
moda
Še nekaj nasvetov za poletje, za na moije. Moda ni le povezana z obleko, čevlji..., temveč je povezana tudi z drugimi stvarmi. Na primer z osebno nego. Danes smo ljudje zelo izpostavljeni raznovrstnim dejavnikom, ki škodujejo naši koži, našem mladostnem videzu. Zato imamo ogromno pripomočkov, da skrbimo za osebno nego. Seveda je prvo pravilo, da prihaja lepota iz notranjosti človeka Naj bo to umirjenost, sreča kot tudi zdravo življenje. Toda poleg tega si pomagamo tudi z različnimi proizvodi iz trgo-
vine.
Če začnemo z nego. Nikar brez hidrantne kreme za telo oz. kreme za po sončenju. Velja enako za vaš obraz, ki je na soncu zelo izpostavljen. Če ste občutljivi, ne pozabite na zaščito ustnic. Nikakor brez zaščite pred soncem. Sonce je vedno bolj močno in vsi premalo poskrbimo za zaščito. Bolje je rjaveti počasi in varno kot hitro in nevarno! Mogoče je najbolj pametno, da se pred morjem odpravite vsaj malo v solarij. Med sončenjem nikar ne uporabljajte sredstev za samoporjavi-tev, tako nastajajo madeži. Ne pozabite na kakšno masko za obraz, npr. za vrnitev vlage obrazu in seveda masko za lase, ki se lahko zelo izsušijo. Za znamko proizvodov se boste odločili sami, saj se najbolj poznate, koliko želite plačati, na kaj ste navajeni, kaj prenašate itd. Toda eno je skoraj gotovo, pri kozmetičnih izdelkih ni pametno varčevati.
Seveda imate za to poletje tudi kakšne pripomočke, kot je vodoodpoma maškara in svinčniki za oči, “lip gloss” za ustnice ter čudovite barve lakov za nohte. Za tiste, ki se od ličenja ne želijo ločiti: med plavanjem ste lahko naličene. To poletje velik hit! Poleg nege in šminke pa imate še kar nekaj poletnih novosti. Lahko rišete po svojem telesu, z umetnimi tatoo-ji ( Mehndi). Lahko se igrate z raznovrstnimi biseri oz. kamenčki po vašem telesu ter jih lepite, kjer želite. Vse barve, vse oblike, kakor želite. Lahko se krasite z ogrlicami za nogo, za roke, za vrat in seveda prstani za prste na rokah, kakor tudi za prste na nogah!
Igrajte se s seboj in svojim telesom. To je najboljša pot dobrega dopusta. Biti sam sabo. Narediti nekaj zase.
Lea Šinko Štraus
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo:
L nagrada -majica revije ALBERT Marko Oršanič, Cankarjeva 8, 8250 Brežice
2. nagrada -
ura - budilka revije PIL
Ivanka Hvala,
C.4.julija 67, 8270 Krško
P jU
3. nagrada -
Igra “Človek ne jezi se”
Janez Vogrin,
Laze 4,
8261 Jesenice na Dolenjskem
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: IKONA, ROGIN, ELICA, NINO, EBOLI, OPOZICIJA, AČ, SALONAR, PIA, TLA, ORENSE, RIJAVEC JOSIP, IS, SA, EL, SO, GALATI, GATER, ADAMOV, OTERO, RAKAR, ŠALEK.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 20.7-2001, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo!
Kako kupiti nov računalnik? (1. del)
Prodaja računalnikov v Sloveniji in drugod po svetu že drugo leto zapored upada, izgleda, kot da bi ljudje končno ugotovili, da ne potrebujejo vsako leto novega računalnika. To je tudi eden od razlogov, da je konkurenca na računalniškem trgu izjemno huda in so zaradi tega tudi cene in ponudba veliko bolj prijazne kot pred leti. Tudi uvedba davka na dodano vrednost je pred dvemi leti računalnike izdatno podražila in kasneje upočasnila rast prodaje.
Pred nakupom se najverjetneje kar večina ljudi sprašuje, ali kupiti računalnik priznane svetovne znamke ali pa sestavljenega pri domačem prodajalcu računalniške opreme. Odgovor sploh ni tako enostaven, kot se zdi na prvi pogled. Tudi Cenovna razlika danes med temi modeli ni več velika. Vsekakor pa velj a, da tuja podjetja svoje računalnike natančno preverijo, predvsem komponente, da med sabo delujejo dobro in usklajeno, tako daje verjetnost okvare takšnega računalnika manjša kot pri doma sestavljenem. Kaj torej kupiti? Če
nagradna križanka
SESTAVIL
BOJAN
MACUR
OTOK V EGEJSKEM MORJU
LETNA
PLAČA
VLADAR-
JEV
DALMA-
TINSKI
ŠALJIVEC
STRMO
SPUŠČ.
LETALA
ARABSKI
ŽREBEC
ŠPANSKI
PIANIST
(Joaquln;
OKUSNA
MORSKA
RIBA
ARABSKI
KALIF
Harun
ODRE-
ŠENIK
ZAČETEK.
TELESNA
ODPRTINA
RIMSKI
HIŠNI
BOGOVI
KITAJSKO
PRISTA-
NIŠČE
GROBO
DOMAČE
SUKNO
MARCUS
ANTONU
UGANDSKI g DIK1ATOR AMIN
MUZI KOL. KERSNIK
PREBI-
VALCI
ANAMA
DUŠA
UMRLEGA
LESNI
ILADKOR
PREDIOG
PREBIVAL-KA IGA
PERZEJE-VA MATI V GR. MO
FRANC
NOVAK
SAVAGLAS
NAKAZA,
3RDOBAI
TUNAK IZ POVESTI (Martin)
RUSKO
ŽENSKO
IME
[VRSTA
VRBE
JUŽNI
SADEŽ
DIRKAČ
IKAPIROSSI
DUŠAN
FERLIN
TANKA
PRIVATNA
DEJAVNOST
PRIPADNIK
AVItANOV
PRAVNI
RED
GLAVNO
MESTO
SAMOE
OLIVER
MLAKAR
ANCONA
BIZMUT
KAMBOŠK)
POLITIK
... Na
PERJE
PRI
REPI
1
MENIŠKI
SAMOSTAN
KARaV
ACS
NADA
MESTO V ALŽIRIJI
KONJSKI
TEK
ŽENSKO
IME
STALNI
TROPSKI
VETER
i
2 3
mala šola računalništva
smo povprečen uporabnik, je nakup priznane blagovne znamke dobra odločitev. Tudi garancijski roki in servisi so pri takem nakupu zelo ugodni. Lahko pa se pri takšnih nakupih kasneje malo zaplete, ker če želimo kupiti npr. dodaten pomnilnik, se kaj hitro zgodi, da navaden pomnilnik v takem računalniku sploh ne bo deloval, ampak bo potrebno kupiti originalnega, ki pa je lahko dvakrat ah celo večkrat dražji od običajnega. Za tiste uporabnike, ki bi kar naprej radi menjali ali dograjevali svoj računalnik, je najverjetneje bolje, da kupijo sestavljen računalnik pri domačem prodajalcu.
