228. številka. Ljubljana, četrtek 5. oktobra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznici h, ter velja po posti prejemau za a v s t r o - oge r s k e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta H f*ld., za četi. leta 4 gld. —  Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na d >m *e računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po pošti prejenian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriBtnpne petit-vrste ♦> kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kol umno vej hiši.
bi bil kateri ugodnejši) čakati, ako vidi na svoiih mejah brata pod tujčevo peto giniti in zamirati; težko je narodu, ki ima lepo histo-rij za soboj, biti malemu in neveljavemu v zbo-rišči narodov. In če zjedinjenje Nemcev nij bil greh, valjda no bode ni ono Srbov. Tisti, ki vpijejo na nje in ljuto kriče črez Savo in Donavo, da ne trpe osnovanja nove države na meji, naj se spominjajo, da se je enkrat razlegal podoben krik v Italijo in Nemčijo, ali proti elementarnoj naturnej potrebi in proti neustavljivemu teku osode narodov in teku zgodovine nij ničesar izdal. Tako tudi nasproti Srbom ne bode, naj se uže pomen gesla njihovih omikancev in za narod gorečih mož: sad ili nikad — prav po besedi tolmači ali pa ne.
Trav v besednem pomenu bi pač lehko jemali to geslo srbsko, ko bi bili vsi Srbi taki, kakor so srbski sokoli iz Črnegore ali taki, ki so pred pol stoletjem pod Črnim Jur-jem Srbijo osvobojevali, s slabim orožjem Turke podili in kolesne pesti namesti kano-nov imeli. Vendar upamo, da bodo tudi oni deli srbske milice, ki dozdaj taki nij so bili, kakor ti slavni njih očetje, baš v ognji in dejanskej vaji utrdili se in naposled dosegli, kar jim sovražniki zavidajo. Kajti uže nemšku-tarska dunajska Turkinja „N. Fr. Pr." toži 3. okt. milo nemško: „Srbska vojska je pokazala s svojim napadom na turške pozicije, da je denes uže bolj zmožna za ofenzivo, kakor pred jednim mesecem. Če bode brezde-lavnost turških vojvodov še dalje trajala in če bode še več ruskih prostovoljcev dohajalo, potem bode v jednom mesecu srbska vojska na prostem polji rabljiva."
Juyo3lovansko bojišče.
Iz Belgrada 1. okt. se oficijalno tele-grafira 1. okt. Včeraj so Turki iz svojih prostorov z 20.000 možmi in s 40 kanoni napali Srbe pri Gredetinu in jim hoteli pot, po katerem se morejo vzmakniti (proti Djunisu) vzeti. Po 12 ur trajajočem ostrem boji so bili Turki popolnem in z velikimi izgubami nazaj odbiti. Srbska vojska drži svoje po-ložje na višinah.
Iz Carigrada pak poroča oficijalni telegram, da so Srbi pri Al ek sine u prn'eli Turke, pa odbiti bili.
Po tem tacem se je zopet 30. sept, precej dva dni po prvej bitvi iznova bojevalo.
Iz Vidina se brzojavlja, da Kerim-paša misli denes veliko bitvo biti.
Najnovejše poročilo iz Belgrada pak poroča, da Srbi pričakujejo pri D j un isu glavne bitke, ker se je vsa turška vojska obrnila na to stran, da bi proti Kruševcu prodrla in Deligradu v hrbet prišla.
Iz turškega taborja se „N. Fr. Pr." te-legrafira, da je angleški general Keinball na bojišči le na enem kraji po bitvi 28. sept. naštel 74 ruskih oficirjev mrtvih. — A Rusi ne bodo dali, da bi zastonj tekla kri njih rojakov!
Črnogorski knez je izpustil, kakor smo uže povedali, Os man pašo, katerega so njegovi ujeli v bitvi na Vučjem dolu. Osnian je moral obljubiti s častno besedo, da se bode vrnil v Cetinje, kadar bode poklican.
Angleški diplomatičui agent Monson je
Sad ili nikad.
