Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah; Xzfaaja vsak dan izvzemii nedelj in praznikov. GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenic d*&r in the United States. Issued every* day mqA Sundays and HoEdaym, RLEFON PISARNE: 4687 CORTL ANDT. end Class Matter, September 21, 1903, at the Peot Office at New Yerk, N. YM under the Ask of boagress of March S, 1879. TMLBFON PISARNE: 4887 OOKTLAJFM. NO. 113. — ŠTEV. 113. • NEW YORK, FRIDAY, MAY 14, 1909. — PETEK, 14. VEL. TRAVNA, 1909. VOLUME XVEL — LETNIC ZVZL Žrtve naših železnic v minolem letu. GLASOM STATISTIČNIH PODATKOV JE BILO LANI V AMF.RTKI MANJ NESREČ NA ŽELEZNICAH. Atevilo vbitih vslužbencev in potnikov je nazadovalo. RANJENCI. Chicago, III., 14. maja. Predstojnik urada železniških novic, Mr. Thompson, je ravnokar objavil po-cebno Statistično poročilo, ktero se nanaša na izvestje meddržavne prometne komisije zvezine vlade in iz kterega je natančno razvideti vse ktere so se r minolem letu pripetil« na naših železnicah. V koledarskem letu 1908 je bilo na železnicah v Zjed. državah ubitih 1932 potnikov in vslužbencev manj, kakor t prejšnjem letu, tako, da se lahko trdi. da je .število ubitih na železnicah nazadovalo za 40 odst. Število ubitih potnikov je nazadovalo od 570 v letu 1907 na 292 v letu 1908 is eno ubitih železniških vsluž-T>encev od 4430 na 2535. Ako primerjamo te številke z onimi v poslovnem letu 1906—7, se je pripetilo lani za 70 cdst. manj nesreč, kakor v imenovanem letu. Pri tem pa moramo seveda uvaževati, da je bil lani tako tovorni, kakor tudi potniSki promet izdatno manjši, kakor v navedenih letih in to je tudi glavni vzrok, da se je pripetilo manj nesreč. Poleg tega so tudi železnice pom&njflsle vsled krize število svojih vshtžbedčev za celih 15 odst. Thompson povdarja tudi v svojem irrestjo, da tekom lanskega leta v Angliji na železnicah ni bil ubiti niti jeden potnik, kar se preje Se nikdar :-i pripetilo. Konvencije železničarjev. Boston, Mass., 13. maja. Organizacija železniških sprevodnikov je tukaj priredila svojo konvencijo in sicer v Fordovej dvorani. Pri prvi seji so odbrali le razne odseke in potem se je prva seja zaključila. Konvencija bode trajala več dni. Columbus, Ohio., 13. maja. Organizacija ielezničnih vslužbencev, ki delajo na vlakih, je tukaj otvorila svojo konvencijo, h kterej je prišlo 800 delegatov. Pri prvej seji so navzoči odbrali razne odseke. Obsojeni nočni jezdeci. Memphis, Tenn., 13. maja. Tukajšnje porotno sodišče je spoznalo 14 nočnih jezdecev krivim napada na razne farmerje, ki pridelujejo tobak. Porotnike je čuvala državna milica, ktera je v to svrho zasedla vso okolico poslopja, v kterem se vrii obravnava. Sodnik Cook je obsodil vsakega obtoženca v desetdnevni zapor in v plačilo denarne V«mi po $500. Z razsodbo je ljudstvo popolnoma zadovoljno. Zvečer so prebivalci v mestu, kakor tudi v okolici vsled veselja priigali vse polno kresov. Delavska borza v New Yorku, odprta. NOVA POSREDOVALNICA DELA JE PRIČELA POSLOVATI NA STATE STREET. Na stotine brezposelnih delavcev se je dalo vknjižiti. VELIKO POMANJKANJE. Newyoreki kapitalisti in tovarnarji so na State St. v dolenjem delu Manhattana otvorili tako zvano delavsko borzo, oziroma posredovalnico dela. Jedva, da je posredovalnica pričela uradovati, že se je prijavilo na stotine delavcev, kteri vsi so se dali vknjižiti. Med brezposelnimi je mnogo rokodelcev, kteri so preje opravljali odgovorna dela in so imeli dobre plače, ki so pa sedaj zadovoljni z vsakim delom, ktero se jim ponudi, samo da nekaj zaslužijo. Po večini so nesrečniki izgledali tako. da jim je bilo takoj na prvi pogled «"itati na obrazu, da žive .v velikem pomaujkanju. Vodja posredovalnice Edward L. Carpenter izjavlja, tia bode brezposelnim sedaj lahko najti delo. Pro>ileem ni treba plačati nikake pristojbine in tudi delodajalci, kteri dobe v tej posredovalnici potrebne delavce, ne bodo ničesar plačevali. Kasneje, ko se posredovalnica bolj vdomači, bode pa naravno zahtevala od obeh strank male pristojbine, da se tako izplača uradovanje in stan. SKRAJNA VELIKODUŠNOST. Dal je delo tatu, kteri ga je okradeL John Harrison, ki je vodja neke tovarne v Blissville na Long Islandu, N. Y., je včeraj zvedel, da se mora pri sodišču zagovarjati neki James McLaughlin iz Long Island City, ker je obtožen, da je kradel svinec v o-menjenej tovarni. Vsled tega je takoj odšel k sodišču, kjer je sodniku naznanil, da bode tatu vzel k sebi v službo, ako bi ga sodišče oprostilo. Sodnik je v to takoj privolil in je »dejal Harrisonu: "Vi ste boljši fi-lantropist od onih ljudi, kteri vedno povdarjajo, kako so dobri." Potem je toženega oprostil in mu svetoval, naj se drži svojega novega gospodarja, ker tako dobrega človeka ne bode nikdar več našel. KAZNOVANA ŽELEZNICA New York Central plačala $136,000 kazni. New York Central železnica je včeraj plačala zvezini vladi $136,000 denarne kazni, v ktero je bila obsojena po sodniku Holtu, ker je računala rabatne cene za razvoz raznega po trustih razpošiljanega blaga. Denarje v stare mnvim oa f ltJi............ 80 krso, ss 20.56 ............ 100 krso, sa 4L10 ............ 200 kron, ■a 102.76 ............ 600 kron, oa 206.00 ............ 1000 krso. sa 1020.00 ............ 6000 km. Poitsrina Js všteta pri Mi vsotah. Raje v smrt, kakor na morje kot mornarji. DVAJSET KITAJCEV JE SKLENILO RAJE UMRETI, NEGO DELATI NA PAR-NIKU HERCULES. Pritožujejo se, da so častniki z njimi slabo ravnali; slaba hrana. PREISKAVE. Dvajset Kitajcev, kteri so delali na norveškem parniku Hercules, ki je dospel v newyorsko luko, je sklenilo raje izvršiti samomor, nego še v nadalje delati na ^imenovanem parniku. Imenovani parnik sq v sredo ostavili iij^se niso več vunili nazaj, kajti častniki so z njimi skrajno grdo ravnali in poleg tega so dobivali tudi slabo hrano. Mornarje iz Kitajske so izročili varstvu naselniškega urada na Ellis Islandu. Njihovo grožnjo, da bodo izvršili samomor, »ko se jih prisili vrniti se na parnik, je smatrati dokaj re-no. to tem bolj, ker je /nano. da je pred mesecem dni skočilo v morje in vtonilo več kitajskih mornarjev, s kterimi so ha nekem parniku ravnali tudi skrajno grdo. Zadevo preiskujeta sedaj norveški in kitajski konzul in tudi zvezine oblasti prično s preiskavo. Tekom včerajšnjega dneva je kitajski generalni konzul obiskal še enkrat svoje rojake na Ellis Islandu. da jih tako pridobi za to, da nadaljujejo z delom na parniku Hercules. Vendar je pa zelo dvomljivo, se mu bode li to posrečilo, kajti Kitajci so tudi včeraj izjavili, da se prostovoljno ne vrnejo na parnik in da bodo takoj izvršili samomor, ako bi se jih sililo vrniti se na parnik. Kapitan parnika Hercules naravno laže, in trdi, da sc je s kitajskimi mornarji lepo ravnalo. SLOVENSKE NOVICE. Škof J. Trobec v Rimu. Rim, 14. maja. Papež je včeraj sprejel v zasebno avdijenco sloven-sko-ameriškega škofa J. Trobca iz