168. iMk U Ljubljani, v sređo. Z5. julija 1906. XXXIX. leto. Iiaja TMk dan zvečer, iaimši uadelje in praznika, Ur velja po pošli prejeman aa avetro-ograka deiele aa vse leto 15 K, aa pel leta 13 K, aa četrt leta 8 K 60 h, aa en mesee t K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom aa vse let« i'< aa pol leti 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesee 2 K. Kdor hodi tam ponj, plača aa vse leto 2? K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 5 K 60 h, aa en mesee 1 K M h. — Za tuje deželo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe r« istodobne vpošiljatve naročnine se ne oiira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oaoanilo tiska enkrat, po 10 b, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — slepili it nt vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo jt v Knaflevib alieah it. 6, in sieer uredništvo v I. nadstr., npravntštvo pa v pritličja. — UpravniBtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Sredni&tva telefon it 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 h. Bpravništva telefon it 85. Razgovori s srbskim! parlamentarci. ii. Belgrad 21. julija. (—ut.) Ko seni v skupštinski biblioteki prevajal iz stenograma odgovore gg. Pašića in Popoviea, vstopi noter g. Dragutin Pečic, samostojen radikalec, ki je bil v kabinetu Ljube Stojanovića in Save Grujića minister pravosodja. Kvestor narodne skupštine, g. Dragutin Ilić, ga zaprosi, da bi se dal po meni intervivirati, ali g. Pečic izjavi, da je bolje, ako se raz-govarjam z g. Jašo Prodanovi-eeni. ki je eden najvplivnejših poslancev, a razen tega je tudi glavni urednik strankinega organa „Odjeka". Meni je bilo to prav, samo bal sem se. da ne dobim tako lahko g. Prodanovića, ker on j t vedno v velikem poslu, ali g. PeČić je bil tako ljubez-njiv, da je sam osebno poklical g. Prodanovića iz skupštinske dvorane v biblioteko. Z g. Jašo Prodanovićem sem mogel govoriti popolnoma svobodno, ker je časnikar in nato sva se raz-govarjarjala dosti dolgo, ali steno-grj ral som — in te stenografske beležke podajam tukaj — samo njegove odgovore, ne formalna svoja vprašanja. Začel sem z vprašanjem: Koliko časa bo približno trajalo izredno zasedanje skupštine'? Začel sem razgovor s tem vprasarjem zato, ker ravno samostojni radikalci obstruirajo in je od njih odvisno, koliko časa ostane skupaj narodna skupština. G. J. Pro-danović je odgovoril: „Skupština bi lahko zelo hitro končala svoje delo, ali do tega ne pride, ako skupštinska večina ne sprevidi, da greši, ko hoče anulirati volitve v nekaterih krajih, kjer so izvoljeni naši pristaši. Mi se bomo borili proti tej nakani skupštinske večine v zavesti, da je pravica na naši strani, kar končno večina tudi sprevidi in svojo nakano opusti." Na moje vprašanje, kako stališče zavzema stranka samostojnih radi- kalcev v vprašanju carinske vojne, je odgovoril g. J. Prodanović sledeče: „Mi bomo v tem vprašanju naj odločnejše podpirali vlado, ker smatramo, da so avstrijske zahteve nečuveno predrzne in jih Srbija pod nobeno 2eno ne more sprejeti. Srbija ni dala Avstriji nobenega povoda za tako provokatorično vedenje, nego je ravno nasprotno vlada g. N. Pašiča bila še preveč popustljiva in zato vodimo raj še carinsko vojno, kakor da bi pustili in se ponižali pred Avstrijo." „Kak je položaj samostojno radikalne stranke v narodni skupštini?" „Mi stojimo na temelju našega programa. Napram vladi bomo stali v ostri opoziciji, a stopimo še v ostrejšo opozicijo, ako bi vlada hotela spreminjati obstoječe svobodo-umne zakone, kakor je tiskovni zakon, zakon o zborovanju itd., ker naši zakoni, Četudi so dosti svobodo-umni, niso nikakor škodljivi, ker se z njih pomočjo vse zlorabe svobode lahko preprečijo." „Interesira Vas, kaj mi mislimo o posojilu, ki se mora zaključiti in o nakupu topov. Predvsem smo mi odločno nasprotni večjemu posojilu od 70 milijonov, a zahtevamo tudi to, da se posojilo zaključi pod najpovolj-nejsimi pogoji, kakor bi to bila v mogočnosti storiti naša vlada, ki je pod konec dobila zelo ugodne ponudbe. Posojilo se mora zaključiti tako, da ne bo navezano na nakup topov, kakor smo mi nameravali izvesti to vprašanje. Mi se nismo angažirali za nobeno tovarno topov, samo pristopili smo k poskusom in potem smo se odločili za oni top, katerega je strokovna artiljerijska komisija proglasila najboljšim, a da more vsak Član komisije izraziti svojo sodbo popolnoma svobodno in brez strahu, je bilo glasovanje tajno, rezultat glasovanja je bil ta, da je bil Kruppov top proglašen najboljšim. Pod našo vlado se je glasovalo samo enkrat in ako organ sedanje vlade trdi, da se je v artiljerijski komisiji dvakrat glasovalo, znači to, da je vojni minister zapovedal, da se še enkrat, in sicer ustmeno glasuje in je vplival na posamezne člane komisije, da so se izjavili za Schneiderjev top. Ako bi bilo tako, bi značilo to, da so starejši radikalci angažirani za Schneiderjev top, kar bi se dalo sklepati še iz dejstva, da živi z vplivnejšimi Člani staro-radikalne stranke v najboljših odnosajih tukajšnji zastopnik Schneiderjeve tovarne, Svilokosić. Vladni organ trobi, da je bilo ped našo vlado glasovanje prej, kakor so ie pregledala izvestja članov topovske komisije. Ta trditev ni istinita, ker so bila najprej do poslednjih detajlov pregledana izvestja in potem šele se je glasovalo in sicer tajno. Sedanja vlada še ni objavila ničesar o delu naše vlade, niti o svojem delu na tem važnem vprašanju in iz tega se da zaključiti, da je v postopanju sedanje vlade nekih nepravilnosti." „V poslednjem času se zapaža malo živahnejše gibanje po slovanskem jugu. Ideja vjedinjenja vsega ozemlja, kjer stanujejo Jugoslovani, postaja vedno popularnejša in vrste boriteljev za to idejo se vsaki dan množijo. Kaj mislite, gosp. poslanec, o tem živahnem pek otu?" „Naša stranka smatra Jugoslovane za en narod, ki je razcepljen v štiri majhne narode in ima tri književne jezike. Medsebojno približevanje med Jugoslovani je neobhodno potrebno, ako nočemo propasti. Najprej je treba delati na tem, da se zbližamo kulturno, a končni naš cilj bodi: federacija svobodnih jugoslovanskih držav. K tej federaciji bi lahko pristopili tudi drugi sosedni narodi — E-umuni in Madžari — ki imajo z nami skupne interese." „Srbija, kot center Jugoslovan-stva in kot predstavnica najštevilnejšega in najmočnejšega jugoslov. plemena je po mojem mnenju poklicana, da prevzame inicijativo na tem delu in da ga ona organizira. Do sedaj se v tem oziru ni mnogo delalo in želeti bi bilo, da se Srbija že enkrat zave svoje zadače in svoje dolžnosti." „Imate prav. Ali pomisliti mo- rate na to, da je bilo do najnovejšega časa takorekoč nemogoče se pečati v Srbiji s takimi vprašanji. Mi smo se tukaj morali boriti z reakci-jonarnimi režimi in smo morali vso svojo moč in vso eneržijo uporabiti za to borbo, tako, da nam je bilo nemogoče misliti na Jugoslovanstvo, nego tudi na Srbstvo izven kraljevine. Ko smo obračunali z reakcij o, začeli smo takoj gledati Čez meje kraljevine, ali še niso popolnoma kon-solidovani notranji odnošaji v Srbiji, in zato niti delo na zunaj še ne more biti tako intenzivno in organi-zovano, kaker bi bilo želeti v interesu jugoslov. ideje. Upati pa moremo, da se notranji naši odnošaji v kratkem popolnoma konsolidiraj o, da zacelimo rane, ki nam jih je zadala reakcija in potem začnemo z živim delom na propagiranju jugoslovanske ideje. Kot Slovenec in kot Jugoslovan želim, da ti časi Čim prej nastopijo" rečem jaz in potem se je začel pogovor o slov. razmerah, ki so posebno interesirale g. J. Prodanovića, skupštinskega kvestorja, književnika Dragutina Ilica in poslance, ki so bili zraven. Vsi ti gospodje — bili so iz različnih strank — so bili edini v tem, da bi bilo neobhodno potrebno, da Srbi stopijo s Slovenci v čem ožje stike. Ko odide g. Prodanović, pride v biblioteko g. dr. V o j a V e 1 j k o v i ć, voditelj nacionalcev. Ta stranka meni ni posebno simpatična, ali dr. Velj-kovića sem vedno visoko cenil. To je izredno spreten parlamentarec, a njegov nastop je tak, da vsakega človeka že v prvem momentu osvoji. Tudi ž njim sem takoj začel razgovor, ali sem na svoje vprašanje: Kako stališče zavzemajo nacional ci o vprašanju konflikta z Avstro-Ogrsko. dobil samo ta-le kratek odgovor: „Znano Vam je, da smo mi v tej zadevi vložili interpelacijo, v kateri zahtevamo, da nam vlada objasni, kako je prišlo celo do tega konflikta. Nam je stvar znana samo iz Časopisja, a na to se ne moremo naslanjati, nego moremo precizirati svoje stališče še-le potem, ko vlada objavi celi tok pogajanj in vse avstrijske zahteve. Zato smo tudi vložili dotično interpelacijo in ko dobimo na njo jasen odgovor, označimo svoje stališče." Bolj zgovoren je bil konservativen poslanec, g. Pavle Marinko-vić, katerega sem našel v skupštin-skem buffeju. Tudi ž njim sem popolnoma slobodno govoril, ker je tudi on časnikar, a bil je nekdaj v diplomatični službi in naučni minister. G. Marinković ie odgovarjal na moja vprašanja hitro, kakor bi se na ta razgovor že pripravljal. O položaju konservativne stranke, ki ima pet poslancev v narodni skupštini, se je izrazil tako-le: „Naša stranka je najbolj opozicionalna od vseh, ker mi stojimo v opoziciji v širšjem obsegu, kakor ostale opozicijske stranke, ki sicer stojijo v opoziciji napram vladi, ali so akceptirale in odobrile 11. junij (umor kralja Aleksandra in kraljice Drage), a mi smo prišli v narodno skupštino s tem, da protestiramo proti temu dogodku. Naša opozicija velja torej glavnim vprašanjem, a ne malenkostim, oziroma familijarnim zadevam med obema grupama radikalne stranke. Mi se ne spuščamo v osebne prepire, kakor samostalci, ki so v opoziciji radi osebnosti, a v istini so ravno ono kar so starejši radikalci." „Ali je Vaša stranka nasprotnica režimu, ki je ustvarjeD z 11. juni- jem 9u „Ako razumevate pod režimom ta duh, ki vlada v njem, to glorificiranje zločina (Hm! — moja pripomba) od 11. junija, potem smo mi temu nasprotni. Dokler narodna skupština ne prizna, da se je zmotila, ko je nazivala dogodek od 11. junija herojskim činom (Na tako priznanje narodne skupštine bodo konservativci dolgo čakali! — moja pripomba) mi ostanemo opozicija celokupnemu režimu, kine odgovarja resnici. Razen tega je glavna razlika med nami in med vsemi drugimi strankami v tem, da mi zahtevamo ustavno reformo in sicer v tej smeri, da se uvede dvo- LISTEK. Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) „Ne imenujte božjega imena po nemarnem," je resno in strogo odgovoril vitez Pyrso. „Ukazal sem zapreti vrata, ker zahteva občna korist, da opozorim ljudstvo, ki Vam sledi, na veliko nevarnost". „Ljudstvo ne potrebuje svetov krivih prorokov in odpadnikov; ljudstvo ve, da največja nevarnost, ki mu preti, je, da pahne svojo dušo v pogubljenje". Župnik je slutil, da poskusi vitez Pyrso ljudstvo zadržati v mestu in poznavajoč Pyrsovo veljavnost pri KamniČanih, se je po pravici bal posledic, če bi Pyrso mogel z ljudstvom govoriti. Zato je jezno zahteval: „V imenu križanoga Izveličarja — odprite vrata, sicer bom primoran prekleti Vas in celo mesto in vsakega posameznika, ki bi se nam ustavljal." „Zdaj ga imam," je zadovoljno šepnil vitez Pyrso na uho Bernardu Sternbergu. Potem pa se je obrnil do ljudstva, ki se je gnetlo pred vratmi in je rekel: „Prijatelji, Kamničanje! Župnik Lavrencij grozi s prokletjem. Župnik Lavrencij obeta, da prekolne Vaše rodno mesto, ki se je s trudom in znojem sezidali Vaši dedje, ki ste je Vi slavno branili proti vsem sovražnikom, kjer ste doslej živeli srečno in zadovoljno in kjer so rojeni Vaši otroci A ne bojte se prekletja župnika Lavrencij a. če župnikovi blagoslovi nič ne pomagajo, potem tudi njegova prokle tj a ne morejo nič škodovati." Lavrencij je zarjul in začel kričati nad Pvrsom, toda Pyrso se ni dal motiti in je s p o vzdignjenim glasom nadaljeval svoj govor. „Pravim Vam in prisegam Vam na to, da je župnik nevreden služabnik našega Gospoda in Izveličarja. Ali ima le eno samo tistih Čednosti, ki jih zahteva božja postava od vsakega kristjana, kaj šele od duhovnika ?" „Nima je," se je kar naenkrat oglasilo veČ oseb. „Res je, ne ene nima. In zato ga je Bog kaznoval in mu vzel vse oblasti in vse moči, ki mu jih je podelilo mašniško posvećenje." „Kdo pravi to? Vi krivoverski prerok in preganjalec Kristusov — dokažite to." Župnik je bil ves bled in tresli sta se mu roki, držeči najsvetejše, silne razburjenosti. Pyrso se ni da! motiti. Videl je napeto pozornost, s katero je ljudstvo čakalo njegovih pojasnil in videl globoki vtisk, ki so ga napravile njegove besede celo med župnikovimi pristaši. „Poslušajte ljudje in sodite sami," je nadaljeval Pyrso. „Videli ste, kaj se je zgodilo danes v hramu božjem, čigar čuvar je župnik Lavrencij. Iz božjega hrama, izpred velikega altarja, spričo Najsvetejšega, so zli duhovi odnesli mrliča in se naselili v njegovem truplu. Vsi veste, da ena sama kaplja blagoslovljene vode prepodi tisoče hudobnih duhov, in da beže pred njo celo peklenski poglavarji. Kako torej, da so hudobni duhovi mogli priti v cerkev in odnesti mrliča. Kar stoji zemlja, se to še ni zgodilo. Tu v Kamniku se je zgodilo, gotovo samo zato, ker župnik nima več tistih čeznaravnih moči, ki jih je prejel z mašniškim posvečenjem. Bog je zapustil najsvetejše in cerkev ter vzel župniku vse njegove oblasti, gotovo ker ve, da jih župnik ni več vreden. Bog je hotel s tem kaznovati župnika, ne Kamnika in njegovih prebivalcev." „Laž, laž, to je vse grda laž," se je togotil župnik. „Če je laž, pa pojasnite, zakaj se je zgodilo strašno čudo z Zlato-poljcem v blagoslovljeni cerkvi, pred velikim altarjem in spričo Najsvetejšega," je mirno rekel Pyrso. „V cerkvi ste vendar Vi gospodar, župnik Lavrencij, ne kamniški mestjani; Vi ste namestnik božji, a če se je čudo zgodilo v Vaši navzočnosti, je čisto gotovo, da je Vaša Čeznaravna moč ni mogla preprečiti in da Vas neskončno dobri Bog neče več pripo-znati za svojega namestnika. Če ponesete sedaj najsvetejše iz mesta, Vam jaz tega ne bom branil, ker v Najsvetejšem, ki ga Vi držite v rokah, ni več Boga, ker to ni drugega, ka- kor iz srebra in zlata narejena posoda, ki nima za mestjane nobenega pomena veČ." „Odprite vrata," je zarohnel župnik Lavrencij, ker ni vedel, kaj naj bi odgovoril na Pvrsove dolžitve, in ker se je bal, da se mu ljudstvo popolnoma izneveri, če bi Pyrso mogel nadaljevati s svojim vplivanjem. „Takoj, župnik Lavrencij, dam odpreti vrata in svobodno bodete odrinili, kamor Vas je volja. Samo še ljudstvu imam nekaj povedati." „Kdor je kristjan, naj ne posluša tega krivoverca," je vpil župnik ali nihče se ni zanj več zmenil, vsi pogledi so bili uprti na Pvrsa. „Kdor hoče iti z župnikom — naj gre; nihče mu tega ne bo branil" je s povzdiguj enim glasom oznanil Pyrso. „Samo na nekaj Vas opozorim. Kar nas ostane v mestu, bomo branili samo svoje imetje, ne pa tudi imetja tistih, ki odidejo. Prav danes sem dobil sporočilo, da pride Nikolaj Kolovški že v nekaterih dneh in da se takrat vname boj za Kamnik. Župnik Lavrencij hoče Nikolaju olajšati zavzetje Kamnika, zato Vas skuša izvabiti iz mesta. Jaz pa Vam po- dom ni parlamentarni sistem, a druge stranke nočejo, ali si pa ne upajo to zahtevati." Ko sva prešla na razgovor o carinski vojni, je izjavil g. Pavle Ma-rinković zelo odločno, da je bolje voditi z Avstro-Ogrsko carinsko vojno, kakor pa popuščati, vsprejeti predrzne avstrijske zahteve in se ponižati. Ravno odgovor na to moje vprašanje mi je zelo ugajal iu žal mi je, da ga ne morem priobčiti doslovno, a ne morem storiti tega vsled tega, ker sem nekje izgubil stenografsko tozadevno beležko. Poiskal sem še rjedincau soci-jalno-demokratiČne stranke, g. Dra-gišo Lapčevića, ker bi tudi ž njim zelo rad govoril, ali g. Lapce-vić se riz principa" ne mara spuščati v take razgovore, ker smatra, da ni pooblaščen govoriti v imenu stranke drugje kakor tam, kamor ga stranka pošlje. S tem sem priobčil vse razgovore in treba je samo še dodati jim komentar, a to storim v eni prihodnjih številk ^Slovenskega Naroda". Hočem namreč imeti poslednjo besedo. Ministrski svet Dunaj, 24. julija. Današnji ministrski svet se je bavil s tekočimi zadevami in s pripravami za jesensko zasedanje. Imenovanje novih tajnih svetnikov, med katerimi so tudi ministri dr. pl. Derschatta. Prade, dr. Marcliet, dr. P a c a k in dr. Fort, se razglasi IS. avgusta obenem z imenovanjem mnogih novih članov v gosposko zbornico. Mesto umrlega pesnika pl. Saara bo baje poklican v gosposko zbornico nemški ljudski pisatelj Peter Rosegger. Gosposka zbornica. Dunaj, 24. julija. V današnji seji je gosposka zbornica brez debate odobrila zakonske načrte in predloge, ki jih je sprejela poslanska zbornica v zadnji seji. Obrtna novela seje izročila posebnemu odseku 15 Članov, istotako se je izročil posebni komisiji zakonski načrt o pokojninskem zavarovanju privatnih ui*adnikov. — Prihodnja seja se napove pismeno. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 24. julija. Sinoda grškega patrijarhata izda kmalu takozvano Črno knjigo o cerkvenih zadevah v Macedoniji. Knjiga bo naštevala vse krivice, ki jih je zadala Grkom bolgarska in rumunska propaganda od leta 1902. Sofij a, 24. julija. Zaradi izsiljevanja posameznih macedonskih revolucionarjev in nesloge med voditelji, je takozvana dobrodelna liga ustavila denarno podpiranje revolucijskih krogov. Rusija pred revolucijo? Petro grad, 24. julija. Prorokovanje o revoluciji. Poslanci dume, ki so se vrnili iz Vvborga, naznanjajo, da bodo narod revolucionirali ter upajo v teku enega meseca udariti. Po petrograd-skih ulicah spremljajo poslance policaji. Predsednik Muromcev vem: V tistem trenotku, ko sprevi-dimo, da se Kolovškega ne ubranimo, poberemo vse vrednosti in dragocenosti, kar jih bo v mestu, naše in Vaše, in se umaknemo v gore, mesto pa užgemo. To je vse, kar sem Vam hotel povedati. In zdaj — odprite vrata.u ^Zaškripala so vrata in se odprla. Župnik je vzdignil najsvetejše in zakričal: „Za menoj, kristijani, naj zadene krivoverce tista usoda, ki so jo zasluzili." Župnik je s svojima pomočnikoma zapustil vrata ali sledilo mu je komaj nekaj moških in žensk, vsi drugi ljudje so zaostali in sami pomagali, da so hlapci vrata zaprli za župnikom. Bernard Sternberg pa je veselega obraza pristopil k vitezu Pyrsu in mu stisnil roko: „Hvala vam, hrabri in modri vitez, dosegli ste več, kakor smo vsi pričakovali." (Dalje prih.) odide v inozemstvo. Manifest dume na narod je zaplenjen. Državni svet. Izvoljeni člani državnega sveta bodo med protestom proti razpustu dume odložili svoje mandate. Zasedanje državnega sveta je sistirano ter se skliče zopet 5. marca 1907. Puntanje vojaštva. Varšava, 24. julija. V obmejnem kraju Aleksandrovo divja že drugi dan boj med upornimi in carju zvestimi vojaki. Vsa vladna poslopja so razdjana. Prebivalci beže preko meje, ki ni zastražena. Odesa, 24. julija. Dvajset ko-zakov, ki so se vračali s pogreba umorjenega tovariša, so napadli dve trgovini ter začeli ropati in uničevati blago. Šele pomnožena policija jih je pregnala. Petrograd, 24. julija. Ves drugi bataljon Preobraženskega polka so morali razorožiti in v malih oddelkih odpeljati v Peterpavlovsko trdnjavo. Tudi v drugih dveh bataljonih so zaprli mnogo podčastnikov in vojakov zaradi veleizdaje. Varšava, 24. julija. Uporni artiljerijski vojaki brestlitovske trdnjave so napadli ponoči Častniški tabor ter ga zažgali. Častniki so komaj utekli v nočnih oblekah. Vojaki pa so bežeče častnike zasledovali in pri bližnjem mostu se je vnel boj, v katerem sta padla dva častnika, več pa je bilo ranjenih. Moskva, 