Zdaj ali nikoli! Tako nam je lansko leto pisal odličen Jugoslovan, ko je prosil, da bi tudi Slovenci kaj storili za bosensko-hercegov-ske pribegle. In „sad ili nikada" je odmeval na vstaških zastavah, katere pa bi bile same, kakor se zdaj vidi, kmalu žalostno povesile se. Tačas je mej nami marsikdo zmajeval z glavo, da bi nemnogi Hercegovinci, s turško demoralizacijo decimirani Bošnjaki in kruto stlačeni Bulgari sami mogli osvoboditi se. Vendar se je glasilo od tam doli: sad ili nikad. In ko vstašem samim nij šlo, vzdignili so se Srbi v obeh kneževinah na pomoč, ter tudi zdaj čujemo iz Belgrada isti odgovor na ponudbe miru: sad ili nikad. Sedaj se morajo naši bratje osvoboditi, sicer se ne bodo nikoli. Srbija po teh velicih žrtvah živeti ne more tako majhena, torej mora večja biti ali pa naj v boji za življenje in obstanek pogine. Narod v Srbiji, če hoče kot narod kaj veljati, mora bolj zjedinjen biti, za to se pa ima boriti do zadnjega moža in je opravičen na vse zadnje, če sam ne bode mogel zmagovati, isto tako orožne pomoči od slovanske Rusije pričakovati, kakor je on nesel pomoč vstašem, za katerih svobodo se zdaj v teškej hudej borbi meče z večjim sovražnikom uže nad tri mesece. Torej sedaj ali nikoli!
Morda ta klic nij popolnem resničen. Morda bi orijentalno vprašanje, za zdaj odloženo, črez pet let še ugodneje rešilo se, da si mi tega ne trdimo. Vendar razumljivi in popolnem naravni so ti klici iz Srbije. Teško je  patrijotičnemu Srbu na ugodnejši čas (če
Valovi srca.
(Izvirna novela, spisal J. Medvedov.) V. (Dalje.)
„0, kaj sem storil? Osmešil sem se!" vsklikne on bridko in sluteč najstrašnejšo besedo iz njenih ust omahne nazaj kakor vničen.
„0 Bog varuj to, predobri gospod doktor !■ meni ona.
Rastislav povzdigne glavo. Tako blaženo so mu zadonele te njene besede!
„Ali resnično — ne vem, kaj naj bi odgovorila na vaše lepe ljubeznive besede," pravi ona s še dosti določnim naglasom.
„0 saj po tem vam pa jaz lehko pomagam odgovarjati ! Da vi me ne ljubite, da vi me ljubiti ne morete 1 —hočete pač reči," meni Ilastislav s tožno pešaj očim glasom, vstane in zelo prebledel sezaje po klobuku pristavi:
„Čestita gospodična!   Jaz sem se hudo
zmotil in prevaril se, jaz Bem —. Prosim, ne zamerite!   Lebko noč!"
Rekoč begom zapusti Ljudmilo in hiti iz vrta.
VI.
Tiha noč je Bs* uže davno zagrinjala v rahel mrak, ko Rastislav brez miru in pokoja še vedno k orači po svoji brljavo razsvitljeni sobi. Spomin na hudo ponižanje, katero je denes tako nepričakovano doživel, buri in kuri mu neusmiljeno v srci. Strašno se sramuje samega sebe, mehkočutnosti svoje in strastnega prenagljenja. Hudo se kesa, da je kedaj prišel v ta kraj. Preklinja tisto uro, v katerej je bil prvikrat videl Ljudmilo pa roti se in roti, da za vse ženstvo načelo vendar le res velja jedino tisto, katero je tako določno po-vdarjal, ko je uže jel Ljudmilo poznavati. O njej ima zdaj za vselej dovoljni izgled, ki mu živo potrjuje njegovo poprejšnje prepričanje. Zategadelj — nikoli več nobene! O, ali ko bi kar v tem trenotji mogel kar črez doline in gore! Toda tega ne more in njegove okoliščine bodo pač še nekaj časa sklenile ga
v Bs*. Moral bode toraj tudi še in še videti Ljudmilo. Ali prezirati jo hoče strogo, popolnem : to je njegov nocoj nad vse vzvišeni sklep.
V tem premišljevanji odpre okno in nasloni se na oblok, da bi na nočnem zraku nekoliko ohladil si vročo glavo. Noč je mirna in krasna. Na nebesi plava bledi polumesec za tenko namrenimi meglicami in rahlo pre-seva temo. Na osodnem vrti nasproti slin-javke pocvrčevajo tako žalostno, tako tožno, da je Rastislavu samemu čudno britko pri srci. Kaho bi on zdaj lehko prijetno sanjal o svojej tihi sreči — tako pa mu je sladka nada skopnela na veke! In na pol ginjen, na pol nevoljen ozre se tjekaj, kamor so mu bili neštevilni pogledi še do denašnjega dneva tolikanj mili in dragi.