Pred nakupom je dobro povprašati kakšnega prijatelja ali strokovnjaka, ki ima izkušnje ali pa dobro pozna to področje. Priporočljivo je tudi malo preučiti ponudbo na slovenskem trgu. Večina ljudi je na ta način kar hitro in dobro pripravljena in ve skoraj vse o “hercih, megabajtih” in podobno. Vendar so kasnejša presenečenja lahko boleča, ko spoznamo, da ne moremo priključiti kakšne naprave na računalnik, igrica ne deluje, računalnik se noče ugasniti, slika na ekranu je slaba in podobno. Najpomembneje je pred nakupom ve-
deti, za kaj nameravamo računalnik uporabljati: pisarniško delo, igranje igric, gledanje filmov, ukvarjanje z grafičnimi programi, projektiranjem.
Hitrost računalnika je v prvi meri odvisna od izbire osnovne plošče in procesorja, ki bosta skrbela za skladno delovanje operacijskega sistema in programov. Izbira je velika, tako pri osnovnih ploščah kot pri procesorjih. Osnovne plošče priznanih proizvajalcev, kot so Abit, QDI, Asus in podobno, so malce dražje od ostalih, cene se gibljejo nad 25.000 SIT, najcenejše osnovne plošče ostalih proizvajalcev pa lahko dobimo tudi za 15.000 SIT. Pri procesorjih imamo na voljo samo tri proizvajalce: Intel, AMD in VIA Cyrix, ki imajo široko paleto ponudbe. AMD je cenejši in pri osnovnih modelih tudi hitrejši od proizvajalca Intel, vendar pa je ponudba osnovnih plošč za AMD procesorje manjša. Če bomo računalnik uporabljali za pisarniške programe, je procesor Intel Celeron od 700 do 850 MHz ali AMD Duron čisto zadovoljiva izbira. Zahtevnejši uporabniki pa bodo morah izbrati med procesorji Intel Pentium HI, 4 ali AMD Athlon. Razpon vseh navedenih procesorjev je nekje od
11.000	do 120.000 SIT. Če želimo prihraniti kakšen tolar, se je smiselno odločiti za osnovno ploščo, ki ima že integrirano (vgrajeno) grafično in zvočno kartico.
Tretji zelo pomemben del osebnega računalnika je njegov delovni pomnilnik. Trenutno se cene na svetovnem trgu znižujejo, tako da je v tem trenutku smiselno kupiti nekaj pomnilnika kar “na zalogo”, predvsem, če vemo, da lahko dobimo 128 MB SDRAM pomnilnika že 22
7.000	SIT. Običajna količina pomnilnika za računalnike z Windows 98/ ME operacijskimi sistemi je od 64 do 128 MB, za zahtevnejše sisteme' kot je Windows 2000 Pro, pa do 128 do 256 MB, lahko tudi več. Seveda se tudi nakup dodatnega pomnilnik2 lahko precej zaplete, saj starejši računalniki uporabljajo drugačen pomnilnik (EDO) kot novejši (SDRAM)’ pomembna je tudi hitrost vodila pr0" cesorja (66, 100, 133 MHz), pomnilnik za procesorje Intel (RDRAM) AMD... skratka, za nepoznavalce računalniških sistem°v prava zmeda...
Branko Lavren*
čiČ
filmski.

Pravi moški (Someone like you)
Poletje je tu, počitnice prav tako in s prvim in drugim neločljivo povezane poletne romance tudi. V kolikor želite izvedeti, kako se stvari streže, ko ugotovite, daje vaša burna romanca imela kratek rok trajanja, je v mesecu juhju pravi čas za ogled filma Pravi moški.
Jane Goodale (ASHLEY JUDD) je mlada Newyorčanka, ki je odločena uspeti tako profesionalno kot tudi v ljubezni. Ko jo prične osvajati producent oddaje Ray Brown (GREG KINNEAR), je v devetih nebesih. Kaj kmalu Ray izusti tiste dve majceni besedici in zatrapani par
si najde prijetno ljubezensko gnezdece. Ampak Ray se kar nenadoma ohladi in Jane je povsem na tleh.
Jane začne mrzlično iskati razlog za Rayevo obnašanje oziroma konec romance. Po lastnem prepričanju ga najde - kdo bi si mislil - v živalskem svetu. Odkrije kar srhljive podobnosti med moškimi in njihovimi zverskimi brati in začne raziskovati živalske paritvene rituale.
Ker seje Jane odpovedala stanovanju, ko naj bi se preselila k Rayu, mora prav na hitro najti novega Nekakšen dom in navdih najde na kar najbolj nenavadnem kraju: njen sodelavec Eddie Alden, babjek, da mu ni para, ji ne ponudi zgolj proste
spalnice, ampak je tudi prototipski primer človeškega samca kakršne se je namenila proučevati.
Jane zaupa svoja odkritja prav tako samski prijateljici Liz (MARI-SA TOMEI), urednici revije za moške, ki jo prepriča naj začne pod psevdonimom pisati kolumno o seksu. Ta kmalu postane senzacija Jane pa nehote ženska o kateri se v državi največ govori.
Kljub njenim poskusom demis-tificirati ljubezen in ko postaja vse bolj vroče med njo in Eddiejem, Jane vseeno odkrije, daje človeško srce -celo moško - bolj zapleteno od nagonov samih.
Vsekakor bo moški del občinstva
užival ob pogledu na ljubko in sin1' patično Ashley Judd v naslovni vl°j gi. Na svoj račun pa bodo prišli tu® ljubitelji glasbe, saj film spremlja r&' nolik soundtrack in ob gledanju n* ma boste slišali med drugim Totu2 Jonesa Annie Lennox, Van Mo®1 sona, The Cardigans,...	,
Če ste kdaj ujeli vsaj eno epi20" Ally McBeal ah Seks v mestu, bos ob pravem moškem imeli občutek*" videnega pa tudi ob gledanju tezk pričakovanega Dnevnik BridgetJ nes bo moč potegniti kakšno vzp0^ rednico. Mimogrede, “Bridget nes’ ’ v Slovenijo prihaja v začetku a
Bojan Leskov#
IZ ŠKRATOVE SKRINJICE

počitnice


Aktivne in ustvaijalne počitnice v Krškem
kovnega društva Krško OKO in ob zaključku postavili tudi razstavo lastnih del.
Tudi Društvo zaveznikov mehkega pristanka bo to poletje ponudilo programe prostočasnih aktivnosti. Konec meseca bo potekal tradicionalni tabor “Uživanje narave in družbe”, ki ga prostovoljci Društva zaveznikov mehkega pristanka izvajajo že sedmo leto. Namenjen je tridesetim otrokom iz socialno najbolj ogro-
ženih družin. Otroci na ta način preživijo teden dni nepozabnih počitnic v sproščenem okolju ob reki Krki, žal pa so večini teh otrok to tudi edine počitnice izven vsakdanjega okolja. V preteklih letih je projekt podpiral Open society institute, po njihovem umiku iz Slovenije pa so za pomoč zaprosili različna podjetja. Upajo, da bodo našli skupen interes, saj je predvsem od tega odvisna uspešna izvedba tabora. L.P.
Krško - Da ne bo otrokom v času počitnic dolgčas, so poskrbele tudi krške organizacije in društva. Tako so že lahko sodelovali in ustvarjali na številnih delavnicah, se udeležili različnih pohodov, plavali in se zabavali. Čaka pa jih tudi še marsikaj.