24. julija. Vsi v inozemstvu živeči častniki, tudi taki v toplicah, so brzojavno poklicani v svoje postaje. V pozivu je rečeno, da je treba z ozirom na vznemirljivi položaj spraviti čete na vojno stanje. Vojaška diktatura. London, 24. julija. Iz Petro-grada je došla vest, da je car s posebnim ukazom dal velikemu knezu Nikolaju Nikolaje viču vojaško diktaturo z neomajno oblastjo nad življenjem in imetjem državljanov. Ta veliki knežje igral glavno vlogo pri razpustu dume, ker je carja prepričal, da bo mogoče naraščajoče revolucionarno gibanje v armadi zatreti le tedaj, ako se vrne k avtokratiji. Zborovanje poslancev na Finskem prepovedano. Petrograd, 24. julija'. Zborovanje bivših poslancev dume je na Finskem prepovedano. Danes popoldne se je vrnilo kakih 150 poslancev iz Vvborga v Petrograd. Na kolodvoru so jim meščani prirejali živahne ovacije. Kolodvor so stražili orožniki. Cenzura. Petrograd, 24. julija. Razen „Novoje Vremja", „Rossija" in rPe-terburgskija Vjedomostiu so bili danes vsi veliki politični dnevniki konfi-s kovani. — Sedaj se je tudi izvedelo, da je ruska cenzura zaplenila svojecasno zahvalo poljskega kluba v dumi na pozdrav poljskega kluba v dunajskem parlamentu. Anarhija na Finskem. Hamburg, 24. julija. Finska policija je ustavila svojo službo, policijski ravnatelj je odstopil. Istotako so odstopili poveljniki 1. in 4. polka in drugih 120 finskih častnikov. Naredba novega ministrskega predsednika. Petrograd, 24. julija. Stoly-pin je izdal gubernatorjem in mestnim poglavarjem brzojavna navodila za nadaljno postopanje. Naročil jim je, naj zahtevajo od p odrejenih oblasti odločno postopanje brez vsakega obotavljanja, kjer se gre za zdrževanje reda. Nemiri se morajo zatreti za vsako ceno. Gre se za boj proti sovražnikom družbe, ne pa proti družbi sami. Upori v Kavkazu. Odesa, 24. julija. V okraju Suša so se spuntali Tatarji. Vas K al adjak so popolnoma razdej ali in v s e prebivalce pomorili. Carjeva rodbina v inozemstvu? Pariz, 24. julija. Carica-mati je kupila blizu Kodanja veliko vilo, kamor se preseli carjeva rodbina, ako bi morala bežati iz Rusije. Govori se, da je revolucijski odbor dal carju štiri dni odloka, da odide v inozemstvo, ker je sicer njegovo življenje izgubljeno. Trgovska In obrtniška zbornica v LJubljani. V Ljubljani, 24. julija. Seji je predsedoval zbornični predsednik g. Lenarčič. Za overo-vatelja zapisnika je imenoval zbornična svetnika gg. Mejača in Grobe 1 n i k a. Naznanila predsedstva. Predsednik je naznanil, da je ravnokar došla vest, da je umrl zbornični član, ravnatelj kranjske industrijske družbe g. Luckmann. Govoril mu je posmrtnico, ki so jo zbornični svetniki stoje poslušali. Še zabeleži v zapisniku. Pogreba se udeleži deputacija. Nadalje je prečital prošnjo, ki jo je poslala zbornica vsled sklepa zadnje seje na trgovinsko ministrstvo zaradi naprave telefonske zveze Ljub-ljana-Trbiž s postranskimi priklopki: Skofja Loka, Karanj, Bled, Jesenice itd. Trbiž ne reflektuje. Dosedaj še tozadevna pogajanja zaradi potrebnih prispevkov niso imela povoljnega uspeha. Poštno in brzojavno ravnateljstvo kakor tudi deželna vlada sta podjetju naklonjena, ker bi se s tem zelo pospeševal promet tujcev, posebno sedaj po otvoritvi karavanske železnice. Upreti pa se je zahtevi, da bi morale lokalne občine prispevati 30% vseh stroškov. Končno je naznanil predsednik, da je poštno ravnateljstvo ugodilo zahtevi po razširjenju poštne in brzojavne službe na Bledu v poletnem času. Naznanila tajništva. Zbornični tajnik g. dr. Murnik je naznanil, da se je zbornica pismeno poslovila od prejšnjega trgovinskega ministra ter pozdravila novega ministra. Na vlogo zaradi poškodbe telefonskih žic v zimskem času po Ljubljani in na nasvet, naj bi se jemale močnejše je poštno ravnateljstvo odgovorilo, da bi strehe ne prenašale večjih obremenjenj. Zbornica je oddala v mnogih obrtnih zadevah svoje mnenje, priporočila „Učiteljsko tiskamo" itd. — Na vprašanje deželne vlade je odgovorila, da bi bilo priporočati, da se tudi ženske pripuste na obrtne učne zavode in sicer v nadaljevalne in druge strokovne tečaje. — Predsedstvo se je udeležilo otvoritve nove železnice. Končno je g. tajnik priporočal, naj se za sodnika lajika zopet in*e-najeta dosedanja gg. E. Kavčič in Lil leg, ki jima je potekla funkcijska doba. Sprejeto. Letni in živinski semnji v Ljubljani. Na tozadevni predlog mestne občine ljubljanske je poročal zbornični tajnik sledeče; Mestni magistrat je sklenil spremeniti tržni red za mesto Ljubljano tako, da bi se opustili letni blagovni semnji, uvedli pa tedenski živinski semnji vsako sredo, vsako prvo sredo v mesecu pa naj bi bili poleg govejih tudi konjski semnji. Deželna vlada je zbornico pozvala, naj se o tem izjavi. Zbornica je iz krogov manjših trgovcev v Ljubljani prejela prošnjo, naj bi se zavzela za to, da smejo na vseh semnjih v Ljubljani svoje blago razložiti in prodajati kramarji, in sicer le domači ljubljanski. Po § 67. o. r. je na tedenskih blagovnih semnjih dovoljeno v občini sami stanu-jočim obrtnikom v lopah in stojnicah prodajati predmete njihovega obrta. V tržnem redu za mesto Ljubljano te določbe ni. Za primer, da bi vlada zavzela stališče, da je dopustnost take prodaje odvisna od izrecnega dovoljenja in označbe dotičnih dni po obrtnem oblastvu, oziroma po tržnem redu, kar pa se odseku ne vidi v zakonu utemeljeno, predlaga stalni odsek, naj bi se vladi nasvetovalo, da v tržni red vsaj za vsako prvo sredo v mesecu, ko je torej goveji in konjski semenj ter obenem tržni dan sprejme določbo, da je ob teh dneh dovoljeno v Ljubljani stalno stanuj očim trgovcem in obrtnikom v lopah in stojnicah prodajati predmete svojega obrta, sicer pa se pridruži zbornica tozadevnemu magistratnemu predlogu. Sprejeto. Podpora katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov v Ljubljani. Poročevalec zbornični svetnik g. Kraigher. Imenovano društvo je priredilo lani razstavo ter prosi za podporo v pokritje tozadevnih stroškov. Poročevalec je predlagal, naj se dovoli 100 K. Obenem je povedal, da mu ta razstava ni napravila vtiska razstave, temuč semnja, kjer je bilo razstavljenih več židovskih predmetov. Krojaški oddelek je imel le par skrajne pokvarjenih duhovnih sukenj. Ob koncu razstave pa je bilo predsedstvo v zadregi, komu naj se da medalje, da ne preostanejo. Dovolilo se je 100 K. Mahrova prošnja. Gosp. Artur Mahr je zahteval povrnitev svojega zborničnega prispevka, ker njegovega imena po pomoti ni bilo v volilnem imeniku. Ker je sam kriv, ker se ni pravočasno oglasil, se je njegova prošnja odklonila ter se mu predpiše davek tudi za prihodnjo leto. (Poročevalec zbornični tajnik). Prošnja osrednje zveze stavbnih obrtnikov na Nitje Avstrijskem. Poročevalec zbornični tajnik. Imenovana zveza, ki ima 42.000 stavbnih delavcev, prosi, naj zbornica podpre njeno tekozvano stavČno klavzulo. Zveza je namreč zaman prosila, naj bi država, dežele in komune upoštevale, ako se v slučaju stavke ne morejo stavbne in dobavne pogodbe izvršiti v določenem roku. Zbornica je sklenila, da podpre vlogo imenovane zveze s slično prošnjo. Nato se je seja zaključila. ?oziv. Dne 12 avgusta t. 1. se odkrije ob 11. uri dopoldne v Postojni na glavnem trgu M. Vil-harjev spomenik. K tej narodni slavnosti, katere spored se pravočasno objavi v listih, vabi podpisani odbor vljudno vsa narodna društva, Čitalnice, telovadna društva, gasilna društva itd., da se slavnosti korporativno, Če le mogoče z zastavami ali vsaj po deputaciji udeleže. Posebnih vabil odbor ne bode razpošiljal. Za sluc j, da se odzove vabilu zadostno število udeležencev, priredita se posebna vlaka iz Ljubljane in Trsta. Da se more za udeležnike vse potrebno preskrbeti, se obrača podpisani odbor do slavnih društev s prošnjo, da nam sporoče najkasneje do 5. avgusta t. L, ali se udeleže slavnosti in vsaj približno s koliko člani. V Postojni, dne 14. julija 1906 Odbor za M. V i 1 h a r j e v spomenik. Josii> Lsvrenčič predsednik. nevne vestL V Ljubljani, 25. julija. — Tretji nemški mandat za SpOdnjeŠtajersko. Pod tem naslovom piše včeraj sna rDomovinaa: r zgodila se je lumparija, katere ni nihče pričakoval in zgodila se je, kakor je videti, tudi s privoljenjem naših poslancev. Doslej so imeli nemškutarji na Spodnjem Štajerskem 1 in če racunimo še Wastiauov mandat spodnještajerskim, 2 mandata. Po ljudskem Štetju iz leta 1900 imamo na celem Spodnjem Štajerskem, kar je pod črto Sobota-Arvež-Spielfeld-Mura, 68.342 Nemcev. Prepričani smo lahko, da se od tistega Časa število Nemcev v teh krajih ni znatno pomnožilo. In tako dobi torej 70.000 Nemcev na Spodnjem Štajerskem 3 poslance, med tem ko jih dobi nad 400.000 Slovencev 7, tako da pride na 24.000 Nemcev na Spodnjem Štajerskem 1 poslanec ter na 5S.000 Slovencev tudi 1. Kdor smatra to za pravico, in kdor smatra za pošteno, da se za nedogledno dobo vse spod-nještajerske trge, vsa mesta in tudi nekatere večje vasi po Spodnjem Štajerskem, kjer je le peščica Nemcev, priklopi nemškim volilnim okrajem, ta mora biti slep in gluh za vsako pravico. In lopov je oni, ki je glasoval za to, da seje dalo peščici naših nemškutarjev za drobtino sedmega s 1 o-venskegamandata cel hleb, tretji spodnještajerski nemški mandat. Ko se je sklenil ta naš sedmi mandat kot kompenzacija za kočevski nemški, je nastal po nemških gajih vik in krik. Sedmi mandat slovenski ne sme ostati, tako je vršalo semintja. In prepričani smo bili, da brez kompenzacije res ne bo šlo. A prepričani smo bili tudi, da se bo dal Nemcem na nemškem Štajerskem, recimo v Gradcu, kak novi mandat, dasi bi tudi to že bilo v obraz pravici ter enakosti volilne pravice. Da pa se bo slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem udarilo v lice na tako oduren, na tako lopovski način in s tako mirnimi obrazi tudi naših