St. Cloud, Minn. Za Hndson-Fultonovo slavnost. Washington, 13. maja. Predsednik T aft je naznanil generalu Steward L. Woodford u iz New Yorka, da bodo vse vojne ladije naše mornarice, ktere spadajo k našemu atlantskemu brodovju, prišle v New York, da se v septembru udeleže proslave tristoletnice odkritja reka Hudson in stoletnice iznajdbe parnikov po Robert Fultonu. Imenovani general je pozval tudi predsednika Tafta, da se imenovane slavnosti udeleži, toda Taftu ne bode mogoče priti v New York, ker se bode tedaj mudil na zapadn. "Ubit" časnikar — aretovan. Petrograd, 13. maja. Iz Moskve se javlja, da so tamkaj prijeli in odvedli v zapor časnikarja Panova, kteri je glasom časniških poročil nedavno padel v revoluciji v Astrsbadu v Perziji. V Moskvi so ga spoznali in so ga prijeli, ker se je posluževal napačnih poštnih listin. V novejšem času je prišlo iz Kavkaza mnogo natančnih poročil o njegovej "smrti". Tukaj so sedaj zatrjuje, da je Pancv vsa t« poročila mu spisal In objavil, do ss tako nil svo£i dovaloor. Velikanski premogov trnst. Baltimore, Md., 13. maja. Consolidated Coal Co. naznanja, da so se združile premogove družbe Piedmont Coal Co, Clarksburg Fuel Co. in Pittsburg & Fairmont Fuel Co. v skupno družbo, ktera prevzame tudi vse železnice in parnike teh družb. Vse te družbe bodo v nadalje pod izključno kontrolo Consolidated Coal Co., ktera postane na ta način največja premogova družba na svetu. Poroka z nepravim. San Francisco, Cal., 13. maja. — Mrs. Eva B. Wallace je nedavno potovala v Honolulu na otočju Hawaii, da se tam poroči s svojim ljubčekom Charles Howardom iz S an Francisco, Cal. Na potovanju se je seznanila z R. M. Bakerjem iz Chicaga in s tem sta se takoj zaljubila. Ko sta prišla v Honolulu, sta se nastanila v nekem hotelu in takoj poročila. Ko je njen pravi ljubček, ki je čakal na svojo izvoljenko, zvedel, da je prišla v Honolulu, je takoj najel nekega duhovna in odšel z njim v hotel, da se tam poroči. Tu so mu pa obžalovaje naznanili, da je bil malo preje nek drug mladenič s svojim duhovnom v hotelu in da se je njegova izvoljenka poročila z ljubčekom, 'kterega je našla na poti. Obtoženi trustijani sladkorja. Zvezina velika porota v Brooklyn Borough v New Yorku je za mesec marc zaključila svoja dela in je sedaj zopet obtožila sedem članov tru-sta za sladkor. Med obtožene! je tudi Augustus Heinze. Ista porota se bode bavilo tudi s ponarejalci denarja, ktere so zalotili pred por tedni v onem delu mesta. Morda pride tudi slučaj new j or-škega Bote "World" v vrstu. Adam in Eva dobita tudi spomenik. nek baltimorčan se je končno vsmtfjl naših prednikov in , jima bode postavil SPOMENIK Ako bi ne bilo Adama in Eve, bi na svetu tudi ne bilo slavnih mož. IZVRSTNA IDEJA Zastopniki Zjed. držav v republiki Liberiji. KOMISARJE ZJED. DRŽAV SO V LIBERIJI V AFRIKI, NAVDUŠENO POZDRAVILI. Tem povodom so zaprli vse prodaj al-nice in vse prebivalstvo je pozdravilo Američane. OBMEJNI SPORI. Baltimore, Md., 13. maja. Pogodbenik in stavbenik, Mr. John P. Brady, je dal postaviti na svojem letovišču v Hickory Grounds, krasen spomenik Adamu in Evi, ki sta bila baje prva človeka na našej zemlji. Na kamnu, na kterem stojita prva dva človeka, je zapisano: Spomenik, posvečen Adamu in Evi. Na zadnjej strani stojala se pa blišči napis: "Sic transit gloria mundi". Ko so včeraj vprašali Mr. Braily-ja. č-emu je postavil Adamu in njegovi ženi spomenik, je jednostavno odgovoril: "Jaz mislim, da bi moralo človeštvo postaviti na tisoče in tisoče sipomenik Adamu in Evi. Nekteri ljudje se sicer hudujejo na Adama, kteri je baje odgovoren za vso njihovo smolo, toda le malo je takih, kteri trdijo, da bi za nje bilo bolje, ako bi sploh ne prišli na svet, na kterem je bil Adam baje prvi prebivalec, kajti tako trdi sveto pismo. Kadar govorimo o naših dedih, izražamo se vedno le pohvalno in čemu naj bi ne govorili častno tudi o Adamu, ki je bil prvi v vojni, prvi v miru —" "Oprostite, Mr. Brady", prekinil ga je časniški poročevalec. 'Hvala vam, da ste me spomnili7, odvrnil je jedini zahvalni potomec Adama, "prvi v boju in prvi v miru je bil sicer v resnici le naš George Washington, toda — povejte mi, kje bi bila Washington in William J. Bryan, ako bi ne bilo Adama? — Adam je bil prvi človek na svetu, ki je znal hoditi; dandanašnji postavljamo spomenike ljudem, ki so izn-mili kočije in prvi parobrod' in oni, ki znajo letati dobe celo medalje. Le siromak Adam, brez kterega bi ne imeli niti George Washingtona in William J. Bryana, brez kterega bi Colombo nikdar ne odkril Amerike in brez kterega bi ne imeli niti naših prekoristnih sufragetk, je moral toliko tisočletij čakati na že davno zaslužen spomenik." Adamov spomenik je lepo izdelan in predstavlja Adama naravno v Adamovem kostumu s kožicami krog ledij. Ravno tako izgleda tudi Eva, ktera stoji na malej kaeici, ktera sr-po zre v Adama, kakor da bi ga svarila pred prvo sufragetko. Včeraj po noči so nepoznani dečki pritrdili na Adamovo glavo nek star cilinder. Monrovia, Liberia, 13. maja. Te dni so prišli v Monrovijo odposlanci Zjed. držav in te je vse tukajšnje prebivalstvo skrajno navdušeno sprejelo in pozdravilo. Kakor znano je prišla iz Amerike^komisija semkaj, da poduči tuk. vlado kako se upravljajo državne finance in da poravnajo spore, kteri so nastali med Liberijo in njenimi sosedi, s kterimi se prepirajo radi mej. Ko se je križarka Chester, s ktero je potovala komisija v Liberijo, prikazala na obzorju, hitelo je vse prebivalstvo na obrežje, kjer se je zbralo tudi vojaštvo. Vse prodajalnice v mestu so zaprli in v mestu je takoj zavladal popolni praznik. Komisarje so sprejeli v luki mestni mayor in občinski svetovalci, kteri so izročili komisarjem posebno adreso. Potem so odvedli komisarje v ameriško poslaništvo, kamor je došlece spremila posebna delegacija ženstva z vojaško godbo. Tekom dneva je komisarje obiskalo vse polno dostojanstvenikov in potem so se vršile take parade, kakoršnje so v običaju le povodom inanguracije predsednika. ZOPET JAPONSKI RIBIČI. Blizo Alaske so zopet zasačili japonske lovce pri prepovedanem lova na tnljne. Seattle, Wash., 14. maja. Iz Cor-dove se semkaj poroča, da je carinski kolektor za Alasko, J. R. Willis, nedaleč od zaliva. Yukatat našel neko japonsko ladijo, ktere možtvo se je bavilo z ribarenjem in lovom na tul-nje, dasiravno je to strogo zabranje-no. Japonski ladiji je bilo ime Nakt Maru in imenovani kolektor se je podal na ladijo. Japonski kapitan je zatrdil, da se je približal obrežju lo radi tega, da nakrca pitno vodo. Na ladiji so našli popolne naprave za lov na tulnje. Kolektor je kapitanu zapretil, da mu bode ladijo zaplenil, ako tekom šestih ur ne odpluje. Tulnji so sedaj na poti proti severu in Japonci so jih najbrže čakali, kajti ta ladija je že letos druga, ktero so našli na prepovedanem vodovju. Kretanje vojnih ladij. Manila, Filipini, 12. maja. Tor-pedni rušilci