Zveza prijateljev mladine Krško je tudi letos organizirala kolonije v otroškem naselju v Ne-tezinah, kamor se bodo otroci podali v treh terminih julija in avgusta. Društvo Izvir je v prejmem tednu vsako dopoldne organiziralo ustvarjalne, športne, kkovne, frizerske in taborniške delavnice na sedežu dmštva in v ojegovi okolici, izlet v neznano skupaj s taborniki, hladili so se v bazenu Plavalnega kluba Celulo-zar. Organizirajo pa tudi tabor, letos se odpravljajo v Vinico.
Tudi Javni sklad RS za kultur-0e dejavnosti Območna izposta-Va Krško je v Galeriji Krško organizirala likovne ustvarjalnice za Predšolske in osnovnošolske otroke, ki so potekale pod vodstvom *>kovne pedagoginje Jasmine Jelčič. Prav tako so se začele likovne ustvarjalnice pod vods-toom likovne pedagoginje Lučke ^mai, ki bodo potekale vse do Id-julija, vsakdan med 16. in 19. to°. Otroci bodo ustvarjali v razora h likovnih tehnikah in mate-r'alih, od slikanja do kiparstva,
spoznavali galerijsko delo, se Skupina otrok, ki je sodelovala na likovnih ustvarjalnicah pred Gale-^Prehodili po razstavi članov Li-	rij o Krško, z mentorico Jasmino Jelčič.
Počitniške delavnice v Brežicah
Brežice - V Mladinskem centru Brežice so poskrbeli za aktivno preživljanje počitnic učencev in dijakov. Od torka 26. do petka 29. junija so potekale aktivnosti v počitniških delavnicah.
Otroci, ki so bili o počitniških aktivnostih informirani ob koncu šolskega leta, so se vsak dan ob 9. uri zjutraj zbrali v mladinskem centru in se vsak dan posebej veselili novih dogodivščin. Zbralo % seje tudi do šestdeset otrok. S po- _| močjo animatorjev so si najprej 5 privoščili minute za sproščanje in ■§ koncentracijo, ki so jih naslovili ;§
Zdrav duh v zdravem telesu. g
Nato so sledile delavnice z cg zanimivimi naslovi: Pričakovanja, želje, strahovi; Moji prijatelji;
Dam in sprejmem ter Sola na zatožni klopi. V likovnih delavnicah so mladi izdelovali zmaje, slikali na svilo in na keramične ploščice.
Ob vsem tem so izvajali tudi različne športne aktivnosti, kot so odbojka na mivki, nogomet, rokomet, košarka, med dvema ognjema, rolanje in vožnja s skiroji.
Še posebej zanimiv je bil izlet s kolesi v Klunove toplice.
V mladinskem centru prostovoljno deluje do petnajst anima-
Otroci so se vsak dan ob 9. uri zjutraj zbrali v mladinskem centru in ustvarjali.
torjev, večinoma učencev zaključnih razredov osnovne šole in srednješolcev. Nekaj se jih bo v naslednjih dneh udeležilo tabora v Avstriji, kjer bodo svoje znanje še dopolnili in pridobili nove izkušnje.
V Mladinskem centru Brežice
pa med počitnicami ne bodo počivali. Ob koncu počitnic pripravljajo na Športno-rekreacij-skem centru Grič taborjenje z različnimi aktivnostmi, s poudarkom, kako preživeti v naravi.
Janja Tanšek

Srečanje z ribičem
V petek, 15.6.2001, ob lO.uri smo imeli srečanje z ribičem, z gos-P°dom Španom na Brezovem. Povedal nam je vse o ribah, o njihovem Prehranjevanju in življenju v reki Savi. Povedal in pokazal nam je na s da razmnoževanje rib. Najprej smo videli semenčnik pri ribi in nato telo samico z ikrami. Videli smo ikre z očmi in valeči se zarod. Vse t0 je bilo prikazano na sliki v knjigi z naslovom Sladkovodno ribištvo na Slovenskem. Zarod se vali 21 dni, pred tem pa jih prehranjujejo z |*toetno hrano. Izvedeli smo, da se ribe lovijo z umetno in živo vabo r s sadjem in žitom. V reki Savi živi več vrst rib. Nekatere izmed lahv S° ^aPk P°dusti, platice, kleni, sulci, somi, ščuke in še bi jih g ko naštevali. Njihov sovražnik in ropar sta čmi kormoran in siva vaPjja. Moj ata, ki je bil naš vodič, je s tem zelo seznanjen, saj je ribič v 7^ *et- Na koncu predavanja smo lahko prijeli za ribiško palico. V 0 smo vrgli trnek z vabo, privezano na laks, in poskušali ujeti „°' Po uspešnem lovu rib smo si ogledali še vijolično mlako, ki
Večjem
naraščanju vode onesnaži reko Savo. Na koncu smo se lepo
‘^hvalili gospodu Španu, da si je vzel uro časa in nam marsikaj pove-a 0 ribištvu.
Ines Špan, 3.razred, OŠ Blanca
>r
S® zadnjič skupaj v tem šolskem letu
ie Smo 8a končno dočakali, zadnji šolski dan namreč ali 22.junij, če vam l 7^° lepše. Približeval seje tako počasi, vendar minil tako hitro. Veijetno pa	todi s počitnicami. Komaj bodo prišle (tako težko pričakovane), minile
Vseh ^ ^olski dan je bil vesel in žalosten obenem. Že dan prej smo se rešili kih ' UC*’en'k°v, pospravili šolske omare, odstranili plakate na šolskih hodni-„ m v razredu, poravnali vse dolgove v knjižnici in v tajništvu, poiskali v vse izgubljene stvari.. .Ocene so bile že zaključene in lažje smo
Zaključni izlet
učenci OŠ Globoko se nismo želeli kar tako raziti. V zadnjem dilj stooz razredničarkami pripravljali razstavo izdelkov, ki smo jih nare-tobanv dolskim letom 2000/01. Želeli smo se še enkrat pokazati z vsemi naši tJ’ s*^£aira’ plakati, lepljenkami, izdelki iz lesa in papitja in še s čim. V pp 0Vadnici je nastala prava muzejska zbirka.
^jam' rdVi]' P3 smo todi kratek kulturni program s pesmimi, plesom, recita-teru g^11} Aklamacijami, igricami.. .Zanimivo je bilo videti, česa smo se v skem letu naučili in kaj vse smo naredili. Najbolj zanimivo je bilo, ko
V šoli smo se odločili, da gremo na končni izlet v Celje, v Her-manpv Brlog. Ko je pripeljal avtobus, smo vstopili in se odpeljali proti Celju. Vozil nas je šofer Marjan, ki je bil zelo prijazen. Vožnja do Celja je zelo hitro minila. Ko smo prišli v muzej, nas je že čakala vodička. Najprej smo pomalicali, nato pa smo šli na ogled. Videli in izvedeli smo veliko zanimivega. Po ogledu smo se lahko tudi igrali. V muzeju je majhna banka, kjer smo se najraje igrali. Ko smo se naveličali, smo odšli še na letališče v Levec. Tam smo se igrali ter si ogledali letala. Med potjo domov smo na avtobusu gledali televizijo, peli in se smejali. Na izletu smo se imeli zelo lepo.