zastopnikov, tega nismo pričakovali nik- dar. Že to, da se ustvarijo na Spodnjem Štajerskem, ki je po veČini agrarna dežela, 9 mestni mandati, je pljuska v obraz splošnosti volilne pravice. Da se pa vsi ti trije mestni mandati dajo Nemcem, oziroma neuišku-tarjem, ko je vendar vsaj ena tretjina prebivalstva mest in trgov slovenska, je druga in sicer najbolj lopovska pljuska v obraz vsej pravičnosti. Takšne volilne reforme za nas ne trebamo! Volilne reforme, ki bi za desetletja potlačila slovenski element po naših mestih in trgih v sužnost, kakor je bil v njej pred 50 leti, takšne volilne reforme nečemo in ne maramo. Ako naši poslanci ne morejo doseči, da pripade eden teh spodnještajerski h. mestnih mandatov po proporcionalnem volilnem sistemu Slovencem, potem jim bo povedalo ljudstvo, da takšne reforme ne mara. Od vseh strani dobivamo nešteto pisem, v katerih >e ogorčeno izjavlja proti takemu na-silstvu, v katero so prikimali tudi naši zastopniki. Slovenska politična društva, dvignite se in povejte Ijudsl da ima sedaj spregovoriti končno in odločilno besedo !a — Socialno-demokratski shod V Ljubljani. Izvrše val ni odbor jugoslovanske soc. - demokratske stranke razpošilja tale vabila: rZe drugi shod. sklican v »Mestni dom** z namenom, da razvijeta in obrazložita gospoda dr. Tavčar in dr. Triller nazore in namene narodno-napredne stranke glede državnozborske volilne reforme, je bil predčasno končan. Kakor zastopa socialna demokracija odločno svoje mnenje, obsoja brutalno maniro, ki hoče nasprotniku kratkomalo preprečiti izraženje svojih nazorov. Socialna demokracija hoče jasno-* i kateri je pogoj, da se sliši vsako mnenje. Zaradi tega bode v nedeljo, dne 2 9. julija t. L točno ob 10. uri dopoldne zopet ljudski shod na vrtu Hafnerjeve pivar ne (Sv. Petra cesta štev. 47 z dnevnim redom: Volilna reforma in Slovenci. Povabljen je v s a k d o na ta shod; socialni demokratje garantirajo nanjem prosto besedo zastopnikom vseh političnih nazorov . prva beseda je rezervirana gg. dr. Tavčarju in dr. T r i 11 e r j u , potem pridejo na vrsto eventualni drugi nasprotniki socialne demokracije in potem šele naše mnenje. Socialni demokratje od prvega do zadnjega bodo skrbeli za to, da vsakdo lahko nemoten izrazi svoje mnenje, ker se le tako doseže razbistrenje pojmov. Socialni demokratje hočejo zavedne politik-shodu je namen, da ji izgladi pot. Zato je vabljen na shod vsakdo, -mur je ležeče na tem, da zmaga tudi v Ljubljani stvarnost, omika in olikanost v itak dovolj zastrupljenem javnem življenju. — Nova blamaža drja. Schtvei- tzerja. Dr. V i 1 j k o S c h w e i t z e r je vložil pred veči tedni kot zastopnik očetov kapucinov pri tukajšnjem deželnem kot tiskovnem sodišču tožbo radi razžaljenja Časti proti izdajatelju in odgovornemu uredniku našega lista, češ, da je krvavo žalil očete kapucine s tem, da je priobčil notico o aretaciji nekega kapucina H. n a Reki. Pri preiskavi je toženec zanikal, da bi imeli kapucini reškega samostana in reške redovne provincije legitimacijo vložiti tožbo proti našemu listu, ko se je vendar dotična notica tikala samo gotovega kapucina H., o katerem pa niti povedano ni bilo, da-li je bil Član reškega samostana in ako je vobce spadal pod hrvatsko (reško) redovno provincijo. Predpreiskava o dotični tožbi se je zaključila in dr. Scbvvei-tzer je bil po sodišču pozvan, n a j tekom 14 dni vloži obtožnico Toda teh 14 dni je že davno poteklo, a dr. S c h w e i t z e r ni vložil obtožnice, kar znači, daje zlezel pod klop in odstopil od tožbe. Sicer pa, Čemu je vobce vložil tožbo, ko je bil dejanski položaj vendar tak, da človeku ni treba biti baš jurist, da ve. da mora biti tožba brezuspešna, ako tožiteljem ne-dostaja legitimacija za tožbo. (5e je pa že vložil tožbo, zakaj ni vztrajal 8V" Dalje v prilogi. rnioga Jo konca? Ali se je bal, da bi mu odišče samo povedalo, da je bila ^žba lahkomiselno vložena in da je a — slab jurist?! — Ljubljanski nem&kutarji so - istali silno predrzni in bojeviti, od- ST so zmagali v pravdi proti mestni ,'jčini radi verande pred kazino. Demonstrativno posedajo pod kostanji i red kazino in cesto se prigodi, da l ju: a vnos t izzivajo s svojimi razgovori imoidoče Slovence. SnoČi je sedela };jd kostanji v. čja nemška dražba in 0 len izmed rjih je demonstrativno, tla bi ga pa" slišal vsak mimoidoči r lovenec, kričal: „Unter diesem win Jischen Bauernvolk ist j a • arnicht z u leben." VroČekrv- i! ^fllu nemSkutarju svetujemo, naj nikar ne misli, da sme že na Ijubljan-i\.\k tleh nekaznovano žaliti slovenski naroči in izzivati Slovence, sicer se i;.a lahko prigodi, da bo moral vkljub r .^venski krotkosti in potrpežljivosti 1 ;>d kostanji pobirati svojega rojstva kosti! Na rodnih svojih tleh se kratko-rnalo ne damo izzivati, najmanj pa i ! kakega pritepenega nemcurja, ki :- j je že preobjedel slovenskega 1 ruha ! Ako dotičniku ni mogoče životi med narodom, ki ga zaničljivo n irivlj a „ \vindisches Bauernvolk", .-.obodno mu, naj pobere šila in ko- I'fca in se naseli magari med gornje-ajerskimi r)todlnia, kjer bo morda kV5fe živel in se bolje počutil. In mi i :namo ničesar proti temu, ako vzame vse svoje enakomisleče bratce! Vsem srečno pot! — Klub narodu o-naprednih Lčinskih odbornikov v Idriji se j j v ponedeljek ustanovd. Na pova-župana Sepetavca se je k za-il . vnemu posvetovanju zbralo 15 na-: ino naprednih občinskih odbornikov. Po pozdravu navzoČili je župan j jasnil namen kluba in preČital klu-va pravila. Odbornik Lapajne Valentin je z občinsko-gospodarskega uišča opozarjal na važnost narodno-i Aprednega kluba občinskih odborih kov, ki mu bo predvsem naloga srbeti za redno gospodarstvo novega >činskega odbora. Odbornik Alojzij i1 e g a n pa poudarja potrebo kluba --slikarskih ozirov. Sklicatelj župan da na glasovanje, ali se ustanovi klub ali ne. Razen enega se vsi navzoči odborniki izjavijo za ustanovitev kluba, v kojega tudi vstopijo. Na .11 og Jana Grudna se izvoli za predsednika odbornik Lapajne Valentin, za podpredsednika pa odbornik ^lahorič Ivan. Na to se je razpravljalo o nekaterih zadevah in prosilo navzočega župana, da se razpis seje vsaj teden dni preje naznani odbornikom, kar je župan obljubil. Z rastjo pozdravljamo ustanovitev narodno naprednega kluba občinskih od-: rnikov, kar je dokaz, da se stremi po boljši organizaciji narodno na-j edne stranke v Idriji. Ustanovitev -ga kluba je bila že davna potreba, marsikako nesporazumljenje v stranki bi se bilo prihranilo. Cisto napačno mnenje je nekaterih, da je ustanovitev kluba naperjena proti so-< ijalno-deniokratični stranki, ki si je tudi ustanovila svoj občinski klub, ker je to popolnoma notranja strankina zadeva. Nasprotno, celo lažje bo poslej v gotovih slučajih skupno nakopati, ker bo organizacija razprav-jala in sklepala z organizacijo. Želimo le, da si bo klub znal ustvariti iu ohraniti potrebno disciplino, ki je predpogoj vsake dobre organizacije. V klub naj imajo pristop tudi odbor-liiski namestniki. — Idrija počaščena. Kakor poroča „Slo venec", priredi „katoliško narodno", (ali slovensko ljudskoj dija-štvo izlet v Idrijo k svojemu poglavarju. Po zadnjih dogodkih v Idriji l'e malo drzno od katoliških akade-miČnih gospodkov, da so si izbrali za svoje zborovanje ravno Idrijo, kjer gotovo ni tal za klerikalno propagando. Upamo, da bo to v Idrijo . julija za I. in II. razred. Kakor take občinske uprave kot je v Veprincu, nima niti Tuška v svojem naj zadnjem in naj-zakotnejšem selu, ravno tako se tudi volitve nikjer po vesoljnem svetu ne vrše tako, kakor ravno v tej občini. Pred volitvami je agitirala italijanska komora, na čelu jej „Marki", na vse načine; videč, da je v manjšini, se je poslužila najskrajnejših sredstev, da bi se še obdižalana površju. Dasi ji mrzi hrvaščina, vendar ji je bila zdaj dobra in izdala je poziv, ki je po priliki podoben ljubljanski šprahi Žaneta z Iblane. Odlomek tega poziva ne bo škodoval, zato ga priobčujemo par vrstic, kakor sledi: Leprinčani! Eto Vaš, braćo Leprinčani, na viliju oo vota-cioni za komunsku raprežentancu. Dopustite mane, Vašemu prijatelju, da Vam par iskreneh i serdaČneh besed rečen, seben sam persvajen, da Vi i brez mojih besed bite svoj sveti patriotiČki dover storili in ordine. Kada se o Vami, Leprinčani govori ale piše, svakemu Istranu serdce od radosti skače ne samo za to ca je Vaše lepo mesto mati Narav obdarila z blagen i zdrav en podnebjen, lego i za to ča va njem ži\e vredni i Čestiti narod, ki more služit za ežem-pij sven Istranom va gorućoj ljubavi do svoje patrie Majke Istrije. Lepri-načka županija ako i je mala ale je za to svejedno čašćena i vijena kako malo ka i od guverna i od junte i od svega dobromislećega istarskega naroda. Ni potreba da Vam poven Ča su komunjski votacioni aš Vi dobro znate, da Ča je fameje dobar otac i vredna mat, to je komunu podesta i raprežentanca. Komitad za votacioni. " Pri volitvah se je zgodilo ne-broj protizakonitosti. V III. razredu so odbili kar meni nič tebi nič nič manje kakor 40 hrvaško-slovenskih volilcev z opombo, da nimajo pravice glasovati, ker jih ne poznajo. Seveda so bili to sami domaČi Ve-prinčani, kateri ne trobijo V isti rog, kakor Marchi in italijanska komora. V II. in I. razredu se je seveda delalo ravno tako. V II. razredu je imela hrvatska - slovenska stranka 14 volilcev, ki so bili vsi pri volitvah navzoči. Ker jih je pa imela italijanska kamoristička stranka samo 7, kar so seveda že pred volitvami izračunali, odbili so čisto enostavno 8 glasov hrvatske stranke kakor v III. razredu. Na ta način je seveda ostala italijanska stranka v večini. D a ie bilo to skrajno nezakonito in da bodo te volitve razveljavljene, se samo ob sebi razume. Zopet bode torej treba čakati najmanje 2 do 3 mesece, da se bodo rešili rekurzi. Danes pa tretjič prosimo slavno c. kr. namesni-štvo