Barry, Bainbridge, Decatur in Dale odplujejo v soboto pod eskorto kri žarke Rainbow iz Kitajskega. Strnili se bodo s pacifiškim brodovjem ter se udeležili manevrov, ki se bodo pod poveljstvom rear-admirala Harber v kratkem vršili. Seattle, Wash., 12. maja. Colnin-ski parnik Thetis je včeraj popolu-dne odplul v severno vodovje, kjer bode križaL Križarenje se bode raztegnilo do Beringovega morja in najbrže tudi do Point Barrow, najdaljši točki na severu Alaske. Parnik se vrne šele novembra meseca v Seattle, ker ima naročilo, da mora Be-ringovo morje zapustiti kot zadnji. Potres ▼ Bcnadorju. Guayaquil, Ecuador, 13. maja. — Včeraj js bilo tukaj Sutlti štiri jo-ks potresne sunk. Med ljudmi js zavIadalareHka razburjenost, toda potres nI napravil kako Oklopnica na poti po reki Mississippi navzgor. Donaldsonville, La., 13. maja. Vse prebivalstvo tukajšnjega mesteca, kakor tudi oni iz okolice so se zbrali danes na bregovih reke Mississippi, da pozdravijo oklopnico naše vojne mornarice Mississippi, ktera pluje po reki navzgor v Natchez, kjer dobi krasen srebrn dar od prebivalstva istoimenske države. Oklopnica je odplula včeraj iz New Orleansa, La., in je prva vojna ladija te vrste, da pluje po veletoku navzgor. Voda je do Natcheza dovolj globoka in tako se oklopnici gotovo nt bode nič žalega pripetilo. Kokoš živela devet mesecev brez vods. Winsted, Conn., 13. maja. Koliko časa zamore živeti kokoš brez vode t To vprašanje se je včeraj rešilo na Patriek Brennanovej farmi, kajti tam so našH v skladišču za seno za senom zakopano kokoš, ktera je živela za senom od zadnjega avgusta nadalje, ne da bi ves čas jedla kaj druzega kakor mrvo, d očim ni pila niti jedne kapljice vode. Ko so prinesli kokoi izza sena, je le Živela, toda uro kasneje je poginila. Tehtala je ls jeden font. Nek fsr-merski ekspert trdi, do je poginila vsled veselja, kor js asdobOa zopet Štrajk v Franciji. Vojaštvo v Parizu. ŠTRAJK POŠTNIH IN BRZOJAVNIH VSLUŽBENCEV V PARIZU IN DRUGOD. Štrajkarji vztrajajo, dasiravno je vl^da posiala v mesto 50 tisoč vojakov. OBOJESTRANSKE IZJAVE. Iz Avstro-Ogrske. izzivanje, Pariz, 13. maja. Poštni vslužbent-i in z njimi zajedno tudi vsi oni, ki so vslužbeni v brzojavnih in telefonskih uradih, so priredili včeraj zvečer zopet veliko zborovanje, pri kterem so jednoglasno in navdušeno sklenili, da se s štrajkom nadaljuje do skrajnosti. Ko se je pričela seja štrajkarjev, se je nek štrajkar približal nekemu časniškemu poročevalcu lista, ki je včeraj pisal proti štrajkarjem, in je poročevalca s svojim klobukom pretepel. Predsednik zborovanja, je štrajkarja pokaral, toda takoj na to je naprosil tepenega poročevalca, naj ostavi dvorano, ker je to najvarnejše zanj. Glavni govornik pri zborovanju je bil neki Pouron, kteri je izjavil, da bode vodstvo štrajka skrbelo za to, da štrajkarji ne bodo nikjer napravili kake škode. Naznanil je tudi, da število štrajkarjev v Parizu hitro narašča ia da velja to tudi o deželi. Naznanilo, da so se štraj-kujočim uradnikom pridružili tudi poštni klerki, ki delajo pri železnicah, so navzoči radostno pozdravili. Vlada je poslala v Pariz 50.000 vojakov, ktere je poskrila na strate-gično važnih krajih v mestu. Vojakov naravno ni potrebovala, kajti v mestu vlada popolni mir in red. Vojna mornarica je poslala iz Bresta dva oddelka mornaričnih mehanikov v Pariz, kjer so nastanjeni v centralnem poštnem in brzojavnem uradu. Poštna in brzojavna služba se je v minolej noči tako v Parizu, kakor tndi na deželi vršila v še precej dobrem redu in vsled tega se raznim trgovinskim organizacijam ni bilo treba poslužiti raznih priprav, ktere naj bi nadomeščevale poštno in brzojavno zvezo. Včeraj zvečer se je vršila v Parizu tudi posebna ministerska seja in tem povodom se je sklenilo, da se 228 štrajkarjev odslovi iz državne službe. Vsi ti štrajkarji vodijo sedanji boj. V Lensu so zborovali premoga rji, da doženo, naj li prieno tndi premogarji s štrajkom v znak sočutja s poštarji. Pri zborovanju se je pa sklenilo, da se to ne stori in da se nadaljuje z delom. Vlada hiti dopolnjevati svoj zakonski predlog, kteri bode uredil državno službo na drug način, tako, da bod6 potem uradniki od vlade bolj odvisni, kakor sedaj. Tozadevni načrt predloži vlada po-slanskej zbornici v odobritev v ponedeljek. Vlada naznanja, da štrajka v Parizu le 465 poštnih vslužbencev, do-čim jih je nekaj nad 11.000. Tudi na osrednjem brzojavnem uradu je sedaj vse mirno in zvečer pride do-voljno število uradnikov na delo. Tudi na deželi se štrajk ni dobro razširil, razun v Havre, kjer so ljudje prisiljeni med seboj pismeno občevati, tako, da se pri tem ne poslužujejo pošte, ktera je zaprta. V pariških hotelih je sedaj nastanjenih mnogo Američanov, kteri danes niso dobili običajnih poštnih po-šiljatev. Vlada naznanja, da je prepričana, da bode štrajk v par dnevih končan in sicer v prid vlade. Vodje štrajkarjev pa izjavljajo, da vlada le "blu-fa", kajti v Parizu štrajka po njihovem zatrdilu 8000 poštnih vslužbencev. Oni so povsem nverjeni, da se bode štrajk v kratkem razširil, tako, da bodo vsi vslužbenci v Franciji štrajk ali. NEMŠKI CESAR IN NJEGOVA ŽENA PRIDETA DANES NA DUNAJ; ČIFUT-SKO - NEMŠKI PODZRA-VI. Hohenzollernski izzivači ostanejo le štiriindvajset ur na Dunaju. ODSTOP FINANČNEGA MINISTRA. Nezgoda na železnici. St. Louis, Mo., 13. maja. Vodstvo Missouri, Kansas ft Texas železnice je dobilo brzojavno poročilo, da je blizo Bonite, Tex., skočil nek vlak raz tir in da je bilo tem povodom par ljndi ubitih, med kterimi je tndi strojevodjo. Ponesrečene! so ieles-nični vslužbenci. V vlaku je bilo 20 osob, kterim ss po ni nil ialega zgodila. Dunaj, 14. maja. Da:.« - dopolud-ne pride semkaj na poti i/. Krfa v Berolin, nemški cesar s ->v«ijo ženo, da tako ustreže av-trijskin čifutom in peščici Nemcev, kteri .-klenili na ta način z nemškim cesarjem, o-ziroma njegovim obiskom izzivati večino avstrijskega prebivalstva, kakor tudi balkanske nan.dnosti. Či-futsko in nemško časopisje je objavilo tem povodom dolge skrajno izzivajoče članke, ki pa ne -<*ov«nlo Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOOTS BENEDIK, Treasurer. Place of BimineHH of the corporation and addresses of above offieere : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canailo.........$3.00 " pol leta.........1.50 " leto za mesto New York . . . 4.00 2.00 4.50 pol leta.....2.50 četrt leta .... 