Jure Mirt, 2. razred, OŠ Blanca
Končno je napočil čas, ko smo se z avtobusom odpeljali v-Her-manov brlog v Celje. To je otroški muzej, v katerem smo videli veliko zanimivega. Sedaj je tam razstava o prometu. Po muzeju sta nas vodili gospodični, ki sta bili zelo prijazni. Po končanem ogledu smo na računalniku reševali naloge o prometu. Tisti, ki smo bili uspešni, smo prejeli diplomo. Lahko smo tudi barvali, vozili avto in se igrali banko. Preden smo odšli, smo si v trgovinici kupili karte, majice, kape, plakate, svinčnike in balone. Šli smo tudi na sladoled. Z avtobusom smo se ustavili na letališču v Levcu. Tam smo se lahko igrali in jedli, saj smo imeli s seboj veliko hrane in pijače. Ogledali smo si tudi letala, prijazen gospod pa nam je povedal marsikaj zanimivega. Bilo mi je zelo všeč. Na poti proti domu smo v avtobusu gledali mladinski film. Vožnja do doma je hitro minila.
Primož Radej, 2. razred, OŠ Blanca
Včeraj smo imeli izlet. Šli smo v otroški muzej v Celje. Peljali smo se z avtobusom. Ko smo prišli do hiše, smo šli po stopnicah in smo šli na balkon kavarnice. Na balkonu smo jedli in pili. Potem smo šli v eno sobo. Tu nas je spremljala gospodična Lidija. Pokazala nam je lomilca kosti, kolo in motor. Potem smo šli v drugo sobo. Tam nam je pokazala, kakšni so bili včasih avtomobili, vlaki, ladje in še kaj. Jaz sem igral na računalnik. Dobil sem dve diplomi. Nato smo šli v trgovino s spominki. Jaz sem si kupil karte in eno škatlico. Z avtobusom smo se peljali na letališče. Videli smo letala. Jedli smo in igrali nogomet. Zadovoljni smo se vrnili domov.
Danijel Zupanc, 1. razred, OŠ Blanca
smo še enkrat skupaj zaplesali. Povabili smo tudi naše mame, očete, dedke, babice in druge. Kar nekaj staršev je prišlo še zadnjič v tem šolskem letu pogledat, kako nastopamo. Imeli pa smo tudi častno gostjo, to je bila gospa Kristina Umek-Leither, ki je velikodušno prispevala v šolski humanitarni sklad s številnimi dobrodelnimi dejanji. Lepo smo seji zahvalili in gospa nas je spet obdarila z veeeelikanskim paketom bombonov. Gospe Kristini se še enkrat lepo zahvaljujemo za vso prijaznost in pomoč.
Ob tej priložnosti zadnjega šolskega dne nam je gospa ravnateljica svečano podelila spričevala in priznanja, pohvale ter druge nagrade. Nekateri naši obrazi so žareli v sreči in ponosu, drugi so bili manj zadovoljni. Lahko bi rekli, daje vsak dobil toliko, kolikor je med šolskim letom s svojim delom zaslužil. Komaj smo čakali, da odfrčimo domov, na kolesa, na rolke, na igrišče, na sosedovo češnjo in še kam.
Nimamo več veliko časa za pisanje teh vrstic, ker se nam že mudi, počitnice nas čakajo. Se slišimo in vidimo v naslednjem šolskem letu. Adijo!
Učenke šolskega novinarstva OŠ Globoko Tamara Lesinšek, Tina Sevnik, Irma Bajrektarovič, Natalija Dvoršak, Anita Šepetave z mentorico Natašo Plevnik
Aktivne počitnice Društva SMC Sevnica
Sevnica - Salezijanski mladinski center iz Sevnice vsako leto med počitnicami pripravi vrsto aktivnosti za mladino, da ne bi bila prepuščena ulici. Tako je tudi letos. Prva akcija je že izpeljana. Okrog 30 otrok je pod vodstvom animatoijev odpotovalo na enotedenske počitnice v Ankaran.
Od drugega do osmega julija je v centru potekal t.i. oratorij. Otroci so ustvarjali v najrazličnejših delavnicah, za mladino pa pripravljajo enotedenski skavtski tabor. Proti koncu julija pripravljajo dvodnevno kampiranje na morju, četrtega avgusta pa se bodo zainteresirani na morje podali z motorji. Če bo dovolj prijav, se bo skupina mladih na morje podala tudi s kolesi.V času letošnjih počitnic Salezijanski mladinski center načrtuje še izlet v Gardaland ter nočno romanje na Kurešček. Mladinski center je odprt vsak dan med 16. in 22. uro. N.Č.C.
Šola v naravi na Pohorju
Sprememba okolja, sproščenost, druženje in gibanje v naravi veliko prispevajo k posameznikovem razvoju, zato smo se v OVI-ju na OŠ dr. Mihajla Rostoharja v Krškem odločili, da izvedemo šolo v naravi na Pohorju. Pet dni v koči Jelka je preživelo dvanajst otrok in tri spremljevalke (na fotografiji). Sončno vreme, primemo okolje in narava so omogočili, da smo dneve izkoristili na prostem. Veliko smo hodili po gozdu do planinskih koč. Bili smo tudi na Arehu in Belleu-
veju. Večere pa smo si popestrili s plesom in športnimi igrami. Skušali pa smo se tudi čim bolj znajti v novem okolju in biti samostojni pri osebni higieni, oblačenju ter kulturnem hranjenju. Vsem je pet dni hitro minilo. Vrnili smo se zdravi in zadovoljni.
Marinka Herakovič in Romana Cvar, OŠ dr. Mihajla Rostoharja
Blazno resno o špricanju šole
Krmelj - Špricanje ta trenutek ni več aktualno, saj so počitnice. Je pa bilo v času pouka . “Blazno resno o špricanju šole” so razmišljali tudi šolarji iz Krmelja, ki so pripravili istoimensko multimedijsko predstavo. Njihova gledališka skupina je pod vodstvom ^mentorice Guste Mirt uspešno nastopala po občini in Sloveniji. N.Č.C.
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
-----------------------; s
Sava Glas, 11.7.2001 -
MERCIN
Obiščite obnovljene salone
ekskluzivnega pohištva na Mostecu in v Krškem.
Zajamčeno	cene
pohištva v Evropi. Nakup do 12 obrokov ____brez obresti!
en 20, 9220 B*Ef TANKA,	TEL (07) 49-73-900
E-mail: telsat@siol.net, http://www.tel5at.si	(07) 49-73-501
Prodaja, montaža, servis
GSM: 041/625-406
		rTELEVIZUA NOVO MESTO^
		
Mostec 6, Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.: +386 (0)7 48 80 390
Telefon: 07 3930 - 800 faks: 07 3930 - 870
c-iuaii: uredniki®tv-mn.si

Crnjem (oifjaz olmUatno, da šotno cr Sasu od 1. julija do 31. avgusta itnzll
ČERNEL ČEVA 1)^8250 BREŽICE	0<^ 7”^ ttl aš iolotal od 8-13.