v Trstu, na^ se vendar nekoliko gane že enkrat in naloži okrajnemu glavarstvu v Voloski, da izvede volitve po zakonu, ker drugače si bodo sami fsUov^nci s silo pomagali. — Žrtev pijanosti. oGletni dninar Pavel Martinič v Zagrebu se je napil vražje vodice in se v pijanosti tako potolkel po glavi, da je za poškodbami umrl. — Grozna smrt. 751etna vdova Terezija Kuhar v Jazvinu na Hrvatskem je sama živela. Te dni si je zvečer prižgala svečo ob postelji in zaspala. Od plamena se je vnela obleka in postelja ter naposled cela hiša. V ognju je starica našla grozno smrt in je < + ! ) ji nje samo par kosti in črepinja. — Visoka starost dninarice. V Oseku je umrla lOlletna Terezija Boršoš, ki se je do zadnjega časa preživljala kot dninarica. Njen mož je umrl star 97 let. — Dva otroka utonila pred OČmi staršev. Pilar Vincencij Bocek v Sisku se je šel kopat z ženo in tremi sinovi. Otroci so skočili v vodo. Ko se je Bocek ozrl za njimi, so mu vsi trije izginili. Skočil je za njimi in rešil enega, dočim sta ostala dva utonila in so ju mrtva potegnili na suho. — Nemškutarski napadalec. Prejeli smo to-le pismo: Snoči okrog ene ure popolnoči sem se vračal s svojim prijateljem z dežele iz „Narodne kavarne" skozi „Zvezdoa proti domu. Na ulici je bilo vse mirno. Gredoč mimo kazine, sem prijatelja opozoril, da je tu taborišče ljubljanskih Nemcev. V istem hipu, ko sem jaz te besede izustil, je kakih 5 korakov za nama iz kazinske kavarne v Selenburgovi ulici izstopilo neko mlado človeče, (kakor sem pozneje od stražnika zvedel, da je bil to neki Jeunikar, ki je že včeraj popoldne na ulici nahrulil nekega Slovenca) ter nad nama kričal: PKaj boste ve slovenske barabe, svinje, smrkovci, laus-buben itd. čez kazino „šinfalu, tudi jaz razumem slovenski !u Potem je jel pa v nemščini zabavljati, nakar sem ga odločno zavrnil, rekoč, da tako dete ob tej uri sploh ne spada na ulico in da se mi ne zdi vredno, se prerekati s takim otrokom. Med tem smo prišli do „Slona" na Dunajski cesti, kjer se je hajlovec tako razgrel, da mi je hotel priložiti zaušnico, ki sem jo pa krepko odbil z dežnikom. Konec tej aferi so napravili stražniki, ki so vročekrvnega nemškutarja odvedli v zapor. Nem-škutarska predrznost v Ljubljani že res presega vse meje. Niti teden ne preide, da bi ta nemškutarska sodrga ne napadla kakega Slovenca. Ako to takoj ne preneha, bomo prisiljeni nemškim izzivaČem pošteno naviti uro, in jih poučiti, da Ljubljana ni Celje, kjer nemškutarske barabe smejo ob belem dnevu neovirano napadati mirne Slovence! Provocirati se v Ljubljani ne damo, to si naj gospodje nemčurji enkrat za vselej zapomnijo, sicer bomo napeli strune, ki jim ne bodo prijetno zvenele po ušesih! G. — Spričevala in delavsko knjižico izgoljulal. Dne 23. t. m. dopoldne so potovali skozi Ljubljano v Trst brivski pomočnik Jožef Felbinger rojen 11. marca 1889 v Stradenitzi pri Haimfeldu, trgovski pomočnik Oton Hugon Uhlmann in še neki tretji, po imenu neznani rokodelski pomočnik, ko so se ustavili v neki gostilni na Tržaški cesti, se jim je pridružil nek neznanec in se začel z njimi pogovarjati. Obljubil jim je, da jih bode spravil v delo k neki opekarni, na kar mu je dal Felbinger svojo delavsko knjižico, ona dva vsak po eno spričevalo. Rekel jim je, da jih gre zglasit v bolniško blagajno in ko pride nazaj, jih pelje pa takoj na delo. Ti so neznanca Čakali in čakali, a zaman in se slednjič uverili, da je tujec na ta način le hotel priti do njihovih izkazil, katere bode najbrže zlorabil na kožo pravih lastnikov. — Pri Waidmannsdorfu blizo Celovca je našel dne 8. junija ob polu 1. ponoči železniški Čuvaj tik tira mrtvega, neznanega Človeka, katerega je povozil vlak in kojega identiteta še ni dognana. Navedenec je okoli 30 do 40 let star, srednje postave, temnorjavih las in takih, majhnih brk. Imel je Črn karirast suknjič s križasto podlago, skoraj še nov sivo-kri žast telovnik, domobranske suknene hlače, stiflete, belo srajco in zeleno-rumenkast, mehak klobuk ter se sodi, da pripada delavstvu. Pri njem so našli črno, že obrabljeno denarnico z 11 vin., srebrno remontoar uro, ki je imela štirivoglat kazalnik, s kovinasto verižico, leseno pipo in nož. Te reci se nahajajo pri celovškem magistratu. Eventuvalni podatki, ki bi služili v koštatovanje identitete, naj se naznanijo najbližjemu varnostnemu oblastvu. — Nasilen berač. Včeraj je v Prešernovih ulicah policijski stražnik aretoval vaganta Antona Tihlja iz Kleč, ker je sumljivo stikal po hišah in beračil. Ko mu je napovedal are-tovanje, je Tihelj najprvo sunil stražnika od sebe, potem pa se je vlegel na tla in z rokami in nogami suval okoli sebe in le s težkim trudom je varnostni organ spravil vaganta v luknjo. Tihelj je bil že predkaznovan. — Svarilo. Kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, hodijo sedaj po Avstriji agenti, ki nagovarjajo stavbinske delavce, da bi se izselili v San Francisco v Ameriki, Češ, da se tam dobro zasluži. Izseljenci naj jih nikar ne poslušajo, kajti ako pridejo na ta način v Ameriko, smatra to tamošnja vlada za pogodbo in jih zavrne nazaj. Sicer so pa dosedaj še v San Franciscu razmere za stavbinske delavce zelo neugodne. — V Ameriko jo je hotel včeraj popihati rudokop Leopold Schauer in se s tem odtegniti vojaštvu, a mu je na južnem kolodvoru službujoči nad-stražnik Večerin še pravočasno preprečil nakano in ga aretoval. — Aretovanaje bila danes služkinja Marija B., ker si je po mestu na ime svojega bivšega gospodarja, g. Frana Čonžka, pri strankah izpo-sojevala denar. Oddana bo sodišču. — Okradena igralka. Predvčerajšnjim so tatovi vlomili na Dunaju v stanovanje gledališke igralke gospe Gettich-Pirkove in ji pokradli raznih dragocenosti za 2490 K in 1000 K denarja. Pri naših igralkah bi tatovi skoraj zastonj iskali takega plena. — Pes je ugriznil včeraj popoldne krovca Franceta Kratkega in ga nad desnim kolenom lahko telesno poškodoval. Lastnik psa je znan. — Tatvina. Posestnikovi ženi ge. Mariji Škerjančevi je bila iz odklenjenega stanovanja ukradena zlata broža, vredna 20 K. — Pobegnil je včeraj popoldne iz hiralnice umobolni Anton Poznik. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 60 Slovencev, 40 Hrvatov, 20 Črnogorcev in 10 Kočevarjev, nazaj je pa prišlo 10 Kočevarjev, 35 Hrvatov se je peljalo v Heb, 25 pa v Scheibbs. — Izgubljene in najdene reči. Pekovski mojster g. Fran Kocmur je izgubil zavarovalno polico za 1000 K. — Izvošček Milan Pukelstein je našel na Karlovski cesti zidarsko dvokol-nico. Lastnik jo dobi na magistratu. — „Ljubljanska društvena godba'1 priredi danes zvečer v meščanskem hotelu „Lloydu (Sv. Petra cesta) društveni koncert z a člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. Koncert se vrši ob vsakem vremenu. — Jutri zvečer je v hotelu „Ilirija" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. * Najnovejše novice. Grof OsvaldThun je zaradi bolehnosti odložil načelništvo ustavovernega ve-leposestva. — Nadvojvoda na češkem vseučilišču. Nadvojvoda Karel, najstarejši sin nadvojvoda Otona, pride prihodnji zimski tečaj poslušat predavanja na nemškem in češkem vseučilišču v Pragi. — Umrl je na Dunaju pesnik Ferdinand pl. Saar. — Pariška policija zahteva 8urno službo in popolni nedeljski počitek. — V jezero je padel vlak pri Spokaueju (Amerika) ter je 11 oseb utonilo. — Nizozemska kraljica Viljem in a je porodila mrtvo dete. * Norec prevaril pametne. V Florenci je neki abnormalni mož Fer-techi pritekel ves poten k društvu „rdečega križa", proseč nujne pomoči, češ, da mu je žena znorela. Brž so šli trije možje pomožnega društva z vrvni in prisilnim jopičem z bedakom, in ko je žena na trkanje odprla, misleča, da je prišel mož domov, so planili po njej ter jo zvezali. Bolj ko je žena prosila in zatrjevala, da je zdrava in pametna, bolj je mož kričal: !Le trdo jo z vezite in pazite, ker ima nož. Vedno zatrjuje v svoji blaznosti, da je pametna, potem pa se loti Človeka z nožem. Ko so ženo odvedli v blaznico, se je mož na pragu glasno smejal ter tolkel po kolenih. Toda ne dolgo, ker so se zdravniki prepričali, da je žena pametna, le mož je norec. Zato so ženo odpustih in moža zaprli. * V velikih mestih tive ljudje dolgo- Zadnje ljudsko Štetje v Parizu je ovrglo govorico, da velikomestno življenje ljudi kmalu zamori. Pariz brez predmestij Šteje namreč 509 ljudi nad 80 let starih, kar je v odstotkih mnogo veČ kakor znaša splošna dolgost življenja v celi Franciji. 620 oseb je doseglo 90. leto in 89 jih je bilo blizu 100 let starih; 24 jih je 100 leto prekoračilo, a 6 jih je bilo že 102 leti starih. ' Ćuden poštar. V Auklandu v Novi Zelandiji imajo poštarja, ki ura-duje z — nogami. Pred 15 leti je poštarja Moona zadela kap ter sta se mu vsled tega roki posušili. Z nenavadno vztrajnostjo se je navadil potem rabiti noge ter ž njimi sedaj spretno piše, šteje denar, pečati pisma itd. Istotako tudi z nogami je. * Neče pripoznati svojega o-troka. V Philadelphiji milijonar Teodor Nagle je že devet let zamotan v tožbo s svojo razporoČeno soprogo. Nagle ima petnajst milijonov dolarjev, toda mnogo denarja so mu že zapravili advokati, kateri navlašč zavlačujejo tožbo leto za letom. Ga. A. Nagle trdi, da je njena hčerka obenem hčerka njenega bivšega soproga, česar pa milijonar noče priznati. Enajstletna Teodora ne ve druzega, kakor to, da jo je mati iz mladega učila, da je milijonar Nagle njen oče; tako ga je tudi mala deklica vedno nazivala. Milijonar Nagle je že star in pričakovati je, da bo v kratkem umrl. Ga. A. Nagle je bila deklica 15 let, ko seje poročila s sedanjim mi-Hjonarom, kije bil že takrat jako bogat. Nekega dne je jezdil po farmah in je srečal mlado deklico, sedanjo A. Nagle, v katero se je takoj — zaljubil in se hotel poročiti z njo. Starši so po daljšem odlašanju privolili v poroko mlade hčerke s starim milijonarjem, ki je dal deklioo popreje v šolo, predno se je poročil z njo. Poroka se je vršila 1. 