„Čudno ! Dozdeva se mu, da tam ob nasprotnem oknu, na katerem je navadno poka-zavala se Ljudmila, biva tudi nocoj neka bela podoba v mraku. V tem, ko zelo radoveden še v jednomer strmi tjekaj, posije mesec nekaj jasneje.   Podoba, kakor bi zbala se opazbe,
prišel v Čmogoro.   On daje knezu ponudbe, da bi mir s Turki sklenil.
Iz Bosne se o vstanku Despotovima in druzih malo čuje. Vstaši in Turci palijo vasi, drug druzemu, tako da je uboga Bosna res prepotrebna osvobojenja iz turških krempljev in da bode, če stvari pri starem ostanejo, grdo opustošena in uničena.
Rusi in južni Slovani.
Ruski „Golos" piše: „Občno gibanje za pomoč južnim Slovanom odgovarja na dve vprašanji, s katerima se zanima vsa Evropa: je-li Rusija gotova za vojno, in namerava li ona osvajati na balkanskem poluotoku. V odločnem odgovori na ti vprašanji leži značaj občnega gibanja, ki je zdaj vso Rusijo prijel in postal, tako reči, vsenaroden. To gibanje bi imel izvesti iz tavanja one tuje politike, ki si glavo belijo o tem vprašanji in se ne morejo odločiti, kako bi se nasproti Rusiji in proti Turčiji ponašali. Kakov je odgovor v tem gibanji? Odgovor je jasen, prost in odločen: Rusija je pripravljena na vojsko tudi če je ne želi, in drugič Rusija ne išče za sebe nobenega dobička v Turškej — ona išče samo zakonito uresničenje čuvstva svoje historične dolžnosti nasproti žrtvam turškega barbarstva. Naša občna delavnost na korist Slovanov dokazuje, da v Rusiji obstoje vsi pogoji, ki so potrebni, da ima beseda Rusije v svetovalstvu Evrope dostojno važnost in značajnost. Ruski narod je pokazal, da ni v hrabrosti narodnega duha, ni v moralnih ali materijalnih sredstvih pri nas nij pomanjkanja. Vsak dan, ki preide do tistega časa, da bodo nam j ednoplemenni in jednoverni bratje mučeniki od turš k e ga j arma osvobojeni, bode raslo obče zanimanje in pomoč pri nas, in ž njim bode raslo prepričanje, da nij mogoče predati Slovane zopet v prejšnji jarem, temuč da jim se morajo dati naturne pravice.
„Sedaj turkofilni organi nijso zadovoljni, da jim je ruski narod te dokaze dal, in vpijejo, da Rusija stopa iz neutralnosti in ne drži nekih diplomatskih ugovorov. Je-li treba govoriti, da nobeno mejnarodno pravo, noben dogovor na svetu ne more UStaV-^i =•- ~     ~_---- "___
umika se lahno polagoma nazaj. Po tem Rastislav nič več ne dvomi. Ona, — Ljudmila je, ki tudi tako pozno še čuje, ki spati ne more! misli si in čudni čudni čuti se ga po-laste. Umakne se od okna in stoprv črez nekaj časa še jedenkrat pogleda venkaj, pa zdaj tudi Ljudmile ne vidi več. Tedaj sam ide k počitku, toda spanec njega tudi nocoj neče objemati.
Drugo jutro, ko se izbudi, mu spomin na ta nočni prizor uže znatno topi včeraj hipoma prerazburjeni, srčni vihar. Kmalo začne pomirjati se tudi na duhu in potem dokaj trez-nejše soditi o pomenu Ljudmilinega včerajšnjega izjavljenja in obnašanja naprem njegovemu izpoznanju. Saj, če dobro prevdari: Btrogo ga nij zavrnila, izrecno mu nij vsacega upanja odbila. Ali morda nij torej v svojej strasti prehitel se in pa napak razumel ter krivo obsodil pravi čut v globoČini njenega neizmotrivega srca? In ako je tudi zasmehovala ponudbo njegove ljubezni, ali bi ona še boU ne triumfovala nad njim, in on ne prenašal še hujšega ponižanja, ako bi sramovaje se malostno skrival pred njo ?
Ijati našega sočutja . . . Ves ruski narod se zavzimlje za slovansko vojno tako živo, kakor da bi bila v mejah Rusije. Najpretiraniji tur-kofil in neprijatelj slovanski ima zdaj razumeti, da ideja slovanska nij mrtva, nego živa, historična ideja, ki objema vsako, tudi neizobraženo rusko dušo, vsacega ruskega človeka, tudi take, ki ne poznajo zgodovine Rusije in Slo vanov ..."