TEL..07/49-61-090, 07/49-93-240	<? P.	, .. , L P , J .1
Fax:07/49-93-241	*	JLzllmo uatn jnljsms fioUmz dni!
GSM. 041/ 619-455
UfttDIT
za p o c im j c £ -
0 Rt Z ti H Rti II t HU! CL IIIROL
Golf praznuje!
Polo Ice.
Polo z brezplačno klimo.
Že od 2.640.000 SIT' dalje. (23.590 DEM)
Že od 2.200.000 Sir dalje. (19.699 DEM)
u vodi In rnotMov j« omejeno.
•i
Število vozil in modelov je omejeno.
ioBoi
Jubilejni prihranek: 294.000 Siri
Prihranek: 244.000 SIT*!
• 20 milijonov izdelanih Golfovl lubllejna ponudba obsega: (Metrično dvižno-pomično sircSno okno, zavorni sistem AB.S, po višini in globini nastavljiv volan, po vidni nastavljiv voznikov sedež, zračni blazini za voznika In sovoznika, servovolan,...
Posejllo tudi na 72 mosocsvl
PORSCHE
KMiasiT IN 1.1’AŠigki
* Otti »tu Informafivni In odvisni od valutnih razmerij.
• Polo Ice 1.4 (60 KM) Vas bo v vročih poletnih dneh ščitil pred vročino in razvajal še z naslednjo opremo:
servo volan, centralno zaklepanje, po višini nastavljiv sovoznikov sedež, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, ogrevane šobe za pranje vetrobranskega stekla, električni pomik stekel, meglenke.
Možnost posojila na 72 mesecev!
PORSCHE
KREDIT IN I.K ASI NO
Polo Ice
#
• (leni sta informativni In odvisni od valutnih razmerij.
Radanovič Brežice d.o.o. SlSfca5 Tete,°"107)49 92 150
Telefax (07) 49 92 172
13
x gotovinskim kreditom pri Novi KBM d.d.
O po ugodni obrestni meri
O z rokom vračilo pri kratkoročnih kreditih od 3 do 12 mesecev, pri dolgoročnih od 13 do 60 mesecev
s kreditom, ki ga odplačujete kar s trajnim nalogom s tekočega računa
O z rokom vračila do 12 mesecev
O brez stroškov odplačevanja in z nižjimi stroški odobritve kredita O brez potrebne potrditve podatkov o zaposlitvi in plači
Stopite po nasvet v enoto Nove KBM ali nas pokličite na telefonsko številko 02 229 2950. Dodatne informativne izračune lahko opravite na naših spletnih straneh na naslovu: www.nkbm.si
Informativni izračun kredita
VlBna bedita	Obrestna mero	Odplačilno doba	Višina anuiteta	Min. vRino prosta plode ali pokojnine	Stroški odplačevanja	Stroški odobritve bedita	Skupna efektivna obrestna mera
300.000 SIT	TOM+4,8%	12 mes.	26.984 SIT	80.952 SIT	3.238 SIT	4.000 srr	20,78%
300.000 SIT ooptocevani« prako dojnito	fiksna nora. OM 14,9 %	12 me*.	26.933 SIT	Odvisno od poslovanja	0	3.000 SIT	17,10%
1,000.000 SIT	TOM+7,3%	60 me*.	24.702 SIT	75.120 srr	24.043 SIT	12.500 SIT	20,10%
Skupna letna efektivna obrestna mera je Informativna.
Izračun upoBeva pogoje, veljavne v mesecu juliju 2001 in predpostavko, da je kredit |Dorabijen v enkratnem znesku zadnji dan v tekočem mesecu. Spremeni se, če se spremenijo obrestne mere, stroški odobritve h odplačevanja kredita ter datum odobritve kredita.
j/yr
''sVNova KBM,:a
Nove Kreditna i
.5
i
t,
m....
v

http://mujm.car.si
s


computers
C. 4. juljja 86, 8270 KRŠKO +386 7 490 10 20, e-mail: car@car.si
159,901). 1)11 Sil
* *'	* I
ra AMD DURON 750 MHz % 128 MB RAM % (icForce V 6600 MK 32 MB (a TRDI DISK 30 OB (a, CD ROM 52X (a) CREATIVE AVDIO V ZVOČNIKI 120\
(a DISKETN1K, TIPKOVNICA, MIŠKA S PODLOOO0 WIND0WS MILLENIUM
* . - . +
MONITOR LG 17" 49.90(1,00 $TT
... . ■■. ■
I SE CENE 1 SEBI JEJO DDV!
a* In
'V
**	%
s	i

Radio
Seunica
mm p«! mm
e»BZIHAtooCUC^VSA»^^400ia|J&020^
9S.'7 , lO »•*-
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
knjižnica brežice
Novosti
Iz zbirke Zakladnica, ki je še posebno primerna za spodbujanje zgodnjega razvoja branja pri otrocih, ponujamo otrokom in njihovim staršem knjige Pepelkina poroka, Razbojnikova hči, Bobi sam doma ter Hrevesko in mali ustrahovalec.
Mladinski roman Neli govori o življenju njenih sovrstnikov, zbranih v Šolskem bendu, ki se razvije v profesionalno glasbeno skupino in doseže svetovni uspeh. Razprava o kloriranju knjig je v polnem razmahu -Pričujoča knjiga Kopija odlično prispeva k njej. Amelie Nothomb v ro-rrianu S strahospoštovanjem predstavlja svojo življenjsko izkustvo, ko Je kot hčerka diplomata živela na Japonskem, bliskovito napredovala, P°tem pa postala čistilka stranišč.
V priročniku Zdrava slovenska kuhinja avtor Dražigost Pokom spregovori o tradicionalnih kuhinjah dragih narodov, predstavi prvotno Slovenjo kuhinjo in preproste kmečke jedi. Priročnik Strateško usmerjena organizacija je v pomoč pri oblikovanju in udejanjanju strategije. Na v°ljo sta turistična vodnika Egipt in Portugalska, ki predstavljata svetovno ^tane znamenitosti, skrite kotičke in nočno življenje ter ponujata vsako-VRtne turistične nasvete. Priročnik Moj prenosnik je namenjen vsem jetnikom, ki bi se radi čimprej lotili dela s pravkar kupljenim prenos-računalnikom, pa tudi tistim, ki o njegovem nakupu šele razmišljate. Mjlga Kje je moj sir? predstavlja iskrivo metodo spoprijemanja s spremembami na delovnem mestu in v zasebnem življenju.
Maša za mrliče je nova uspešnica iz zbirke Inšpektor Morse. V krimi-nalnem romanu Ulja maska pisateljica Aleksandra Marinina raziskuje, Zakaj glavni junaki: poslovnež, politik, pisatelj, prostitutka in zdravnik Povzemajo različne identitete in se skrivajo za njimi.
Leta 1998 so strokovnjaki iz Kalifornije prišli do senzacionalnih od-0 vplivu Mozartove glasbe na otrokovo inteligenco. Poleg tega ob glasbi mati in otrok laže vzpostavita harmoničen odnos in neverbalno °raunikacijo. V ta namen vam ponujamo zgoščenko Mozart za
dojenčke.