1.75 Ejl leta za mesto New York . vropo za vse leto . . "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every dav, except Sundays and Holidays. Sulwcription yearly $3.00. Advertisements on agreement. Dopisi brez podpisa in oaobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov Erodimo, da nam tudi prejšnje ilvališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poeiljatvam naredite ta na-riov : 'K3LAS NARODA" 82Cortlandt St., New York City. Telefon *7 ( ortlan.lt. Nesreče io odgovornost [delodajalcev. izgubo prstov sploh dobili kako odškodnino, so dobili povprečno le po $19 za jeden prst. Skratka, podjetniki niso niti petdesetim odstotkom ubitih in ranjenih delavcev dali kake odškod nine. Nadalje niso plačali odškodnine 55 odstotkom oženjenih delavcev, kteri so bali ubiti, dočim so bili potomci onih, ki so bili ubiti, dobili le v redkih slučajih toliko odškodnino, da so zamogli z njo poravnati pogrebne stroške. So li delavci odgovorni za vse te nt sreče? In morajo li radi tega oni sami nositi vsa bremena? Zgoraj omenjena preiskovalka je v pittsburškem okraju dognala, da je bilo med 377 smrtnimi slučaji 26 odstotkov takih, o kterih se zamore trditi, da za nesrečo ni nihče odgovoren, ker je taka bila "božja volja". Sto in trinajst smrtnih slučajev, ali 29 odstotkov je pa bilo takih, da so bili podjetniki odgovorni za njihovo smrt. V 27 odstotkih smrtnih slučajev se pripisuje krivda smrti dotiČnemu delavcu ali pa njegovemu sodelavcu, dasiravno v večini teh slučajev za nesrečo delavci niso bili direktno odgovorni, kajti umreti so morali radi slabih razmer v tovarnah, za ktere so naravno pred vsem odgovorni podjetniki. O tem je prepričana tudi pisateljica imenovane knjižice. Miss Eastman zaključuje svoje preiskave s tem, da povdarja, da je večino nesreč nemogoče pripisati odgovornosti ponesrečenih delavcev. Če bi se delo vršilo počasneje in previdne je in ako bi se skrbelo za var-rcst vseh. kteri so zaposleni v tovarnah. potem bi se pripetilo mnogo manj nesreč. DOPISI. odsek družbe za delavsko postavodajo je nedavno objavil mal: spis, kieri se bavi z odgovornostjo podjetništva v slučaju nesreč, ki ere delavstvo pri delu. V knjižici — • navedeni izidi preiskave, ki«-r"» jr vodila Miss Crystal East-n»an večinoma v {»okrajinak krog Pitt.-bunja. Pa., iti ktera je natančno zabil jezil a vse nesreče in nezgode, ktere so >e pripetile tekom jednega leta v eountyju Allegheny. < j lasom te knjižice je bilo v letu 1907 v imenovanem eountyju 526 delavcev pri njihovem delu ubitih. Med temi delavci jih je bilo 258, oziroma skoraj polovico oženjenih, dočim je bilo med njimi 355 tacib, kteri so morali na kterikoli način skrbeti za svojce, oziroma za svoje sorodnike in obiteljske člane. Od rodbin, ktere so vsled nesreče izgubile svoje rednike. jih 89 ni dobilo niti jednega centa odškodnine; 113 rodbin je dobilo le po sto dolarjev. oziroma svotieo, ktera je zadostovala jedva za pokritje pogrebnih stroškov; til rodbin je dobilo od $100 do $.">00. Z drugimi besedami, 57 odstotkov teh rodbin je dobilo od podjetnikov tako neznatno odškodnino. da je morala dotična rodbina občutiti zgubo svojega reditelja v vsem obsegu. Le 26 odstotkov rodbin dobilo je za smrt svojega reditelja več, kakor $500, oziiuuia enoletni zaslužek pokojnika. Tudi v vseh slučajih, v kterih so bili delavei pri delu (»oškodovani in ranjeni, je razmerje izplačane odškodnine skoraj ravno tako, kakor v smrtnih slučajih. Med 288 ranjenci je bilo 56 odstotkov oženjenih delavcev, kteri za to niso dobili niti najmanjše odškodnine. Med neože-njenimi ranjenimi delavci, kteri morajo tudi skrbeti za rodbine, je bilo odstotkov takih, ki niso dobili ničesar, dočim je bilo med neoženjeni-mi ranjenci, ki nimajo skrbeti za svojce, celo 80 odstotkov takih, ki niso ničesar dobili kot odškodnino za svojo pohabljcnost in izgubo pri delu. Izmed šestih delavcev, kteri so bili za vse življenje pohabljeni, tako, da niso več zmožni za kako delo, •o bili trije, kteri niso dobili niti centa odškodnine. Jeden je dobil 30, drugi 125 in tretji 365 dolarjev. Pripetilo se je tudi 26 slučajev, v kterih so bili delavci za dolgo vrsto let tako poškodovani, da so za delo nezmožni in jednajst nesrečnikov med temi 26 ni dobilo nikake odškodnine; sedem jih je dobilo po sto ali manj dolarjev; šest jih je dobilo od sto do petsto dolarjev in le dva sta bila tako srečna, da sta dobila po več, kakor po petsto dolarjev. Nadalje se je pripetilo v imenovanem letu tudi jednajst slučajev, v kterih so delavci oslepelr na jed nem očesu. Trije nesrečniki za to niso ničesar dobili, dočim se je ostalim dalo od 48 do 200 dolarjev odškodnine. Za izgubo jedne noge se je v šestih alnčajih plačalo* od nič do 225 dolarjev. Za deset slučajev, v kterih so delavei zgubili po dva ali več prstov, jih ftest ni ničesar dobilo, dočiaa so dali ostalim od 15 do 250 dolarjev. Oni delavei, kteri so za Rezahvaloi Puertoričani. Tedaj, ko "smo"' oprostili Cubo Jod španskega jarma, oziroma ko smo I v sled naše premoči velikansko pod-! jetje skoraj že zaključili in v našo j povoljnost dovršili, se je oddelek na-) šega vojaštva izkrcal tudi na Puerto ! Rieo. oziroma na divno-krasnem in rodovitnem, ostalemu svetu le malo poznanem otoku Zapadne Indije. Tamošnje španske obrambene naprave so bile malenkostne in smešno starinske. Toda ako bi bile mnogo Doljše, bi našemu vojaštvu nikakor ne bilo težavno osvojiti si imenovani antilski biser. Tamošnje prebivalstvo je namreč sprejelo naše vojake z godbo na čelu in vojake so dobri Puertoričani celo okrasili s palmovim listjem — kajti počastili so jih kot svoje osvoboditelje. Jedva, da se je ukrcal zadnji španski vojak in odpotoval domov na Pirenejski polotok, že so prišli na otok Američani, ktere je naivno prebivalstvo iskreno in prisrčno pozdravilo in sprejelo. Vse to se je dogodilo pred več, nego jednim desetletjem. Veselje, ki je nastalo vsled prihoda osvoboditeljev, je pa že davno vtihnilo in prebivalstvo gleda sedaj na "osvoboditelje" iz povsem drugačnega stališča, kakor nekdaj, tako, da ti "osvoboditelji" izgledajo sedaj skoraj tako, kakor "zatiralci". Od zatiralcev se razlikujejo za sedaj le še v toliko, da med osvobojenim prebivalstvom niso nastopili s puškami in brzostrelnimi topovi, kakor so nastopili med Filipinei. ktere je naša vlada kupila — po dva dolarja komad. V ostalem pa morajo "osvobojeni" ljudje vendarle tudi ubogati in storiti ono, kar žele "osvoboditelji". Ali morda "smo" jim podelili samostojno postavodajo radi tega, da slednja, kot ljudska zastopnica, nastopi tako nesramno, da odkloni celo oni proračun, kterega smatramo "mi" "osvoboditelji" neobhodno potrebnim? Kaj tacega se ne sme več zgoditi I In vsled tega je naš predsednik potom posebne poslanice pozval zve-zin kongres, naj Forakerjev zakon, na kterem sloni uprava otoka Puerto Rico, tako spremeni, da se proračun lahko tudi brez puertoriške po-stavodaje odobri in dovoli. Kongres se bode gotovo ravnal po želji predsednika. Mogoče bodo temn ugovarjali nekteri demokratje in nekteri nezadovoljni republikanci, toda to nič ne dč, kajti predsednikova želja se izpolni. V ostalem pa — čemu naj imajo po našej pomoči osvobojeni Puertoričani posebne privilegije. Nehva-ležneži 1 Okradena tvrdka. Trgovina s kožuhi Revillon Freres, 19 zap. 34. ulica v New Yorku, je dala tri svoje vslužbence, namreč Charlesa Eline, George Knoxa in T. Mullina zapreti. Omenjena