Da je Rusija nesebična, to dokazuje „Golos" s tem, da pravi: „Ko bi ruski narod imel na južnem Slovanskem sebične namere v tej vojski, on bi zbiral svoje sile za ta čas, ko bodo Slovanje uže po vsem izonemogli, da se sam okoristi z resultati svojih zmag: Ali ruski narod je Slovanom zdaj priskočil, ko sami še vojujejo za svojo svobodo. Ruski narod želi samo, da se konča turško barbarstvo in da se slovanska plemena osvo-bode. V tem gibanji hodi ruski narod z rusko vlado vred, ki je izjavila, da se neče odreči svoje simpatije k Slovanstvu . .
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 4. oktobra.
Iz ftmmfft se poroča, da je ruski general Sumarakov z odgovorom našega cesarja šel v Livadijo k ruskemu carju, (torej ne v Belgrad, kakor so ugibali).
„Pol. Corr.M javlja, da se v dunajskih diplomatičnih krogih jako ozbiljno pretresnje vprašanje ob oroženej intervenciji evropskoj.
Nedeljska „Wiener Ztg." je prinesla cesarjevo pismo do Lasserja, ki Auersperga na-mestuje, katero pismo sklicuje avstr. državni zbor na 19. tega meseca.
Or/e»**<vl državni zbor bode samo Mi-letičevo stvar „preiskal" in odgovor na Irany-jevo interpelacijo počakal, potem pa bode svoje posvetovanje do početka novembra odložil.
Miletič je imunitetnemu odboru poslal svoj zagovor. On je dokazal, da je po krivici v zapor dejan, on je protestiral, da bi bil kakšno dejanje storil, ki je veleizdaji podobno ali ki bi bilo obrneno proti celokupnosti Ogerske ali monarhije; on pravi, da v Bel-gradu je bil v privatnih zadevah, ne v političnih. Pa ko bi tudi res bilo, kar se mu očita, ne bi bila to še veleizdaja. — Vendar je bilo vse to zagovarjanje zastonj. V seji 2. t. m je odbor sklenil odobriti postopanje ministerstva, ker tu je bila „pravica v sili," ki dovoli, da se tudi poslanec zapre.
Vvaživši vse to sklene odšle baš narobe vesti se proti Ljudmili, kakor je bil to namis-lil se v prvem trenotji svojega razvnetja. Naj ona zaničuje ga ali ne, na vsaki način hoče dajati jej razumevati, da on je mož, kateremu srečnega ali nesrečnega življenja še ne odločuje prevzetno samovestna dekle. Ču tila naj bode, da duh njegov nij še potrt, da marveč še visoko nadkriljuje njenega. V dosego tega sklene še nadaljevati pa zmerom bolj in bolj opuščati obiskavanja in potem se za vselej ostaviti jih, kakor da je naveličal se nje. Poleg hoče o vs&kej priliki biti jej ravnodušen in mrzel, mrzel, kakor ledena sveča o božiči. Uže po preteklih treh dnevih oglasi se torej zopet pri Javorskem. Ljudmila, kakor hitro ga zagleda, hiti nenavadno vesela pozdravit ga tako prijazno, tako ljubo, kakor še nikoli! Rastislav celo nepričakovaje tacega njenega sprejemanja zavzet skoraj ostrini. Pa brž spomnivši se svojo prisege začne ž njo uljudno pogovarjati se, kakor da si zaradi nje še nikedar najmenj nij vznemiril srca, kakor da gola prijaznost mej njima še noben-krat nij čisto nič okalila se.
Tnanje države.
Iz Ffterburgn se poskuša od strani vlade malo ohladiti občno razburjenost, Id je zavladala vsled Sumarakovega dohoda na Dunaj. Pravi se, da to pismo pomen j a vs»» kako le — mir.
Tnrčff** je odbila mirovne pogoje, katere so jej velesile ponudile, S tem je vsej Evropi v protivje postavila Be in na spomlad, če ne prej, bomo v Evropi večjo vojsko imeli.
Iz C/F#*»^»"»/#<r se javlja, da tistega velicega zborišča, ki ima odgovoriti velesilam zarad premirja, nij bilo 30. sept. kakor je bilo napovedano.
Iz tt»nta poroča oficijalni korespon-denčni bureau: Turčija je papežu poslala načrt konkordata, ki bi uredil prepirke armenske cerkve in garantiral katolikom popolno svobodo. Vatikan je osnovo v principu zadovoljno sprejel in zdaj preiskuje natančneje.
(žrikai se oglaša. Prvega oktobra je bil v Atenah meeting, katerega se je udeležilo 5000 ljudij iz omikanih stanov. Ti so izrekli velesilam zahvalo za simpatije, katere izkazujejo do kristijanov v Turčiji in so protestirali zoper iztrebljevanje grškega elementa ter sklenili grško vlado naprositi, da vojsko pripravi tako, da more vsem slučajem nasproti iti.