1888. Za 8 let nista zakonska imela nobenega otroka, dokler ni slednjič 1. 1895 žena povila deklice. Ljudje so govorili razne stvari in milijonar jim je verjel ter je soprogo spodil z detetom iz hiše; takoj nato je pa vložil tožbo za raz-poroko. Razporoka se mu je dovolila, dasi soproga ni v to privolila. Slednjič je zahtevala ga. A. Nagle, naj milijonar Nagle pripozna njeno hčer za svojo, a ker on tega ni hotel storiti, je soproga vložila tožbo, ki se vleče že celih devet let v dobiček advokatov in škodo tožiteljev. * Tobak in čebula sta prepodila Žensko. Pri sodišču v Valpa-raisu je dobil F. Ely razporoko v prisotnosti zdravnika od soproge Grace Ely. Ely je zahteval razporoko od svoje soproge, ker ni hotela stanovati z njim skupaj. Ely je izpovedal, da gaje soproga zapustila le zato, ker je on prežvekoval tobak, kadil in užival čebulo, česar njegova soproga ni moglp. prenašati. * Stroga kazen. Čevljar v isti vi v Marakveru (Maroko) je umoril 30 žensk iz dobičkaželjnosti. Pretekli teden je bila obravnava inje bil najprvo obsojen na smrt na križu; pozneje pa se je sklenilo, naj se živ zazida, do tega dne pa vsak dan do krvi biča. Obsodba se je izvršila ob velikem pritisku občinstva. Dva dni so še slišali ljudje klice nesrečneža, šele tretji dan je izgubil zavest in umrl. * Kako se varuje inkognito? V Devinu (Magdeburg) se je nedavno raznesla vest, da se pripelje kralj skozi mesto. Takoj je vse vrelo na kolodvor. Peron pa se je ljudem odprl, ko so že potniki izstopili iz voz. Pred kraljevim vozom so stali trije policaji, kar pa ljudi ni zadrževalo, da bi se ne rinili od vseh strani h kraljevemu vozu. Med prerivanjem so glasno ugibali, ali se bo kralj pokazal pri oknu, ali morda celo izstopi itd. Med množico je stal tudi neki gospod s svileno čepico na glavi ter iztezal vrat, da vidi v kraljevi voz. Ko se je dal signal za odhod, je ta gospod šel skozi množico v svoj — kraljevi voz. Bil je namreč kralj sam, ki je stal ves čas med radovedneži, ne da bi ga bil kdo opazil, ker so vsi zijali v voz. Na ta način si je kralj najbolje zavaroval svoj inkognito. * Nesreča z avtomobilom. Na cesti med Jabloncem in Liberci se je prevrnil avtomobil tvrdke Len-bner v Libercih in pokopal pod seboj 8 oseb. Vodnik avtomobila je smrtno nevarno ranjen, dve osebi težko poškodovani, drugih pet pa je dobilo lahke poškodbe. * Vejica ali pika. Sodnik Johnson v Mediji v Ameriki mora sedaj razsoditi v državnem prepiru radi neke dedSčine, Pri tem ima glavno vlogo testament gospe Grebeke Hum-phrexs. Testament določa o zemljišču, ki je vredno 600.000 K. Na onem zemljišča biva sedaj gospodična Le-titia Humphrevs, katera je tudi omenjena v testamentu. Toda tudi gospa Grace Humphreivsova, druga žena polkovnika Henry Hallings Hum-phreysa, je omenjena. Razsodba je odvisna od znamenja v onem testamentu, o katerem se ne ve, je-li vejica ali pika. Ako je vejica, potem je Letitia dedinja, ako je pa pika, potem dobi zemljišče gospa Grace. Predno bode sodnik razsodil, bode kupil posebno povečevalno steklo. Književnost. — Propovedi. I. Tomo Zupan. V Ljubljani, 1905. Zalagatelj Tomo Zupan. Natisnil Dragotin Hribar. V mali osmerki 383 strani v uvodom, zaznamkom vsebine in s popravki. Brošuran komad stane 2 K ; elegantno vezan 3 K 20 v. Monsignor Tomo Zupan, ki je stopil 1. 1904. v stalni pokoj — a še pridno deluje! — si je s pričujočo zbirko govorov za vse cerkveno leto sam postavil najlepši spomenik na svoje dolgotrajno delovanje med našo mladino na gimnaziji. Leto za letom je razlagal dijakom v Šoli nauke sv. vere in jim oznanjeval božjo besedo v cerkvi; sedaj jim zapušča kot zrel sad svojega nemalega truda, dejal bi kot svojo oporoko zvezek svojih govorov, po katerih naj bi segli pred vsem Številni bivši njegovi učenci, ki so ohranili v srcu hvaležnost do svojega učitelja. Ne bodo se kesali. Z veseljem bodo prelistovali te kratke, v izbrani besedi na podlagi sv. pisma sestavljene in s poučnimi izgledi iz življenja in zgodovine okrašene eks-horte, ki obsegajo skozi in skozi obilo zdrave in krepke dušne hrane. In kar posebno odlikuje te propovedi, je to, da v njih ni tiste politične privlake, ki jo žal sedaj tako rada rabi naša duhovščina v svojih propovedih. — Zgodovinska knjižnica. II. zvezek: Prazgodovinske izkopi ne. Izdalo ^Zgodovinsko društvo" v Mariboru. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju 1906. Cena 40 h. — Knjižica ima namen vzbujati med širšim občinstvom zanimanje za razne izko-pine in podaja osnovna načela in navodila v starinoslovju. Knjižica je razdeljena v Šest poglavij, V I. poglavju se razpravlja o najstarejših sledovih človeškega rodu na zemlji, v II. o nekovinski dobi, v III. o kovinski dobi, v IV. o sledovih prazgodovinskih selišČ,, v V. o grobovih (slovanskih grobovih), v VI. poglavju pa o nabiranju in preiskavanju prazgodovinskega gradiva. Knjižici so pridejane slike iz kamenene in kovinske dobe. Vsakomur, ki se zanima za starinoslovje, bo dobro došla ta knjižica, ki je pisana dokaj poljudno in pregledno. Izpred sodišča. Kazenske obravnave prod deželnim sodiščem. Vztrajen potepuh. Herman Zapf, ključavničar iz Kološvaru. na Sedmograškem doma, je bil kaznovan 45krat zaradi vlačuganja in beračenja. Zadnje čase seje potepal po Kranjskem in Koroškem. Pri sebi je nosil ponarejen certifikat z vsebino, da je pred kratkim v Hallu na Tirolskem delal, ter da so se njegove delavske knjižice poslale v njegovo domovino v svrho nadaljnega dovoljenja za potovanje. S to ponarejeno listino je toliko časa sleparil oblastva, dokler ni bil zasačen. Obsojen je bil na d mesece strogega zapora. V tuje stanovanje s silo vdrl. Med Uršo Podlogar in Marjeto Lužar v Ljubljani na Dolenjski cesti se je vnel prepir. To je delavca Janeza Breza rja tako razjezilo, da je s silo vdrl v stanovanje Urše Podlogar ter ji z nožem v roki pretil, da jo mora zaklati, ter jo pri tem tudi nekaj poškodoval. Obsojen je bil na 6 tednov jede. Nepoštena služkinja. Marija Olipič, kuharica iz Št. Jurja pri Kranju, je stopila pri nekem tukajšnjem nadporoČniku v službo, čez nekaj časa je pa, ne da bi bila službo odpovedala skrivaj odšla, ž njo pa tudi 40 K, katere je iz kasete vzela. Služila je na to v Celju v neki kavarni, izmaknila tudi tam za 4 K 94 v posode. V njenem kovčegu so našli še marsikaj sumljivega blaga. Obsojena je bila na 6 mesecev težke ječo. Napad. Anton Jakoš, Čev-ljarski pomočnik v Dobrunjah, je domov idočega tovarniškega delavca brez povoda napadel, ga z drikelcem udaril po glavi, da je padel, na to pa še na tleh ležečega enkrat po križu butnil. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. Skrajna surovost. Jožef S k r 1 j , čevljarski pomočnik, Jožef Cevna, delavec, in France Novak, hlapec, vsi iz Britofa so nale- teli pred gostilno M a k s a Dekleva na Jožefa Vrtove a ter ga domov podili. Vnel se je prepir ter končal s tem, da je Vrtovec obležal na tleh ter jel kričati, da ima nogo poškodovano. Tedaj sta ga pa zvezala cevna in Novak z bekami na rokah in nogah ter šla na to na Prhavčevo dvorišče vrvi iskat. Fanta Jožef škrlj in Jožef Hreščak sta sicer vezi prerezala, a Cevna in Novak sta prinesla vrv ter ga vnovič zvezala, roke pa mu pritrdila k drevesu, pod katerim je ležal. Pokrila sta ga v tem položaju z vrečami in listjem. Proti jutru je iz Trsta vozeč Jožef Novak slišal klicanje in stokanje, nakar je šel na lice mesta in Vrtovca oprostil. Novak je bil obsojen na 7, Cevna na 5 mesecev težke ječe, Škrlj pa na 14 dni zapora. Telefonska in uumm poročila. Praga 25. julija. „Politik" poživlja mladočeške poslance, naj odlože svoje mandate, ker so slabo zastopali češke koristi v zadevi volilne reforme. Istemu listu javljajo z Dunaja, da misli res veČ mladoČeških poslancev odložiti mandate. Petrograd 25. julija Govori se, da bo vlada dala zapreti več bivših poslancev. Ministrski pred sednik je obvestil guvernerje, da bivši člani dume ne uživajo imunitete. V provinciji je poli cija že dala zapreti \eliko .število oseb, ki so na sumu, da simpati zujejo z revolucionarnim giba njem Petrograd 25. julija Policija je aretovala razne ugledne revo-lucijonarce in se polastila važnih dokumentov, iz katerih je izvedela vse načrte revolucijonarnih orga nizacij. Petrograd 25. julija. Policija je pri raznih članih konstitucijo nalno demokratske stranke izvršila hišno preiskavo in konfiscirala mnogo baje zelo kompromi-tujočih dokumentov. Petrograd 25 julija. Car je ponudil bivšemu predsedniku du m9 Muromcevu naučni portfelj. Muromceva bo sprejel car v po sebni avdijenci. Moskva 25 julija Ta so aretirali 65 članov socialno revolucionarna stranke. Vodstvo soc. de ccokratske stranke se je izrekle proti temu, da bi se že sedaj vprizorila splošna vstaja Varšava 25. julija. V Brest Litovsku, se je uprlo več baterij artiljerije. Pehota je upornike ukrotila in ujela 240 vojakov. Odesa 25. julija. Danes po poldne so se ponovili nemiri. Prišlo je do spopada med kozaki in Židi. Več oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. Kolonija 25. julija. „Kolm. Zeitmig" poroča, da se je v Pe-terhofu proglasil p r e k i sod, ker se je carjev gard ni polk uprl. Tekom noči je preki sod obsodil dva častnika na smrt. Smrtna obsodba se je takoj izvršila. Berolin 25 jul ja. „Vossiscbe Zeitungu javlja iz Petrograda, da poživlja „Novoje Vremja", glasilo ministrskega predsednika Ste ly-pina, vlado, naj izžene z Rusije vse Žide. Potem bo na Ruskem mir. Razen „Novega Vre mena" in „Rossije" so bili tudi danes zaplenjeni vsi listi. Berolin 25. julija. „Vonviirts0 priobčuje resolucijo, ki jo je sklenilo 465 zastopnikov revolucijo narxih ruskih strank na svojem shodu v Moskvi. V resoluciji se naglasa, da se bodo proti vladi dvignili kmetje in delavci in se uprlo 36 gard nih in pehotnih polkov v tistem hipu, ko bo začela vlada z nasilstvi in represalija m i. Avstrijska specijaliteta. Na želodca bo eha jočim ljudem priporočati je porabo prist nega „Mollovega Seidlitz-praftka", ki je pro-skuSeno domače zdravilo in vpliva na žele doc krepimo ter pospe Silno na prebavljenje in si cer z rastočim uspehom Skatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A MOLL, c. in kr dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in a podpisom. 