tvrdka jih dolži, da so pokradli za $25,000 blaga ter ga zastavili. Knozova soproga je bila prejšnji teden aretova-na v Clevelandu, O., ker je hotela nekemu tamošnjemn trgovcu prodati dve dragoceni kožuhovi garnituri. Hillock, Fi Spoštovani gospod urednik:— Dne 5. maja je v bolnici v Pittsburgh umrl naš 19 let stari rojak Josip Mirt, oziroma mlajši sin dobro znanega in spoštovanega rojaka Martina Mirta. Pokojnik je bil doma od Sv. Duha pri Krškem. Nesrečnik je umrl vsled poškodb, ktere je istega dne zadobil v tukajšnjem premogovem rovu. Natačnejše poročilo sledi v kratkem. S pozdravom ostanem Anton Sotler. Cleveland, Ohio. Dragi mi Glas Naroda:— Slovencem širom Amerike naznanjam žalostno novico, da je tukaj preminol dne 7. maja naš rojak Ivan Bavec, ki je 14 dni boloval za vročinsko boleznijo. Pokojnik je bil doma iz Vrhnike pri Ložu. Bil je blaga duša in vrl narodnjak in vsled tega nam ostane za vedno v spominu. Pogreb se je vršil dne 8. maja popolu-dne in sicer ob velikej udeležbi. Vsem onim, ki so pokojnika spremili k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Pokojnik je bival v Ameriki nekaj preko tri leta in sicer zadnji čas v Akronu, O., kjer je pa delo ostavil in se vrnil nazaj v Cleveland, kakor d:; bi vedel, da mu ni več dolgo sojeno živeti. Takoj drugi dan po svojem prihodu v Cleveland je zbolel in dva tedna kasneje je umrl. V Ameriki ostavlja tri brate in dve sestrič-ni, v starem kraju pa očeta. Bodi mu svobodna zemlja lahka! Josip Zakrajšek. Salida, Colo. Cenjeni gospod urednik:— Redkokedaj je kaj citati iz naše naselbine, pa tudi sedaj nimam kaj veselega sporočati. Tu je umrl 22. aprila mladenič Štefan Juretič, doma vasi Ternovica št. 12, pošta St. Matej. Istra. Bil je dober mladenič in pošten. Delal je pri meni dve leti in si prihranil lepo svoto denarja. ktero je rabil v bolezni. Pre-skrbel sem mu dostojen pogreb in kar je še ostalo denarja, sem poslal v staro domovino njegovim starišem, kakor je sam želel. Bil je pri društvu Eagles, kjer pa še toliko niso imeli v blagajni, da bi mu mogli prirediti dostojen pogreb. Zatorej, Slovenci in Hrvatje, pristopajte v svoja društva, ne pa v druga, ker vam ni znano, kakor obstoje. Naše društvo sv. Alojzija št. 78 J. S. K. J. bode imelo veselico v no-vej društveni dvorani dne 16. maja. Louis Costello, naročnik. Dietz, Wyo. Spoštovani gospod urednik:— Odkar mi je znan tukajšnji mrzli kraj, še nisem čital kakega dopisa od tukaj v Glasu Naroda in vsled tega sem uverjen, da mi bodete priobčili teh par vrstic. Tukaj delamo v premogovem rovu, toda Slovencev nas je le malo tukaj, namreč dve družini in devet samcev, kteri moramo sami skrbeti za-se, če si hočem,o privoščiti kaj toplega za jesti, kar se zgodi le tedaj, kadar nima naša gospodinja kakega "posebnega opravka". Tako se nam bo godilo, dokler ostanemo v tem mrzlem kraju. Godi se nam pa v ostalem ravno tako, kakor tudi rojakom po druzih krajih, kteri poročajo v slovenske liste skoraj neprestano o krizi. Slednja nas še neprestano muči, dasiravno smo se jo že vsi naveličali. Za sedaj še ni pričakovati, da bi se obrnilo na bolje. V februarju so nam en rov zaprli in sedaj ne vemo, kedaj se v njem prične zopet z delom. Sedaj delamo v dveh rovih, toda le po dva dni v tednu. Tudi ako delamo, se zasluži le toliko, da bi ne bilo dosti razločka, ako bi doma ostali. Kadar gre človek po svojo plačo, dobi le malo večjo "številko", kakor je ona, kte- rej pravimo Vsled tega ne svetujem rojakom hoditi semkaj po delo, dasiravno se dobi, toda s tako slabim zaslužkom, da se je le težavno preživljati. Za Slovenke bi pri nas že bilo nekoliko dela, kajti pred vsem bi morale skrbeti za to, da bi saj dvakrat na dan dobili kaj toplega za jesti. Plačo bi dobivale naravno po dogovoru. Pozdrav rojakom v deželi svobode, Glasu Naroda pa želim, da bi nam zamogel v kratkem poročati o boljših časih. B. Lombar. OGLAS. Vdovec, srednje starosti, z družino in nekaj premoženjem, išče gospodinjo; priletna dekle ali vdova dobi dober dom. Pripravljen sem plačati najboljšo plačo, pozneje na zahtevo pripravljen se zaročiti. Pisma naj se pošiljajo na: J. N., c. o. "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (13-16—6) I boobami za svobodo. Povest is macedonskega življenja. Piše Niko Ninič. (Nadaljevanje.) IV. Tiho kakor sence se je okoli trideset postav približevalo trati, na kteri sta bila ostala sama učitelj Lazo Stanojev in Jovo Petrovič. Stopali so v razdalji nekoliko korakov jeden za drugim. Čim so se približali trati, so se ustavili. Jeden je odšel naprej, tik do kraja gozda, ter zažvižgal na prste. Petrovič je odgovoril na isti način dvakrat zaporedoma. Mož se je nato približal ognju, pri kterem sta sedela Lazo in Petrovič. Preko ramena mu je visela puška-repetirka na jednej, a pas s približno sto nabojev za puško na drugej strani. Nosil je neke posebne vrste uniformo, precej slično uniformi srbskih vojakov; na glavi je imel kapo, kakoršne nosijo navadno srbski kmetje v kraljevini, dočim je nosil na nogah opanke. — Pomozi Bog za pravico! — Pomozi za svobodo! Prišlec je šel in vprašal: — Torej je vse čisto? — Da, vse! — Kedaj je bil poslednjikrat As-ker tu? — Je že teden dni. — Torej gotovo ne bo dolgo, da zopet pride. — Bržkone, a sedaj ni ne duha ne sluha. — Mi nismo dobili nikakega sporočila. da bi se približevat Prišlec je vzel nato v roke piščalko in zapiskal. nakar so začele prihajati iz gozda temne postave jedna zi drugo. Približali so se vsi ognju in poseli krog istega. Bilo je uprav grozno videti te ta-jinstvene od nog do glave oborožene postave. Na nebu je svetil mesec in 1 t slabo razsvetljeval okolico s svojimi medlimi žarki. Ogenj pa se je kakor igraje pregibal in metal temne sence }>o gozdu. Oblečeni so bili ti ljudje naj razlit-ne je. Eni so imeli na sebi narodno obleko, kakoršno nosijo navadno srbski kmetje v Stari Srbiji in Macedoniji, drugi so imeli na sebi nekake francoske cape iz kake židovske tovarne na Dunaju ali v Budimpešti, tretji bluze, ki so jih morda vzeli kakemu ubitemu turškemu častniku; eni so nosili na glavi turške fese, drugi kape, tretji so imeli glave ovite v peškire; četrti celo klobuke, ki jih je morda dobil v svojo prodajalno starin kak špa-njolski Žid v Prizremu, Skoplju, ali kakem drugem malem macedonskem mestu, potem, ko so isti prešli že skozi štiri, pet ali še več konkurznih mas kje v Avstriji, na Ogrskem, ali kaki drugi zapadni državi. Na nogah so nosili nekteri ene vrste opank, drugi druge vrste, nekteri čevlje, nekteri celo škornje, ki so jih morda dobili od kakega sorodnika, ki je delal pri kaki železnici, v kakem rudniku, ali na kakem drugem slič-nem delu v Srbiji, Bolgariji, ali v Avstriji. Bilo je tu sivih starcev, mož v najboljših letih, mladeničev v rosni mladosti. Vse te ljudi pa, kolikor jih je bilo tu zbranih, je prignala med komitaše kaka nesreča ali obup. Starci so pribežali med vstaše, ker so jim bili pobiti sinovi; možje, ker so jim bile onečaščene žene; mladeniči. ker so jim bile oskrunjene neveste. Vsi ti ljudje so hrepeneli le po maščevanju. Tudi njihovega vojvodo je prignala nad vstaše lastna nesreča. BJ "e to vojvoda Savo Trajkovič, om id je prišel prvi na trato in se razgo-varjal z Lazom in Petrovičem. Še jako mlad je imel svojo ljubico, s ktero bi se moral porbčiti v kratkem. K "OLA* KAJfcODA." Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj izvrstna, dobra in naravna črna aM bela vina. Cena belemu je 40c in črnemu pa 35e galona, a posode Manjših naročil od 50 galoa ne sprejmem. Z naročilom ee pošlje poii denarja naprej in druga polovica se plača pri »prejemu vina. Vsak ročnik vožnino sam plača. Prosim, da vsaki naročnik pošlje naslov kam naj vino pošljem. Za večja naročila kakor Car load, ae aa eeno zmenimo. Za obila naročila se priporoča posestnik vinogradov Frank Stefanich, R. E. No. 7 Box 81, FRESNO, CAL. NOTARSKA PISARNA, 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio. Izdelujem pooblastila, pobotnice, dolžna, odstopna, spredajna, ženito-vanjska in kupna pisma itd., prepise, intabulacije, tožbe v slovenskem, češkem, hrvatskem, nemškem in angleškem jeziku, raznovrstne prošnje v vojaških zadevah ter iz tir j a vam dolgove tukaj in v stari domovini. Dajam svete v pravdnih zadevah zastonj. Zastopani stranke pri sodnijah. Rojaki! Če hočete imeti pisma pravilno in po ceni napravljena, če potrebujete kakšen svet v pravdnih zadevah, ali če hočete, da boste pri sodniji dobro zastopani, pridite v mojo pisarno in Vas zagotovim, da Vam ne bode nikdar žaL Pisarna je celi dan in zvečer do 9. ure odprta. Ob nedeljah uradnjem od 9. do 12. ure dopoldne. G. J. HANA, javni notar. JOS. KOŽEN, solicits tor. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Bulger, Pa, in okolici naznanjam, da sem s 1. majem odprl PRODAJALNO vsakovrstnih godbenih orodij in LEPO UREJENO RESTAVRACIJO in sobe sa prenočevanja Prodajam parobrodne listke aa vse prekomorske črte. Pobiram naročnino za "Glas Naroda". Vse po najnižjih cenah in ae rojakom toplo priporočam. George Schulta, po domače Jurij ftslee, (13-15—5) Bulger, Pa. NAZNANILO. Začetkom meseca maja je odšel na potovanje obče znani rojak JOHN GRDINA starejši, trgovec in posestnik v Clevelandu, O. Omenjeni obišče svoje znance in prijatelje po raznih krajih v Zjed-državah in objednem zastopa tvrdko Travnikarjevo v Clevelandu, Ohio. Pooblaščen je pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in ga rojakom toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". DELO! DELO!! 25 mož dobi delo v gozdu za bele-nje hoj. Kdor razume to delo, naj se oglasi pri: John Sapolo, Box 39, Alexander, W. Va. Kje je moj prijatelj LEOPOLD STRAVSf Doma je iz Zaloga pod Ljubljano. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov domačin Vinko Klešnik, 1409 State St., De Kalb, HI- (14-17—5) Iščem brata IVANA PRUS. Doma je iz vasi Kermačin h. št. 1, fara Metlika. Prosim cenjene rojake, ' če kdo ve, kje se nahaja, naj mi naznani, ali pa naj se sam javi njegovi sestri: Maria Lončarič, 618 3rd St., Steelteo, Pa. Iščem brata FRANJA POŽAR in sestro HELENO POŽAR. Prvi ee nahaja čez 17 let v Ameriki ter biva nekje v Pennsylvania in sestra biva pa nekje v Mintiesoti. Kdor ve za ko ji naslov, naj mi blagovoli naznaniti, sa kar n sek> hvaležen, aH pa naj javita svojemu brata: Sar, Box 447, Aspen, Cela ipstovaflska Katol.iednota, dne 24. januaija 1901 t državi Mraneaote* Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: 9483 Eiru« Ave., 8a. p ^ Box 67 Tti iAliul Pa IL »BOZJCE, eiavut tajnik, P. O. Box 424, By, Miaa. • ngWfltfwm, pmnofai tajnik, L. Box 883, Ro«k Sprioc*, Wye. P V0T2E, M again*, Box 106, Ely, NADZORNIKI VOLANT, predsednik hh^kLmi^a mm NOMCtflC, o isid gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Tra*nikar-ju 6102 St. Clair kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Avstro - Amerikaiisk a črta I prej© bratje Cosulich] Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Cene voznih listov iz New Yorka za III. razred so de: TRSTA...........................................$31.00 LJUBLJANE..................................... 31.60 REKE.............................................. 31.00 ZAGREBA......................................... 32J0 KARLOYOA...................................... 82.85 n. RAZRED do TRSTA »li REKE......................$66.00, 60.00 i 65.00 Gen. Agents, 2 Washington Si., New York. Vsi spodaj navedem novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON ARGENTINA. V mesecih maja in jnnijn se bo-deta zgoraj navedenemu brodovjn pridružila Se dva druga nova potniška panika. PHELPS BROS. & C0. V padlsahovej senci. Iplsal K aro I May. cbtrta knjiga, V balkanskih soteskah. (Nadaljevanje.) Pri tem razganem veliko polo. Ferman je najvišja potna listina. Na vrhu fermana je napisano in sicer prav lepo in umetniško sultanovo ime zajedno z vsemi njegovimi pridevki in priimki. Fermaa, priporoča oblastim, da potnika povsodi prav lepo sprejmejo in da mu gredo na roko. Poleg drugega je tu tudi določeno, po kakej ceni se smejo tujcu prodajati razne potrebščine in koliko se sme od njega vzeti za vodje in spremstvo. Včinek fermana še takoj izkaže, kajti kjaja vzklikne: "Lgudje, pozdravite čast, pečat, in podpis vladarja vseh pravovernih! Iz sjegovih ust prihaja resnica in blagoslov in kar on ukaže, to se mora zgoditi v vseh krajih na svetu." Temu slede priklanjanja, kterim ni ne konca ne kraja. Medtem shranim potne listine in potem vprašam kjajo: "Kaj bode dejal padišah, ako mu pišem, da ste me tukaj psovali in da si me ti imenoval morilcaf' "Bodi milostljiv, hazreti! Jaz nisem vedel." Hazreti pomenja visočanstvo. Vsled tega sem bil zadovoljen in tako napravim dostojanstven obraz. "Oprostim vam, dasiravno je bila velika naipaka, imenovati me zločinca, ker sem vendar prišel semkaj, da odkrijem zločin. Pojdi toraj k ognjišču in odstrani drva. Tam bodeš nekaj našel, kar ne spada v to hišo." Kjaja takoj uboga. Gostilničar ne more prikriti svojega strahu in njegova žena nemudoma izgine iz hiše. Kjaja prinese v resnici denarnico iz drv. Denarnica je stara in obrabljena. Ko jo odprem, vidim, da je v njej tudi mala bilježna knjižica. Tu je bilo vse polno opazk v raznih avstrijskih jezikih. Vsebina bilježnice je brez vsake vrednosti. Morda je v drugih pie- Laura . dalih kaj bolj.