Na Fmncn*te«»wn so pri šestih dopolnilnih volitvah za poslansko zbornico izvoljeni bili na 4 krajih republikanci, na 2 pa dva bonapartista.
/tntrtejfkn vlada je baje zaupno na Dunaj poročala, da bi se ona ustavljala okupaciji Bosne, Hercegovine i Bulgarije.
Na angleškem meetingu v Manchestru je Bright grajal ministerstvo in zahteval, naj se angleški parlament skliče, kateri bode nepreklicljivo voljo angleškega naroda izrekel, da neče nikdar več za Turčijo krvi prelivati. Turčija se mora prepustiti svojej osodi, katero previdnost daje izpačenim in tiranskim državam.
Na meetingu v Birminghamu se je zahtevalo, naj se parlament skliče, naj v]»d» odstopi, Gladstone naj bo vodja, dalje, da Derbvjevi pogoji mini nijso v soglasji z voljo Angležev.
Dopisi.
Ix TiO^ntea 1. oktobra [Izv. dop.] „Banka Victoria", katera je žalibog v Logatcu mej vsemi druzimi bankami najbolj zastopana bila, se z izplačevanjem odškodnine mej zavarovance prav slabo obnaša. Dne 8. t. m. bode uže dva meseca, odkar je Logatčane požarna nesreča tako zlo zadela. Banka „Slo-
Domii grede vendar na tanko pretehtuje le-to njeno, taka hitro, očitno spremembo. Kaj hoče, kaj namerava to neizmotrivo dekle? poprašuje se. Morda se kesa, da je ondan tako razžaljivo osorno obnašala se proti njemu in hoče popravljati svojo izpoznano in obžalovano napako. Morda on torej nij motil se sluteč, da ona goji nekaj skrivnega sočutja do njega. Morda pa je tudi ona spremenila orožje in hoče še jedenkrat vjeti ga v mreže, da bi potem še tem hujše poigrala se ž njim l
Na tak dvojin n ačin skuša Rastislav razlagati si Ljudmilino predrugačenje. Ali naj bode ono, ali to, misli, vsakako hoče ostati pri svojem strojenem sklepu. In temu ostaja tudi res zvest.
Po daljšem obroku, kakor zadnjič, pride na obiskavanje drugikrat, pa opazuje vse tiste znake njene spremembe, kakor na prejšnjem obisku. Dozdeva se mu samo še to, da ta pot je še znatneje bolj zaželela videti njega pri sebi doma. Vendar vse te opazke na Ljudmili ga še bolj potrdijo o poprijetnem postopanji naprem njej.
Dober mesec poteče.   V tem času je
venija", „Graška vzajemna" in druge so oziraje se na veliko revščino ljudstva, svojo dolžnost redno izpolnile in ter svoje zavarovance ob pravem času popolnem izplačale. Le banka „Victoriaa tega nij storila, temveč, poslala je pred 1. mesecem svojega glavnega zastopnika, kateri je svoje pogorele zavarovance skupaj sklical, ter začel z vsakim posebe pogodbe sklepati, koliko da jim bode dal. Ljudstvo v nadlogi, če tudi je vsakemu brez razločka veliko od zneska odbil (na pr. ako je bil za 400 g), zavarovan, dobil je le 270 gld. itd.) je vendar sklenilo pogodbo, in sicer z dostavkom, da bode banka vsej to v štirih dneh po pogodbi plačala. _ če tudi je v pogodbi skleneno bilo, kakor sem ravno omenil, da mora banka v štirih dneh odškodnino poravnati, vendar do •do denes večina še krajcarja dobila nij, le nekateri, (manjšina) so dobili nekoliko na račun. (!)
Torej ne zadostuje, da v 2 mesecih nij ta banka, ki se imenuje „Viktoria", nič izplačala, ter nekaterim zopet s pogodbo skoraj polovico odtrgala, temveč hoče sedaj ubogo ljudstvo še dalje za nos voditi, ter z izgovarjanjem morebiti še 2 meseca ali še dalje izplačevanje preložiti.