Ljubiteljem dobrih filmov ponujamo nove videokasete Pod žarome-^P°niogralške slike, Pomo film, Peklenska misija, Shiri in Ulični
Osnovnošolce vabimo k reševanju Slovenskega knjižnega kviza na mo Josip Jurčič in Dolenjska. Reševanje poteka od marca do septem-m 2001 v Knjižnici Brežice in na internetu na spletnem naslovu http:// jnvvu do gel. si/kviz/. Občinski zaključek kviza bo v tednu zlatih knjig. J«rebanec se bo udeležil zaključne prireditve, ki bo v tednu otroka v Ljubljani.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http://www. '7n'sik.si/ččwww sikbreJ ali http:/Avww.bre.siksi/) in v rubriki Novosti Mijižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice 13. julija ob 9.30.
Sabina Strmecki
/1a^

NAROČILNICA
\
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala @radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVA GLAS
lrTle in Priimek
°rijetje(naziv in naslov) k*avčna številka podjetja
%vt
'ezanec za DDV
Kraj
Klica
batum
Poštna št. Telefon Podpis _
Stevrio izvodov
Cnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. ^ cnina velja do pisnega preklica.
V
Milena s Trške gore je opozorila, da je v starem delu Krškega pri gasilskem domu pri odcepu za Trško goro vedno zaparkirano. Meni, da bi bilo dobro, da Krajevna skupnost tam postavi znak za prepovedano parkiranje.
Odgovor smo prejeli s Krajevne skupnosti mesta Krško:
“Preko Radia Brežice smo bili seznanjeni z bodico glede parkiranja avtomobilov na Bohoričevi ulici, odcep za Trško goro in ali je možna postavitev znaka “prepovedano parkiranje”. Poudarili bi radi, da Krajevna skupnost lahko predlaga postavitev znaka, ampak samo v primeru, ko krajani predhodno vložijo pisno, telefonsko ali osebno pritožbo na našo Krajevno skupnost. Poslušalka, ki je izpostavila omenjeno bodico, se pred tem ni oglasila na naši Krajevni skupnosti, ali nas na kakšen drug način seznanila oziroma opozorila na napačno parkiranje na Bohoričevi ulici, temveč se je najprej obrnila na RB. Zato prosimo poslušalko in tudi vse ostale krajane, če imajo kakršne koli pripombe, opozorila, vprašanja, naj nas o tem pisno, telefonsko ali osebno seznanijo, da bomo skupaj poskušali odgovoriti oziroma rešiti njihove pripombe, ki so v naši pristojnosti.”
Nada iz Kapel je opozorila,
torkove bodice
da je škoda po toči v Kapelah 100%, ni pa na ogled komisije za oceno škode. Opozarja, da če bodo prišli naknadno, ne bodo verjeli, da je res popolnoma uničeno.
Odgovarja predsednik občinske komisije za elementarne nesreče občine Brežice Roman Matjašič:
“Komisija si je vsa prizadeta območja ogledala na terenu, žal pa vseh posameznih parcel ni možno pregledati, saj jih imamo v brežiški občini okoli 63.000. V primeru, da bi pregledovali vse parcele, bi delo trajalo predolgo in se ne bi mogli držati vseh rokov, do katerih moramo dokumente o škodi dostaviti državni komisiji. Med zadnjim ogledom, takoj drugi dan po toči, je bilo takoj pregledano tudi območje Kapel, kije bilo eno najbolj prizadetih krajev.”
Marija iz Brežic ni bila zadovoljna s prvim odgovorom na bodico glede Murnove 22, zato je vprašanje naslovila na Krajevno skupnost. '
Odgovarja predsednik Krajevne skupnosti Zakot - Bukovšek Lado Rožič:
“Na Krajevni skupnosti Zakot - Bukovšek poznamo problematiko Murnove ulice, saj smo pred dvemi leti vložili kar precejšnja sredstva za sanacijo razmer na tej
ulici. Dejstvo je, da za trenutne zagate prebivalke po tem neurju nismo vedeli in zato s presenečenjem ugotavljamo, da nam prebivalka ni javila, kaj seje po neurju zgodilo. Dejansko zdaj zbiramo naročila za popravilo tega dela ulice in mislim, da bo naša krajanka s tem zadovoljna.”
Marija iz Trebeža opozarja, da je bil pred časom položen v zemljo kabel za elektriko, sprašuje, kdaj bo zdaj dokončana javna razsvetljava in ali bo od Pohance do Artič izveden tudi pločnik.
Odgovoril je tajnik Krajevne skupnosti Artiče Branko Volčanšek:
“Krajevna skupnost za letošnje leto ni imela v planu investicij za napeljavo javne razsvetljave v Trebežu. Izkoristili smo izkop in položili kabel, in sicer v okviru krožišča v Spodnji Pohanci, verjetno bo šlo to naslednje leto v gradnjo naprej.”
Opravičilo!
V prejšnji številki Sava-Glasa smo pomotoma naredili napako v poimenovanju komunalnega nadzornika občine Brežice. Opravičujemo se g. Mladenu Amšku.
Uredništvo
STU
io
»3.0 MHZ
• Čestitke in mali oglasi: 07/ 373 10 10 • Trženje: 07/ 373 10 14, 373 10 15 ■ Uredništvo: 07/ 373 10 20
e-mail: studiod@studiod.si glasbene želje: glasbene.zelje@studiod. si
spletna stran: www.studiod.si
Prometne informacije sporočajte na GSM 041900 800

RADIO/BREŽICE
na 88,7 in 95,9 MHz
'Vi:-


■■■■n
mali oglasi
Prodam vrstno hišo v Krškem na Vidmu v izmeri 124 m2. Hiša ima centralno ogrevanje in telefonski priključek. Pokličite 07-49-22-674 ali 07-49-20-676.
Ugodno prodam odlično ohranjeno hrastovo brunarico v izmeri 9 krat 5 m, primemo za vikend, vinski hram, garažo ali podobno.
Ogledate si jo lahko pri Alojzu Sepcu, Jereslavec 44, Kapele ali pokličete na številko 49-68-641.
Prodam trisobno stanovanje v Krškem, na cesti 4. julija 4, velikosti 80 m2 v prvem nadstropju z vsemi priključki in garažo v bloku velikosti 20 m2. Pokličite 49-26-189 ali 041-266-416.
Starejši samski osebi oddam v najem enosobno stanovanje v Krškem.
Pokličite 041-451-263.
Nujno vzamem v najem eno ali dvosobno stanovanje v Brežicah.
Pokličite 031-546-235.
Na Mrtvicah oddam v najem garažo zraven gostinskega objekta, z vodo, elektriko in telefonom, primemo za skladišče ali obrt. Cena po dogovora. Pokličite 041-689-025.
Starejši upokojenec išče žensko staro okoli 60 let, voznico, pošteno, nižje postave, ki ni vezana na svoj dom. Možna je poroka in dedovanje devizne pokojnine. Pisne ponudbe pošljite na Radio Brežice pod šifro “Poštena”.
Prodam rabljen in nov pralni stroj Gorenje.
Pokličite 49-69-294.
Prodam puhalnik za seno z elektromotorjem.
Pokličite na številko 47-78-251 ali se oglasite pri Mirku Rožmanu, Pesje 9.
Prodam race, eno in dvomesečne, velike bele sorte. Pokličite 031-408-647.