-ejra. Ko iščem, najdem nekak star zemljevid in posetnico, Oceania na kterej sta bili naslikani dve medsebojno >e držeči roki, pod kterima je zapisano: "Niti smrt naju ne more ločiti." Tu najdem tudi železniški vožni listek tretjega razreda za pot iz Št. Petra v na Nabrežino na Slovenskem — dva lista iz nekega besednjaka in bukov list. na kterem je naslikana evetljica z napisom: "Tako lepa si ti"; tu je tudi shranjeno navodilo za igro -kat, nadalje cenik neke peštanske vinske tvrdke in končno osemdeset avstrijskih papirnih goldinarjev. Denar je bil brezdvomno za gostilničarja največe vrednosti in to je bil tudi vzrok, da je denarnico zase obdržal. "Kje si dobil ta džizdant" ga vprašam. "To je moja last," odvrne gostilničar. "Kedo je pisal na te listke?" "Jaz." "Kak jezik pa je to?" "To je — to je---" "Perzijsko, jeli?" "D*." "Toraj naj ti povem, da tako pišejo ljudje v Avstriji. Citaj toraj, kaj j« zapisano na tej strani t" Kremar je v velikej zadregi. "Ti ne znaš citati! Ta denarnica je last nekega moža, ki se imenuje Madi Arnaud. Skrbeti hočem za to, da je zopet dobi nazaj. Ker se pa tebe tiče, potem si zaslužil strogo kazen. Vendar je pa od tebe odvisno, ako hočeš, da milostno postopam s teboj. Ako odkrito priznaš, da si si denarnieo pro tipo stavni m načinom prilastil, potem ti kazen odpustim. Govori toraj, je li v resnici tvoja last t" Odgovoriti mu je težko, toda ferman je napravil nanj velik vtis. Sedaj je prepričan, da sem velik gospod in da se me mora bati; vsled tega končno odgovori: "Ne, denarnica je njegova." "Ali veš, kam je odpotoval f" Krčmar vzame denar, ne da bi spregovoril le jedno besedico in odide, dočim se jaz rsedem na kamen kraj vrat in čakam. Ne čakam dolgo, ko pride dekla z malo culico v roki. Ta mi pove, da je dala svojemu gospodarju denar, kteri jo je na to odpustil. Od mene se poslovi z iskrenimi besedami in zahvalnostjo. Sedaj tudi jaz ostavim kraj, ki bi bil zame lahko nevaren. Zame se nihče mnogo ne-zmeni, kajti vsi oni, ki so bili v sobi, so bili zaposleni z žganjem. Ko odjezdim, ne da bi se poslovil, sem veselo mislil na to, da bode duh tega žganja ono, kar sem preje mislil, kajti intimno pretepanje med stanovniki te hiše. bi gotovo nikomur ne škodovalo. V Topoklu najdem drugi han, čegar lastnik je Turčin. Tu je vse čisto in dobil sem dobro kavo. Ker vodi memo tega hana pot v Stojanovo, ostanem tnkaj, da pričakujem prihoda tovarišev. Prvotno sem mislil, da bodo prišli šele proti večeri v Topokln; toda bilo je še popoludne, ko jezdijo memo. Sedaj hitro plačam kavo in odjezdim za njimi. Doidem jih kmalo. Vsi se čudijo, ker me tukaj ugledajo, kajti preje sem jim dejal, da jezdim v Palaoo. Ko jim povem, kaj sem doživel, prične Halef obžalovati, da ni bil poleg. (Dalje prihodnjič.) Kretanje parnikov. Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka : AUSTRO - AMEBJKANA PROGA. V Trat in Reko. Argentina................19. maja Alice .................. 2. junija ............. 9. junija ............. 16. junija Martha Washington .... 23. junija Argentina .............. 7. julija Alice .................. 21. julija Laura .................. 28. julija WHITE STAR PROGA. V Southampton. Teutonic ................ 19. maja Adriatic ................ 26. maja Majestic ................ 2. junija Oceanic..................9. junija Teutonic................16. junija Adriatic................ 23. junija Majestic................30. junij* Oceanic ................ 7. julija Teutonic ................ 14. julija Adriatic ................ 21. jnlija Majestic ................ 28. julija FRANCOSKA PROGA. ▼ Havre. La Savoie .........».... 29. maja La Bretagne ............27. maja La Lorraine..............3. junija La Provence............10. junija La SaTcie............. 17. junija La Lorraine ............ 24. junija Provence............ L jnlija w VAŽNO ZA SLOVENSKE FARMXRJ11 * Vsled zahteve nekterih rojakov na ročili smo zopet v Ljubljani vešj« število pravih domačih kos, ktere imamo sedaj dolge po 70 in 66 em. Na rupoligo domače klspalno orodje. Ker je bilo letoa vprašanje po blagu tako veliko, da nismo izvršiti vseh "^aro&l, svetujemo vme onim, da se W sedaj preskrbe s tmm orodjem aa prihodnje peletja. Med« cen pišite na: FRANK SAKSER 00. 82 Oortlandt St., Hew York. H. 1 POZOR ROJAKI! Novolzaajdcno garantirano masiie »» pletastc tm nlobndce, od uten« *,i tednih lepHasjs, brki in brada popsl noma, zrastejo t Kevmatfecm aU tnult ▼ negah, rokah in krti« v&m po Mlaoaa odstranim. Petne n«ga kal je oSesa, brado Wee la »ublia« Vu ▼ S dneh popolnoma odstranim, da' j> to resnica se jamCi >600. Upralaft«* k ~Prl JAKOB VABCIC, P. 0. Box 69, CLFVELAtfB, (i fp La "V Ismilan." "Dobro, odpuščam ti, seveda le pod pogojem, da sedaj vsakemu izmed nas postrežeš z loncem polnim tvoje slivovice. Inače bodeš dobil bastonado in poleg tega boš tudi več tednov zaprt. HočešT" "Da", odvrne jezno. Pri teh besedah me prime mali kjaja tako hitro za roko, da prevrne svoj tintnik, in reče: - - "Efendi, velika je tvoja dobrota, toda tvoja modrost je še večja. Ti lopova kaznuješ s tem, da nam izkažeš dobroto. Nikdar te ne pozabimo 1" -v "Toraj dokazi te, da ste vredni moje dobrote in izpijte žganje — naj služi vsem vam v veselje in poboljšanje." Tepena dekla ni prišla z nami v sobo. Vsled tega odidem na dvorišče in jo najdem še v shrambi za orodje. Tu jej naznanim, da je njen gospodar pripoznal tatvino; vsled tega se prestraši. "Efendi, sedaj se mi bode slabo godilo", mi reče dekla. La Savoie ............................8. julija La TouraLie...........15. jnlija La Bretagzie ...............22. julija La Provence..................julij* Toda čemu pa ostaneš SEVERONEMŠKI LLOYD Kronprinzeesm Cecalie .... 18. maja Kaiser Wilh. der Grosoe____25. maja Prinzess Alice............27. maja Kaiser Wilhelm H....... L junija Kronprinz Wilhelm...... 8. junija Prinz Priedr. WilhoLm .... 10. junija Kronprinzessin Ceealie .. 15. junija Friedrieh der Grosse----17. junija Barbarossa..............19. junija "On ne ve, da si mi ti to povedala, njem, ako je tako hudoben T" "Moram ostati. Plačal mi je trideset pijastrov plače v naprej; denar sem rabila za svojo mater in sedaj ne morem iti proč, dokler te svote ne odslužim." "Denar ti dam jaz. Bodeš li potem takoj našla drugo delo?" "Takoj; toda on me kljub temu ne bode pustil proč." "To bode storil, kajti jaz mu ukažem." "Kako naj se ti zahvalim?" "Molči; skrbela si za svojo mater in to me veseli. Spoštuj jo Še v nadalje, kajti kedor spoštuje svoje stariše, tega tudi Alah spoštuje." Potem jej dam malo svotico in še nekoliko več. Ona napravi povsem drugačen obraz, kakor gostilničar, kterega najdem na vratih, ko je šel, da napolni lonec in reče: "Efendi, nikakor ni bilo potrebno dajati vsem ljudem žganja. Ako bi ga dobil le kjaja, bi zadostovalo." "Misliš? Ni jeden med vami ni vreden pare, toda tvoje žganje je še slabše, kakor ti. Ker ga bodete morali piti, vas s tem kaznujem in z veseljem bodem mislil na to kazen. Sedaj pa moram še par besedi govoriti e teboj radi tvoje delcle. Pred vsem ti svetujem, da jo odsloviš." "Ona mi dolguje denar." "Denar ti bode vrnila." "Ali si jej ga ti dal?" "Da." "Toraj naj gre, jaz jo nečem več videti, kajti ona je kriva za vse, kar se je zgodilo." "Povej jej toraj v sobi, da jo odslavljaš, in Bicer v pričo vseh navzoših." "To ni potrebno." "Baš to je potrebno, kajti tebi ne zaupam. Preje namreč ne odjezdim, dokler tudi dekla ne odide." "Saj sem rekel, da lahko gre. Ali misliš, da sem lažnjivee?" "Da, ti si tat in poleg tega tudi nasilnež. Povsem sem prepričan, da znaš tudi lagati." "To mi naj kedo drogi reč«! Toda za sedaj po trpim. Radi tebe imam ▼eliko škodo in upam, da mi daš odškodnino za puško, ktero m mi po-kvaziL" "Misliš? Ali si modern?" "Ne; armenski kristjan sem." "Sramuj se; oni, kteremu st ukradel denarnico, Je tadi kristjan in idifl tega je tvoj zločin tem večji. Kriatjani bi morali biti vendar naj-MjH ljudje in mor muzlocnanosn. Toda kaj ste t resnici? NeSem te karati, ker vam, da Je vse zaman, toda raBcm ti ioBko: Ju ne pJaSam niti pdfli, siti žganja, kteio seen naročil, ne da bi ga piL Za hrano, ktero Je pvttt konj, dofaS pet pijaoteor. Evo ti 4m»rja, ia sedaj P" | Kaiser Wilh. der Grose« . .22. junija Grosser Kurfurst........24. junija Kaiser Wilhelm IL......29. junija RED STAR LINK V Ante srpan. Lapland ............... SSL majs Vaderland .............. 