Iz IJntoiii«»ru 1. oktobra [Izv. dopis.] V našem kraji imamo letos uže četrto povodenj in sicer sadaj najhujšo — tako še stari ljudje ne pomnijo. Samo dva dni — denes je tretji — je deževalo in voda nam brani priti po suhem v bližnje občine, — raz-ven na jugu ležečih. Ljudje, ki so včeraj v naš trg prišli, morali so vodo do kolena — celo do trebuha jim je segala — bresti. In kaj bi bil temu uzrok — vsaj pred nekaj leti nij bilo povodenj ? Nekateri menijo, da struge, kar je tudi istina, nijso prav napeljane uže od nekdaj; a še vrh vsega tega bile bi dobre, če bi le Negavci v svojej dolini močvirje, „tajheM imenovane imeli, kateri so vodo v svoje trebuhe spravljali in počasi izlivali, ter tako vsej vodi svoj tek odrezavali. Bilo je prej v Negavskej dolini pred šestimi leti kacih trideset močvirij, in ti so dovolj branili nas povodnji in našo dolino ohranili. Kmetje jako tožijo in res obmilovanja so vredni. Krompir, katerega so po večini črvi spodjedli, mora se ve da gnjiti pod zemljo in gnjiti po izkopanju;
Rastislav čedalje rajši gost bil pri Javorskem, pa potem je prepričal se, kako veljavna je latinska prislovica, ki pravi: rarus-carus, red-kokraten gost nam je drag! 'Javorski mu je rsakrat nadležneje očital njegovo vidno ohla-jajočo se prijateljstvo, in Ljudmila je jasno, če tudi le bolj molče" mu kazala, kako jo boli njegovo trdovratno omolčevanje. Rastislav je vse to pač jemal si za povoljno mu rado-stovanje; vendar za to nij imel niti ne kazal najmanjše volje, da bi hotel izneverjati se svojemu zdanjemu vedenju. Skušal je uže veliko prevar o ženskah in torej tudi nema dobrega zaupanja v Ljudmilo, toliko menj, ker je jedenkrat uže hudo opekel se pri njej, in ker nikakor šo ne vd njenemu spreinenu pravega razloga in skrivne namere.
Tako je prišla jesen.
Krasen jesenski popoldan. Zrak čist in ugoden.   Nebo jasno, kakor ribjo oko.
Ljudmila sama sedi na svojem priljubljenem kraji, v utici na vrtu. V naročji drži gitaro. Drobni prstje jej nekaj časa posku-šaje tipljejo strune, potem jih ubero, da lehko otožno  zadone in ona sama milo poluglasno
koruza bo čakala in zelena ostala, ajda se namočila za drugo setev, otava bo dobra za gnoj, in še več pridelkov bo uničenih. — Naravna moč je strašna, jemlje nam po sili s trudom in težko pridelani sad, — in odškodnina — nekaj krajcarjev davka, katere še komisijski stroški presegati morajo, splava po vodi.
Domače stvari.
— („Slovenski Narod") je bil včeraj zopet konfisciran zarad dopisa iz G o-rice, govorečega o prihodnjih volitvah.
— (Volitve deželnih poslancev za Goriško) in Istro so razpisane in sicer se bodo vršile one kmetskih občin 20. t. m. : trgovski zbornici, mesta in obrtnijski krnji bodo volili dne 4. nov., veliko posestvo italijansko 8. novem., slovensko pa na Goriškem 11. novembra. Po tem takem se bodo volili uže te dni po vseh občinah izborniki, možje, koji imajo odločiti izid poslanskih volitev.
— (Brand stetter) je zraven porabljene zavarovnine svojih otrok in zraven denarja od ponarejenih mcnjic zapravil še 10.000 gold., ki mu jih je posodila ljubljanska hranilnica, dalie 20.000 gld. iz hranilnice gra-škega mesta in 20.000 iz hranilnice graške okolice. Hranilnice so baje intabulirane na prraŠČino. ki pa baje nii toliko vredna. Omenjene dolgove iz hranilnic je Bran d stetter naredil 1. 1800, ob početku svojega političnega rogoviljenja.
— (Iz Trsta) se piše „S1.": Kljubu vsem vremenskim nezgodam in iz tega izvira-jočomu zakašnjenju v sezorenji, znčela se je v bližnjej okolici uže trgatev. Gotovo je zdaj Se prezgodaj, toda pri nas je uže taka navada, da kedar pride navadni čas — kvater-nica — bodi si grozdje zrelo ali ne, mora se potrgati. V zgornjej okolici pa, kjer vse pozneje zori, bode trgatev še le za štirnajst diiij, kar je gotovo bolj pametno. Trgatev, ali bendima, kakor tukaj pravijo, ne bo povsod enaka, ker mej tem, ko imajo v nekaterih krajih komaj polovico od lani in še manj, imajo drugod še več od lani; sploh pa in večinoma se mora reči, da letošnja bendima je veliko slabša od lanske.   Vino bo tedaj pri
'nas letos še dražje, ker ceno uže tako nij in
zapoje: „Tebe kličejo solzice!■ pa jedva izpoje dve vrsti, ko jej prsti uže omagajo in glas omedli. Roke se jej kakor po nevedoma pre prekrižajo preko gitare. Globoko zamišljena začne strmeti pred se. Beli solnčni žarki jej skozi prerahljeno utino streho posvetijo na čudno obledelo obličje, na katerem jej v tem trenotji počiva silna otožnost. Žarka sol-zica se jej utrne iz rosnega očesa in počasi drsi dol po lici.