Prodam večjo količino pšenične slame v balah.
Pokličite 041-227-612.
Prodam odojke, težke od 25 do 30 kilogramov.
Pokličite 07-47-78-315.
Prodam žagan smrekov les -“špire”, tramove, late in plohe. Prodam tudi kravo simentalko, staro 6 let, dobro mlekarico, vajeno paše, s teletom. Pokličite 49-68-535.
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Špiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič, Boštjan Colarič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
__________________________________._____________Šestnajsta
špranje in okenca posavcev
Zlatomašnik g. Stanko Zadravec - politiki v cerkvi ni mesto
Domovinsko pravico v Posavju ima g. Stanko Zadravec od 1. oktobra 1951, ko je prišel v Pišece za kaplana Pot do sem je bila dolga predvsem zaradi prepletov pasti druge svetovne vojne. Rodil seje 11.11. 1921 v Mihalovcih pri Ljutomeru očetu Jožetu, mizaiju, in mami Mariji, gospodinji, kije poleg njega rodila še tri otroke - Franca Terezijo in Alojzijo. Osnovno šolo je obiskoval v rodnih Mihalovcih, od leta 1933 do 1941 pa državno klasično gimnazijo v Mariboru, kjer je stanoval v internatu malega semenišča G. Zadravec se spominja šolskih let: ”Bil sem vedno prav dober in odličen. Naši učitelji in profesorji so bili dobri ljudje in odlični pedagogi, takrat so začele učiti tudi že profesorice in tudi dekleta so že začela hoditi v gimnazijo. Potepali se nismo in morali smo biti pridni, delovni in poslušni. Doma in v šoli, sicer je zelo hitro prišlo do ukora” Prišla je vojna “Mlajši profesorji so bili proti Hitleiju in okupaciji, starejši pa so bili mnenja da se mu je nesmiselno zoperstavljati, da nas bo pomendral. Mi pa se takrat še nismo ravno ukvarjali z vsem tem, bili smo mladi, šli smo domov, nekateri na študij, nekateri pa smo ostali doma. Nekateri so podcenjevali Nemce, ko je Hitler napadel Rusijo 21. junija 41, in tisti, ki so bili takrat izgnani v Srbijo, so upali, da bodo jeseni že doma. Potem meje doletela študentska uredba, da se moramo javiti na Uradu
dela, da dobimo primemo delo. Bil sem v Ptuju in Ormožu. Uradniki so bili zagrizeni nemškutarji, slabo sem se počutil, grozilo mi je delo v Avstriji, da bi se z drugimi učil nemščine in da bi spoznali nemško ljudstvo z obljubo - če bomo lojalni, bomo postali nemški državljani.”
Tako je za “nagrado” dobil garanje v gorovju in šestmesečno služenje nemške vojske. Če tega ne bi “vzel”, se mu je obetal Dachau. “Sreča v nesreči pa je bila ta, da sem pri dvanajstih letih doživel umrtvelost desnega mišičnega ličnega živca in s tem še desno okvaro očesa, kar pa me je rešilo fronte. Bili so to nikogaršnji časi.”
Ob koncu vojne je bil kurir pri skladišču vojaških zemljevidov, kjer je okupator imel evidentirane vse kraje po svetu. Po kapitulaciji se je po
mnogih peripetijah z Dunaja, preko Salzburga, Lambacha, Jesenic in Begunj vračal domov. Trnova pot je bila to: s slabo hrano, zasliševanji ter soočenji in z ustaši in partizani, z nestabilnimi značaji in raznimi simpatizerji teh ali onih, ko je končno doživel splošno amnestijo in dočakal srečanje z mamo in sestro Alojzijo in njeno družino. G. Zadravec: ”Ker sem že v gimnaziji čutil, da bi bil duhovnik, sva se z dr. Vekoslavom Grmičem prva vpisala na Teološko fakulteto v Ljubljani in končal sem jo junija 1951. Moral pa sem “doslužiti” vojaški rok in sem ga bil od 10.10. 51 do konca aprila 52 v Liki. V Pišece sem prišel 22. maja istega leta in bil tam do 31. julija 64, od 1. avgusta istega leta pa sem na Zdolah. Faranov iz Pišec se spominjam po prijaznosti in gostoljubnosti, otroke iz Pišec in Globokega sem učil verouk pri sv. Barbari dvakrat tedensko, kamor sem hodil 5 km v eno in drugo stran. Bili so to sitni časi, ker so za učenje verouka morali starši podpisovati, sicer pa se odnos do vere in verouka do danes ni kaj dosti spremenil. Moji Zdolani so mirni in gostoljubni ljudje, kjer ni sporov. Od šoloobveznih 55 otrok se jih verouka uči 41. Ob ponedeljkih in torkih imam verouk za l.in 2. razred, v četrtek za 5. in 6. ter v petek za 7. in 8. razred, ob nedeljah pa pri maši ministrirajo dečki in deklice. Z mladino nimam težav, žal pa nataliteta
pada, ker mladi razmišljajo - najprej štalca, potem kravca - bežijo iz dežele s trebuhom za kruhom. Krajani kot velike praznike upoštevajo sv.krst, sv.obhajilo, sv.birmo, veliko noč in božič. Velika škoda je, da seje začela cerkvena kronika pisati leta 41, tako da ne vemo, kdaj sta bila zidana župnišče in cerkev, vemo le, daje bila tu že okoli leta 1300 kapela pri sv. Juriju pod oblastjo salzburških škofov, maševali so duhovniki iz Kostanjevice in Vrdma, samostojna župnija pa je postala 1779. Duhovnik najlepše vzgaja na podlagi Svetega pisma, radi poslušajo pridige, politike pa se jaz v cerkvi ne grem!” Cerkev in župnišče pa kličeta po obnovi.
G. Stanko Zadravec je že imel srebrno mašo na Zdolah, “velika reč”, kot pravi, zlata maša pa bo to nedeljo, 15. julija ob 10., pri tem pa zelo pomaga kot koordinator kaplan iz Brestanice g. Matej Jakopič.
G. Zadravcu gospodinji od 19. januarja 1966 ga. Ivanka Bevc iz Gornjega Grada v Zgornji Savinjski, kije zanjo najlepši kraj. Pa smo se hitro sporazumeli, da je povsod lepo, kjer so dobri ljudje, in da je dobro biti dober. Dober, kot so bili dobri njeni piškoti, in lepo, kot je čisto in lično urejen župnijski dom ter vse zeleno valovito okolje Zdol.
To nedeljo bo na Zdolah prav zares gospodov dan.
Natja Jenko Sunčič
Proslavili dan rudarjev
V nesreči spoznaš prijatelja
Senovo - Pri spomeniku “Rudarska svetilka” na Senovem je krajevna skupnost pripravila proslavo ob dnevu rudarjev. V kulturnem programu so sodelovali rudarska godba in člani Kulturnega društva Svoboda, prisotne pa je nagovoril tudi predsednik Sveta KS Senovo
Toni Petrovič.
Pred “Rudarsko svetilko" sta rudarsko poezijo prebirala Ana Breznikar in Toni Petrovič
Kot je dejal, se s ponosom spominjajo vseh generacij rudarjev in se zavedajo njihovega prispevka k razvoju senovske doline ter z obžalovanjem ugotovil, da se je letos zgodilo prvič, da rudarske proslave ni pripravil Rudnik Senovo. D.K.