5 31—10 Podrazenje moškega perila. S prvim avgustom t. L nastopi podrazenje moškega perila, zlasti ovratnikov, manšet in srajc. 0 tem se nam poroCa to-le: Bombaž se že dolgo časa draži, pa tudi delavske plače se višajo; ker se je pa sedaj osnoval tudi kartel belilcev, se je najbrž nadejati v do-glednem času zopetnega podraženja, kar se je na Nemškem n. pr. prigodilo že dvakrat. To povišanje cen je pa glede na blago ni vrsto različno, seveda je pa misliti, da solidni trgovci tega blaga ne bodo dolgo već mogli prodajati po stari ceni in s tem bo moralo računiti tudi občinstvo. Proti prahajent, luskinam in izpadanju las deluje najbolje* priznana TannG-cMmn Mir tatera oUrepeuJe latelaee, odatra-■ijuje lusk« in prf»nrr«uja Izpadanj* IttH. 1 eteklenlen z navodom 1 14. lazpoSilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnih dovoz, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež, lekarna Milana Lensteka i Ljubljani, Rssljtva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Pran Jo Šefovega rabi! mnatn 49 - 2 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Moška podružnica sv. drila m Metoda v Kamniku K 14532, nabrana društvenina. — Gospod Ivan Košenina, rez. korporal pri deželno bramb. polku št. 4, 6 stotnija v Kobaridu K 2*—, podarili rezervisti. — Skupaj K 14732. Srčna hvala! Živeli darovalci! Za Vilharjev spomenik: Gospod Ljudevit Spilar y Št. Petru na Krasu K 20"—. Lepa hvala! Živel! Za „Učiteljski konvikt": Gospića Mara Ivanovna-Tavčarjeva, pisateljica na Kopanju K —'32 darovali veseli tarokisti pri Janezu Lovšinu v Ribnici z motto: Škis je monda .... Mond pagata Tralala. Gospod vodja pa kasira ( Hopsasa. Srčna hvala! Vsoto smo izročili gospodu Dimniku. Borzna poročila. Ljubljanska »Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze '24. julija 1906. Nalolbeni papirji »/« majska renta. . . 4 ♦ ' ? srebrna renta 4', avstr. kronska renta . . 4% » zlata . . . 4°/0 ogrska kronska renta , 4°/0 . zlata „ . 4° 0 posojilo dež. Kranjske 41 ,° o posojilo mesta Spljet 4V,°/0 * . Zada 4Vi°/o bos.-here. železniške posojilo 1902 . . . češka dež. banka k. o. Denar i- 99 50 99 45 9Q 60 117 90 95 05 11325 99-18 10050 99 70 100-25 99 50 100 35 41/ o/ 3 0 i: o ž- o- zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 10010 pešt. kom. k. o. z< 10J pr...... 105 30 41 a° o zast- pisma Innerst. hranilnice..... 100 20 zast. pisma ogr. centr. de/., hranilnice . . . ICO — z. pis. ogr. hip. ban. 100-— 4 /■, obl. ogr. lokalnih že- i leznic d. dr. ... | 100- 4* ,« c obl. češke ind. banke j 100 50 4* - prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 99 90 4° prior, dolenjskih žel. 99-50 3 prior. juž. žel. kup. 1 t7. 320 - 4" ,« avstr. pes. za žel. p. o. i 100 40 Srečke. Srečke od 1. 18G01 s . . • . od 1. 1864 .... . tizske...... zem. kred. I. emisije • ■ - • r 9 odrske hip. b.mke . „ srbske a frs. 100 — turške...... Basi lika srečke . . . Kreditne „ ... BU 24 30 473 50 8v-92 -61 50 51 10 3195 63-80 -524- 166 7:> 668 25 1701 - 68826 8--2-50 143 — 695 -672^ 2780-660 25 273-682 50 146- U*88 19 14 2363 24-04 11755 96 65 247 -6'- žitne cene v Budimpešti. Dne 25. julija 1906. TVrntln. Pšenica za oktober Rž Koruza Oves 1907 za oktober avgust. maj za l. oktober . . » Efektiv. Neicpremeojeno. 60 kg K 60 . . 60 . . 60 . . 60 . . 743 6'35 632 8*89 634 t Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je naša preljubljena soproga, osi roma mati in sestra, gospa Karolina Nagode »•.'.ova Ho scher rojena Tavčar včeraj ob 10 uri zvečer v 60 letu svoje starosti, po dolgi, mučni bolezni previđena n sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage ranjee se bo preneslo v četrtek, dne 2H. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše št. 76 na pokopališče k Sv. Križu v Idriji. Svete maše zamisnice se bodo darovale v farni cerkvi Sv. Barbare in pri Sv. Križu v Idriji. V Idriji, due 25. julija 1906. Fran Nagode, soprog, Marija Vončina, sestra, Marija Gostiša roj. Hoischer, Zofija Harmelj roj. Hoischer, Gustav Hoischer, otroci. 2693 Izjava. Na „Svarilo*, ki so je priobčili v tem listu due 19. t. ni. ljubljanski miki in dekoraterji, stopim izzvan prviž iz samote (v Soteski št. 8) na javnost in izjavljam nastopno: K<»t samostojen trgovec s pohištvom sem Da podlagi svojega obrtnega lista registriran pod st. 276 6* ex 1899 in sem Opravičen imeti v zalogi, pro ... n in jemati naročila na vsakršne mehlje in vse mogoče pohištvo in tudi vse tapetniško blago, med katero gla som sistematskega obrt. zaznamka st. 290 (razpis c. kr. trgovinskega mini-st stva ud 14. avgusta 1899 št 29.757) Bpada opremljanje postelj, vseh vrst raei, in dekorativno tapecirani predmeti in blago, n. pr. Zofe, otomani, fotelji, dekoracijski divani iu tudi pre prvge, okenske preproge, n>lleauxi hrez omejitve glede na velikost, kakovost in konstrukcijo. Kateremu tvorničarju , upravičenemu mojstru in zlasti za to stroko, kateremu tapetniškemu mojstru se mi zdi potrebno poveriti izdelovanje blaga, montaio itd., za to pa nisem dolžan n beni konkurenci, najmanj pa Še onim svariin'kom „ljubljanskih tapetuikov in dekoraterjev, polagati računa. Svoje veiecenjeoe odjemalce vljudno opi>zarjaje na ta popravek, se jim prav v\\uano priporočam za vestuo izvršitev vseh naročil in znamenjam z odličnim spoštovanjem $53—1 Fran Ksav. Casper v Ljubljani, Soteska št. 8. z lepo pisavo in izvežban v notarskih opravilih. 2694 i Pomidbe s 8ved< č^ami sprejema c. kr. notar Plantan v Ljubljani. Od gospode odločene moške obleke kakor tudi častniške uniforme in zlate vrvice kupujem po najvišji!] ceuab. Ker se mirnim v Ljubljani le po-vodom potovanja, ostanem tu le 4—5 dni ter prosim, da se me takoj obvesti z do Disnico Naslov: Pinkas Graumann, fcotel Lloyd soba št. 24, L, Ljubljana. Spretnega Kvlzlterja *ue pod ugodnimi pogoji na Kranjskem že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode. Več pove opravništvo „ Slovenskega Naroda11. 17. 59 Hotel „Ilirija" U četrteb, 25. HCERt DruStuene sodbe za člane. ZačetaK ob osmih. Vst pni ia 40 vin. Člani prosti. Za mnogoštevilni obisk se priporoča ^696 Fric Novak, restavrater. V Unionu na vrtu ali v dvoran (Ravnateljstvo A. Kamposch). Danes 25. julija zvečer ob osmih poslednji koncert vojaške godbe c. in Kr. pešpolka kralj Bslgijcev št. 27 == Vstopnina 20 kr. ===== Poslovilni koncert pred odhodom godbe na manevre. TUr*/**,! v četrtek, 26. julija velika ril/lir' Anska slavnost. — Specialni 1 UZlUl ■ koncert popolne godbe c. in kr. pehotnega polka štev. 27 pod osebnim vodstvom kapelnika gda Teodorja Cristopha. Več povedo plakati. Meščanski hotel „LL0YD". Danes, v sredo, 25. t m na čast wem Anicam ljubljanske Društvene sodne Začet8k ob '/28. zvečer. Vstopnina 20 kr. Člani j»v-*»*§§S,4., Obilega obiska prosi s spoštovanjem 2692 Dragotin Tauzes restavrater. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko naznanja tužno vest, da je njen vclezaslužui dolgoletni elau, gospod arel Luckm vitez reda železne krone in Franc Josipovega reda, glavni ravnatelj Kranjske industrijske družbe, deželni poslanec itd. itd. danes opoldne na Bledu preminul. Pogreb bo v Četrtek, due 26. t. m. ob 6. uri popoldne z južnega kolodvora na pokopališče pri Sv. Krištofu. V Ljubljani, dne 24. julija 1906 t Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani naznauja žalostno ve>t, ua je njegov mnogo letni podporni član, veleeastiti gospod Karel Luckmann vitez reda železne k-one in Franc Jožefovega reda, ravnatelj Kranjske industrijske družbe itd. včeraj opoldne na Bledu po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb preblagega rajnika se vrši dne 26. julija t. 1. z južnega kolodvora. Čast njegovemu spominu ! V Ljubljani, dne 25. julija 1906. 2698 ni on ki ima vsaj 15.000 K gotovine, ->e išče za dobro upeljano staro trgovino v večjem prometnem mestu na Kranjskem. Pismene ponudbe naj se stavijo pod šifro „300.000" na upravništvo ^Slovenskega Naroda". 2666-2 5 ■ -M Razpis. Za zgradbo kapnice v vasi Žagolič, politični okraj Postojna, na 4900 K proračuujeDa dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 2. avgusta t. 1, ob 12ih opoldne podpisanemu občinskemu uradu. Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je doposlati zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe kapnice za vas Žagolič". 3 a~ . Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pnpozna ponudnik stavbue pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razen tega je še dodati kot vadij 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponud beno razpravo. Načrt, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinskem uradu na Colu. 268 7 dne 23. julija 1906. f>f|. PREGELJ. Mesečna soba s posebnim vhodom se išče blizu ko lodvora za 1. avgust t. 1. Ponudbe pod „Kolodvor" na upr. „Slov. Naroda". 2683 Trgovski pomočnik se sprejme v špecerijsko trgovino A. Šarabon v Ljubljani. 2682—1 Za novemberski termin t. 1. se odda stanovanje z dvema ali tremi sobami v prizemlju. Natančneje na Elizabetni cesti, vila „01af", popoldne od 5.—7. 26^1 Mirna stranka (pet oseb) išče za november stanovanje z dvema sobama in pritiklinami. Ponudbe pod „trajno" na upr. „Slov. Naroda4*. 