Vel list z drevesa se privrti in baš na njenej roki obleži. Ljudmila kar strepeta, tako jo zgane ta mali pripetljaj. Kakor to na veke vsahnelo peresce, kakor umirajoča priroda okolo nje, tako, zdi se jej, gine tudi njen blagi mir srčni, ginejo njene letos od spomladi sem vskaljene nmle in njene sreče žarki — da ne bodo vstajali nikoli, nikoli več ! In vsemu temu kriva je — pač sama!
Vtopljena v to premišljevanje kar medli od prebridkega kesanja in od neskončne žalosti.
V tem se zasliši nekako šumenje. Plahom se ozre. Srce jej zatriplje skoraj glasno. Na vrtu je zagledala Rastislava počasi in zani-
tudi pri najboljšej letini prav ceno ne bi bilo iz različnih uzrokov.
— (Iz litijskega okraja) se nam piše o letini: Veliko let je uže preteklo, kar smo imeli tako slabo pridelanje, kakor letos. Sadja ga ne dobi nikakoršnega, v vinogradih je toliko, da nekateri še trgali ne bodo, pa še tisto nij za nič. Zelje in repo so ujedle gosenice, krompir je do malega ves gnil, tur-šica je tudi jako slaba; samo proso nekaj plenja. Večina kmetovalcev uže zdaj mora žito kupovati, in celo jako trdni kmetje premišljujejo „kaj bo". Davknrstva bodo imela pač mnogo posla in eksekucij to leto gotovo ne bo ni kraja ni konca, kaj H davke mora kmet plačati, makari, če tudi nema ničesa jesti.
— (Um or.) V soboto večer dne 23. sept. so našli pri Gorici majorja v pokoji, grofa Lnniusa, 701otnega starčka, na dunajskej cesti poleg vile „Suini" ubitega. O morilcih policija še nikacega slcdti nema.
— (Umrlo) je v Ljubljani meseca septembra t. 1. 74 osob, od teh je bilo 45 moškega, 20 ženskega spola.
— (Iz ljubljanskega mestnega zbora.) V za d njej seji 20. t. m. je mej družim poročal o predlogu g. Re galija, da naj mestni zbor ministerstvu lcupčijstva pošlje prošnjo zarad škode, katero jetniki na gradu in v posilnej delalnici s svojim delom delajo malim obrtnikom in rokodelcem, g. L as ni k, da so na gradu v preteklem letu zaslužili vsega skupaj 8636 gld. BVi kr., ali če se odšteje cena blaga, ki so ga kupili, 1000 gld. 15l/a kr. Ako se ta znesek razdeli na obrtnike in rokodelce ljubljanske, pride na jednega komaj 0 gld., kar res nij vredno, da bi se delala prošnja do ministerstva. G. Regali oporeka naštetim številkam, ki so po njegovem mnenju veliko pre-majhene. On za gotovo ve, da za mizarsko delo so samo v dveh hišah zaslužili črez 2000 gld., ne pa 280 gld., kakor poroča g. Lasni k. Če bi šlo za povikšanje plače uradnikov, bi vsi gospodje nasprotne stranke bili za to, ker pa gre za zboljšanje stanu narodnih rokodelcev in obrtnikov, napravijo tak referat, da se bogu usmili, ker jim manjka patrijotizma. G. Schrev omenja, da reč je obravnavala se uže v deželnem zboru, zato stavi predlog, da naj se za zdaj odloži in odseku naroči, da se obrne do
karno gredočega po stezici. Hitro si otare roso iz oči in obriše se po obrazi; poleg pa silno radovedna pogleduje, kam on pač namer ja iti: skozi vrt ven, ali — k njej. Predno je on Še na razpotji, kjer ima odločiti se, Ljudmila po nekem silečem nagibu zmaje život, kakor bi hotela vzbuditi njegovo pozornost. V tem Rastislav kakor le ne vedoČ svojemu sprehajanju določenega smotra, krene proti njej. Bližaje se pogleduje okrog po sah-nečih nasadih in kakor poln dobrodejnega mira v srci lehno požvižgava in popeva, dokler češ zelo iznenađen obstoji pred njo.
nO, dober večer gospodična!" vošči jej. „Dober večer!" želi mu tudi ona z rahlim glasom,  pa   ne  upa si,   pokazati mu obraza.