Slovenci iz Berlina v Kapelah
Kapele - Članice in člani pevskega zbora Izseljeniške matice iz Berlina so v minulih dneh obiskali Kapele. Na trgu sojih sprejeli pevci tamkajšnjega moškega pevskega zbora, ki so pred tedni gostovali v Berlinu, vaščani pa so jih s konjskimi vpregami pripeljali pred lovski dom, kjer je sledila pogostitev z domačimi dobrotami in vinom.
S konjskimi vpregami, glasbo in petjem nazaj k narodovim koreninam
Slovenci pevski zbor iz Berlina je gostoval še v Dobovi in se predstavil na Kultu v Brežicah, udeležili pa so se tudi tradicionalnega srečanja Slovenske izseljeniške matice v Ljubljani. D.K.
Senovo, Log pod Mangartom - Planinci PD Bohor Senovo so po zaslugi Alojza Krajnca, ki ima ženo iz Loga pod Mangartom, veliko prijateljevali z Ložani, lansko leto pa so tam postavili celo tabor. Nesrečni plaz, ki je spremenil podobo vasi in za večno zaznamoval ljudi, je seboj odnesel tudi nekatere prijatelje. Ni pa odnesel spominov in prepričanja, da je v nesreči treba pomagati sočloveku.
Senovški planinci so se odločili, da zberejo 500 tisoč tolarjev za pomoč prizadetim. S pomočjo posameznikov in podjetij ter z organizacijo dobrodelnega koncerta so svoj načrt tudi uresničili.
10 kolesarjev PD Bohor se je,podalo na 253 km dolgo pot in Ložanom izročilo dragoceno pomoč. Za domačine so s pomočjo sponzorjev pripravili še piknik in jim poleg čeka s 500 tisočaki predali še spominsko plaketo rudarja ter rudarsko lučko, t.i. “zihrco”.
Ekspedicija PD Bohor Senovo v družbi z Jakobom Aljažem
Sicer pa je Log pod Mangartom v letošnjem letu proglašen za najbolj obiskano vas. Žal je med obiskovalci vse preveč radovednežev in vse premalo ljudi odprtih rok. Med slednje pa vsekakor sodijo Posavci, saj je bila to že njihov tretja dobrodelna akcija: dvakrat so se tja s posavskimi jabolki podali sadjarji, sedaj pa so se jim pridružili še planinci PD Bohor Senovo. N.Č.C.
Tulipanovec v parku pri tiinici
Brežice - Na drevo Liriodendron tulipifera (lat.) sta opozorila zakonca Pavlin po neuiju, kije sklatilo nežne rumene cvetove in povedala, da so v Sloveniji samo tri taka drevesa, eno krasi naš park. Drevo, ki ga imenujejo še tulipovec ali tulpovec je iz družine magnolijevk (V del ZDA), njegovo lubje in seme uporabljajo v ljudski medicini, med iz cvetov, les je lahek, mehek in prožen, ki pa mu manjka trajnosti, uporabljajo ga za izdelavo fumiija in vezanih plošč, pohištva, glasbil in za pridobivanje celuloze. Gojijo ga zaradi velikih, tulipanovim podobnih cvetov in listja,
ki jeseni porumeni. Primeren je le za velike vrtove in parke, v ameriški zvezni državi Tennessee velja za nacionalno drevo. N. J. S.
Andrej Pavlin s cvetom tulipovca
Neumorni ravnatelj krške glasbene šole Drago Gradišek je razočarati nad ignoranco medijev, ki so prezrli odlično organizirano poletno šolo saksofona. Radi tudi pozabljajo omenjati nastope učencev glasbene šole, ki popestrijo razne otvoritve in proslave. 500 učencev se uči instrument in ob tem spoznava odnos do čudovitega sveta glasbe. Priznanje v obliki stavka, da so nastopili ob tem in tem dogodku, bi jim nekaj pomenil’ “Naša družba je nora, ne zna več vzpostaviti vrednot Štejejo le dogodki kjer se delijo klobase “, se jezi Gradišek in dodaja, “edine, ki živijo v duhu časa, so nore krave!”
Štorklje so stalne prebivalke Prekmurja, v Posavju smo jih doslej redko videvali. Toda glas o neuspelem referendumu na temo zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo je očitno prišel tudi do njih. Takoj so ugotovile, kaj je njihov “posel” in odslej bodo za nataliteto v Posavju poskrbele tudi štorklje. Eno od gnezd smo opazili v Gornjem Lenartu pri Brežicah.
Sredi dopoldneva je nismo našli “doma ”, najbrž je bila že na “delu". Podrobnosti v rubriki “iz porodnišnice”.
___________________________A
Spominska slovesnost v Rigoncah
Rigonce - Na prizorišču bojev, ki so pred desetimi leti potekali' Rigoncah, ko so oklepna vozila jugoslovanske armade iz Hrvašk' vdirala na slovensko ozemlje, so pripravili komemorativno slove*' nost. Veliko število prisotnih se je poklonilo spominu takrat padRr vojaka TO Jerneja Molana, v bojih pa je bil hudo ranjen tudi častil Robert Fink.
Družina Jerneja Molana pred spominskim obeležjem v Rigoncah I
Komemorativna slovesnost v Rigoncah je bila zadnja v letošnjih obeležitev 10. obletnice uspešne obrambe slovenske držuv pred agresijo jugoslovanske armade, ki so jih v minulih dneh pravili na območju občine Brežice. Neposredno ob današnji drža^ meji so pred desetimi leti potekali boji med pripadniki slovenska teritorialnih in policijskih enot ter vojaško-tehnično veliko močnejši nasprotnikom, takratno jugoslovansko armado. £e prvi koloni agU sorskih oklepnikov, ki so prodirala iz hrvaške smeri, so slovens obrambne enote preprečile nadaljevanje prodora na naše ozemlje-,
Kot vsako leto je delegacija Občine Brežice, ki jo je vodil župr| Vladislav Deržič, tudi letos k spominskemu obeležju položila Ve(1 in se poklonila padlemu vojaku Jerneju Molanu. D.K.	,
Petrov sejem
Brestanica - Turistično društvo Brestanica je tudi letos v stafe trškem jedru Brestanice organiziralo turistično prireditev s pridig preteklosti Petrov sejem, na katerem so predstavili stare obrti-lončarstva, kovaštva, čevljarstva, rezbarstva, čipkarstva, sedlar s1 klobučarstva, ročne izdelave papirja, umetelnega pisanja, tiskanja U pletenja košev in opletanja steklenic do suhe robe, seveda so bili dPe tudi naprodaj.
Tako sta trški sodnik in pisar odprla sejem in obiskovalce opojna trški red.	p
Sejem z mnogimi obiskovalci sta otvorila trški sodnik in pisjjl sta predstavila trški red, sejem pa je obiskala tudi grajska gosp0 ^ spremstvom in lokostrelci s Turjaka ter trška banda. Sledila Je ^ sodba, a so obsojenko oprostili. Številni udeleženci so se lahko a, j žili vaških iger, kot so žaganje hloda, “ruženje koruze” in zabij žebljev. L.P.