2604—3 Izboren delavski sir nekoliko masten po 80 vin. kg; Izvrsten 2686—1 mm sir po K 1*40 kg ima v zalogi Parna mlekarna o Medvodah. Dtb DolBtni stanovanli (in«»t>loiaiii) z 2, ozir. 3 sobami in kuhinjo, se od dasti takoj. V hiši je gostilna in senčnat vrt. 2497!5 Pogoje pove lastnica Marija Lo- gonder, Stara Loka pn Škof. Loki. Išče se proti takojšnemu vstopu spreten, pošten, ako mogoče vojaščine prost ki bi znal tudi vsa klavska dela pri prešičih. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2681 1 Za počitnice I Stanovonle z dvema sobama in kuhinjo s b'šuo opravo vred se odda pri Florijanu Pokornu, Škof ja Loka št. 17. Primerne službe išče absolviran učenec Mahrove trgovske Šole, zmožen slovenskega, nemškega in laškega jezika v govoru iu pisavi. Ponudbe naj" se blagovoli pos slati naslovom „Marovec 1906" L ubijana, poste restante. 2688—1 2623- 3 sprejme takoj FR. P. ZAJEC urar v Ljubljani. naprodaj ste pod usodnimi posoli due enonadstropnl UIŠL Več se izve pri lastniku na Trnovskem pristanu št. 14. 1633 13 Učenca ki je dovršil 2 realčua ali gimnazijska razreda sprejme tatioj 2668—2 F. STUPICA, Ljubljana na Marije Terezije cesti. le se stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami za november. Ponudbe naj se pošiljaio pod „Stanovanje II.", poste restante, Ljubljana. 2664—2 Na Gorenjskem se proda iz proste roke veliko zemljišča, lepega gozda in lepo, tik glavne ceste stoječe poslopje, pripravno za vsako obrt. — Naslov pove upravništvo „S1. Naroda". 2131 7 Še popolnoma dobro ohranjeno, 27 klg. težko motorno kolo (2-Tak«> proda ceno D. Rovšek, fotograf v Ljubljani. 2626 3 2689—1 lOOO i veder Vina, prirodnega, domačega iz let 1903, 1904 in 1905 prodajam po 40 do 50 vinarjev liter, stavljeno na kolodvor Veliko Trgovište počensi od 3 hektolitrov naprej. Vzorci franko. Josip Kollenc, gr&ščak v Bidružici pošta Desinič, Hrvaško Zagorje. Cos. kr, avstrijske državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. Odhod Iz LJubljane juž. kol. Proga na Trbii. Ob 12. uri 52 m ponoči osebi? vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, lnomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, iez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri tO m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, lnomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. asi 10 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, lnomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. m H. razr.), Lipsko, na Dunaj Čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, lnomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto In Hoče v je. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga Iz Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. in II. raz.), lnomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 n» zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čei Amstetten, Prago (direktni voz I. In II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzent Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, lnomost, Želi ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Ino mosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob 1C. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija dr 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Kočevja Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Gunod St Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazniki* Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o* 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliah H> praznikih. — Srednjeevropski Čas-je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani ■ ,**cri ■ aaasj tj---'"•*• r Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Kupuje« lm prodaj« rae vrste rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in de via Promesn Izdaja k vsakemu irsbsnju. Akcijski kapital K 2,000.000'- Rezervni zaklad K 200.000 -% OSMim sj Mniissisjf ssjt prtnjst si u enimi sssiris. iagrebane vrednostne papirje in SSst^rsuruJ* areejsz* proti vnovenje zapalo kupone. ^sru-rasni l*srv»."toi. Vinkulujs in devlnkuluja vojaaka ženitninska kavcij«. toni>t in SSSjaaaa SSasaS 1US VST Borua naročila Podružnica v SPLJETU. Denarni wlos;a ■i»r«j«iiiM s tekočem raCona ali na vložne knjižic« proti □godnim obrestmi. Vloženi denar obrostnje od dne voge do dne vsdiga. 3—84 Promet s čeki In nakaznicami D7^B 8 t Cand, phil S\nte Gaber Tončka Gaber rojena Jesenjo £ poročena. *t 2685 L Sh^ofja Lo\at 26. julija 1906. i b - 4. ^ -A. ^ ^ ^ ^ *U *U -V iit iii «4* idl *i» -A» 4. -A. -A- f*. pO. »O* X wk» i. Ferdinand Sekov*Anlć c*. < Blodu priporoča vsem tujcem, turistom in izletnikom izvrstno urejeno restavracijo na najlepšem kraju na Bledu. Na razpolago je eleganten salon, prekrasen restavracijski vrt s k eglišČeni in več zračnih verand. Izvrstna, cena domača brana, istrska in štajerska vina ter priznano naj boljše Koslerjevo dvojno-marčno pivo. 2611—3 Poletna stanovanja za rodovine in posamezne sobe. = knjižna ncue$t: ============ Ljudmila Poljonec Poezije. V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti „Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. — Priporočamo jo posebno slov. naobraženemu ženstvu. 54—73 Cena broš. S 2-—, po poštigK 210, eleg. vez. K 3*—, po pošti E 3*10. Založništvo L. SCHUENTNER o Ljubljani. @ @ &&0j£ g @ & $ $&#@ 2g vedno svežega gg^; • riauskPOfl in trhouelislieon b (lovskega in trboveljskega Portland in Roman cementa t J!JSBj I *§) FR. STUPICA, Ljubljana, Narije Terezije cesta !t.l. -•Spi 1453—15 Poleg „Figabirta". i L. Zidanje rakev f f| robnlr) na novem centralnem pokopališča izvrši po najnižji ceni stavite!] novesa pokopališča po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve v tehnični pisarni g. Ferdinanda Trumlcrja mestnega stavitelja 1561—25 v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 3. 3 Za avgust, event. za november se odda na Dunajski cesti št. 69 z dvema sobama in kuhinjo. 2651—2 Posestvo na prodaj. Zaradi preselitve se proda posestvo, obstoječe iz treh biš, med temi ena z dobro uvedeno gostilno in takoj zraven veliko skladiščno poslopje z zložnim dovozom, obširnim dvoriščem in kletmi itd. na prometnem kraju v mesta, event. s 3650 sežoji njiv v bližini mesta. Samo pismena vprašanja sprejemi je upravništvo „Slov. Naroda*. 2670—2 Naznanilo. Galanterijska in norinberška zaloga in zaloga perila iz konknrza v Šelenburfiouih ulicah št. 3 se bode prodajata po sodoijs&o nastavljenih cenah do 3. avgusta. Zato se p. n. občinstvo vljudno vabi k nakupovanju. 2650-2 odvajalna tLEKARJA PICCOLI-JA vLJUBLJANl pospešuje prebavo in odperlje telesa. Cenik br&pfaćno. I steklenica 20 vinarjev. 6 Naročila oroti povzetju. 3729 0 Na prodaj je veliko v Hra8tovici št. 6, poŠta Mokronog. Polje prve vrste in v dobrem stanu, hiša in gospodarsko poslopje sta tik deželne ceste in spada k posestvu tudi 20 oralov gozda z raznovrstnim lesom, ki ni bil že 150 let posekan. NataDČna pojasnila daje Janez Hočevar, posestnik v Hra8tovici, pošta Mokronog. Cena po dogovoru. Travniki in pašniki so tolikšni, da se redi lahko 16 glav živine in toliko svinj. 2665—2 Ravno za polovico ceneje kakor vsak prodajalec na obroke pošiljam čisto nove Singerjeve šivalne stroje prav popolne konstrukcije, trdno, fino opremljene, ki se gonijo z nogami, s pokrovom 52 kron; Sigerjev stroj „Ringschiff", za rodbine 78 kron; „Ringschiff", velik za krojače 115 K; „Zentral-Bob-bin" 92 kron; oletno reelno jamstvo. 15 kron se plača takoj ostanek po železniškem povzetju Bogato ilustr. c eno v n ik koles, pisalnih in š valnih strojev št ^-.brezplačno. Slovenska korespondenca. m. ki \» iMii i\ DUNAJ, Liechtenstelnstr. 23. Ustan. 1874 n 1920—4 Objava. Mestna občina Radovlj ca prodaja stavbinski parceli, ležeči severno od sodni jskega poslopja v Radovljici. Javna dražba za to prodajo se bode vršila na teh parcelah samih dne 27. julija t I. dopoldne ob 9. uri. Izklicna cena 1682 K in 1704 K Vadij 10 odstotkov izklicne cene. Draž-beni pogoji so na vpogled pri občinskem uradu. 2652—3 Mestno županstvo Radovljica dne 18. juiija 1906. v v Ljubljani, na Sv. Petra cesti štev. 27 | f |i $e debiu« u prijetni^ in snežni^ pre^terib j| 33 dobra okusna Igrane, k.osil° 'n uečerje. f Kava, mrzle ledi in brezalkoholne pijače so na razpolago. 1 i§) Stalnim gostom (naročnikom) na celo hrano znižane cene. (£ -•I) Za mnogobrojni obisk se priporoča NL J 2465- 5 Alcjx$ja Tjpatrul*. I -m ^vt$s> Otvoritev oduetni^he pisarne. D= Fran Novak odvetnik v Ljubljani si dovoljuje priobčiti, da je otvoril svojo odvetniško sisam 2674—2 0 t Uljani t DaMiMi nlican št. 15 (hotel Štrukelj). Prun kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani Rimska cesta št, 2, HilSerjeve ulice št. 5. Prepričajte se osebno. piani so neprenosljivi! Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, električki. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi naposodo. Poprave, uglaševanja se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene, 5letna garancija. 2159 13 P. n. kupujočemu o&činstuu! S tem splošno naznanjamo, da se je zaradi precejšnjega zvišanja cen za vse sirovine in zaradi povišanja izdelovalnih stroškov 2684—1 moško perilo (ovratniki, manšete in srajce) podražilo. Društvo avstrijskih tvorničarjev za perilo. F. P. Vidic & Komp. Ljubljana, m ^»««»1«, ponudijo vsako poljubno množino 1703-23 zarezane strešne opeke »Komiki model" (^traiiefrfil^^ic^g^l V Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Te vrste strešniki so patentovanl o oseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F.P. UIdIc & Komp. In Jos. Narzola. B^T'il Najličnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje. ~VR —- Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. - Sprejmejo so zastopniki "M Takojšna in najzaneslivejša postrežba. BV" Sprejmejo se zastopniki. Izdajatelj in odgovorni urednik: ftasto Pustoši emsek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarn«** HL 78