29. maje Zeeland ................ 5. junija Kroonland..............12. junija Lapland ................ 19. junija Vaderland .............. 26. junija Zeeland ................ 3. julija Kroonland .............. 10. julija Lapland ................ 17. julija Vaderland .............. 24. julija Zeeland ................ 31. julija AMERICAN LINE. V Southampton. St. Paul ................ 15. maja Philadelphia ............ 8. maja New York .............. 22. maja St. Louis................29. maja Philadelphia ............ 5. junija St. Paul................ 12. junija New York..............19. junija St. Louie .............. 26. junija Philadelphia ............ 3. jnlija St. Paul................10. julija New York .............. 17. jnlija St. Louia................24. julija HAMBURG AMERICAN LINE. V Hamburg. Cleveland (novi) ........ 22. maja President Grant..........26. maja Kaiaerin Aug. Victoria .... 29. maja DEUTSCHLAND........ 6. junije President Tinoolln........ 9. junija Cincinnati (novi)........12. juaija Bluecher .............. 16. jnnijs Amerika................19. junija Cleveland .............. 26. junijs President Grant ........ 30. junijs HOLLAND - AMERICAN LINE. ▼ Rotterdam. Noordam................ 18. maja Rotterdam .............. 25. maja Ryndam ................ L junija New Amsterdam ........ 8. junija Potsdam................15. junija Noordam .............. 22. junija Rotterdam (novi) ........29. maja Ryndam ................ 6. jnlija New Amsterdam ........ 13. julija Potsdam ................ 20. jnlija Gompagnie Generale Trausatlantloae. [ Francoska parobrodna družba.] Direktna črta d<> Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni pcumiki so: «'La Provence" na »Iva vijaka..................U,2 «« 2;> 0« O •• •« "La Lorraine" " " " ................. 12 « 00 «« 25 000 * "La Touraine" " " " ................. 1(1 (K>0 " 12 000 " " "La Bretagne"................................8.(MO " 9 000 " " "La Gascognc"................................ H. 000 " 9.000 " " Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Cbesebrougb Building. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih oh 10. eri ilopoludne L pristanišča štev. 42 North River, ob Morion St., N. Y.: •LA PROVENCE •LA SAVOIE La Bretagne •LA LORRAINE •LA PROVENCE IS. maja 1900. 20. maja 1909. 27. maja 1909. S. Juaija 1909. 1«. Junija 1MB. Paniki z zvezd* za •LA SAVOIE •LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIB •LA TOURAINE ■orani nujo po dn vijaka. ML W. Kozminski, generalni ajjer.t za zapad, 71 Dearborn Chicago, m HARMONIKE bodisi kakortnefcoii vrste tadalafem » popravljam pa aajaiijlk o«nah, s de. trpetno ia sanesliive. V popravo » ■Mljh« vsakdo poti)«, kar sam le aa« 16 lat tukaj t tem posla ia sedaj v sv* Jem lastnem doma. V popravah m osem kranjske kakor vas draga haraao-nik« ts rafoasm po dsla kake rta o kd< sahteva brez nadalimih aeraiaaj. JOHN WENZEL, 1017 e. S 2nd Str., Cleveland, O. Knajpova zdravila! Sedaj smo priprav 1 jeni V s a k o v rstna narcčila točno izvrševati. A-ko kašljaš, ako si prehlajen, ako imaš k»ke vrste katar, a-ko trpiš nafea- Mifr. s. Kxim. bf>lez- ni m ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Naredilo ia cenik Knajpovib zdravil", ktero • lobiš zastonj ako d o pot1! j eš poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za sve trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naalov: AL. AUSENIK & CO., 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. T. -O Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih ulog je: 4 milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 800.000__kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Iientni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega £e mesto Ljubljana z vsetu svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno var nost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Nai zaupnik v Združenih državah je ie več let i™EhNsv: FRANK SAKSER CO. 6104 Saint Clair Ave. N. E. CLEVELAND, O. 82 Cortlandt Street, New York, N. * Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IV. E., CLEVELAND. O* po si namenjen leno, otroke, ali p* K»it>c nike, ter prijatelje v A meri ko vzeti, potrebojei človeka,, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, xato obrni se zanesljivo n* nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo »ujete ea potovanje in oskrbimo vse potrebno takc^ da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem onda (Ellis leWd? služimo jim vedno v najboljšo pomoč. Avstrijski denar kupujemo in prodajamc pt dnevnem kurzu. Ako poru)e$ v staro domovino in ima? večje-svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupi? ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača^ nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imait iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem d* vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo le prezreti! Imateli r staro domovino kome ko pooblastilo poslati, obrnite se ne nas, mi vam ceno in brxo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi ktesi vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in polije srob vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo imel sitsoM^ ko se domu vrne. Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino i dobrina m. brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si Izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod nasi* vom "Kretanje parnikov,r'in naj nam p©šlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika >t da* odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pridt 0C11 dan pred odhodom parnika v New Yerk. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojari kdart pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljage ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne da nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortl«n