„0  —  kaj pa je  gospodična?   Vi mi /.dite se nekaj užaljena, nekaj potrta. Pa vsaj I ne bolujete kaj? — bog varuj!"
Na ta Rastislavova povpraševanja Ljudmila kar mirno molže prebira liste v nPesmarici" na mizi.
(Daljo prih.)
deželnega odbora in ga vpraša, kaj se je tam V tej zadevi storilo. R. Petričie" pritrjuje g. Beg a liju, da jetnišnice res veliko škodujejo malim obrtnikom in priporoča, da naj državi potrebne reči izdelujejo po kaznilnicah. G. Ču-ber ugovarja, da morajo jetniki delati na svojo roko, ker jih obrtniki ne najemajo. Drugod se obrtniki ali rokodelci ž njimi pogode, da delajo za-nje. G. Potočnik podpira predlog Schrevev. Po njegovem mnenju je škoda za vsacega obrtnika večja, kakor je izračunil g. poročevalec. Ker ne plačujejo dohodninskega davka, ceneje delajo, kar drugi obrtniki ne morejo, tudi se jo opiral samo na grad, posilne delavnico nij omenil, kder. še veliko več delajo, kakor na gradu, tako da vsacemu malemu obrtniku na leto otido naj manj 40 gld , kar je pa za ljudi, ki zaslužijo morda komaj 400 gld. na leto, uže britka izguba. Po kratkem ugovoru poročevalca se glasuje in sprejme dr. Sehrevev predlog.
Razne vesti.
* (Slovanski p i s m e n i j e z i k.) O tem predmetu piče nemška „Augsb. Allg. Zeitung" dolg članek, v katerem pravi, da se je vprašanje o splošnem slovanskem pismenem jeziku spravilo na dan uže 1. 1807 po carici ruskej. Različnost slovanskih narečij, pravi pisatelj omenjenega članka, poostruje se še s tem, da imajo različne alfabete; on pravi, da najboljši alfabet je ruski. — Težje bi bilo odločiti o pravopisji, češ, da sc splošno pravopisje v različnih jezikih teško uvede, akopram so si v rodu ; najbolje bi dakle bilo, da se stvar kar radikalno poprime in da se jedno slovanskih narečij naredi, za izključljivi pismeni jezik, druga pa naj se v prosta narečja potlačijo. Pravi, da to nij teško, in da je veliko logljeje čisto nov jezik sprejeti, nego li starega na pol spremeniti; večina ljudij, da celo narodi, jezik ložje menjajo nego se običajno misli, samo morajo novi jezik vsak dan Čitati ali pa slišati, in kolikor se da tudi sami rabiti, Sicer se cilj seveda jedva dočaka. Kateri jezik naj bi se izbral pisatelj tudi ne premišljuje dolgo, nego imenuje takoj ruski.
* (Umorje nje žandarma.) Blizu Tu-nic na Češkem se je zgodil v noči na 27. sept. strašen zločin. Žandarmerijski vodja Petrina, ki bi bil zjutraj ob treh moral vrniti se k postaji, bil je po noči blizu Sulca mrtev najden. Na truplu je bilo videti več ran, ki jih je s kolom dobil. Tudi klobuk mu je bil ves stoičen. Poleg tega je bilo na truplu se nad 30 ran, ki jih je umorjeni se svojim bajonetom dobil. Bajoneta in druzega stranskega orožja nij bilo pri njem, pač pa nek sveder pa vrv. Sodnija zločinca pridno išče.
* (Turški študentje) so na vrata turških ministrov nabili sledeč proglas: „Ravno ob tej uri so se gjauri (t. j. krščeni psi), ki se bodo pod našimi udarci vsak čas razsuli kakor hiše iz kart — ti nesnažni narodi Evrope, nas mozleme za milost in usmiljenje prosili. Vi vsi, ki hočete pogodbe sklepati, zapomnite si dobro. Če naredite mir brez odobrenja poslednjega turškega berača — v kateri obliki ga koli delate — mi prisežemo pri svetem imenu preroka, da vas bodemo z vašimi ženami in otroci na sredi trga na kolce nataknili. Čujte pogoje, katere turški narod in zmagovalna armada lopovi Evropi narekujeta : 1. Mi nečemo Srbije, ne Crnegore, ne Rumunije, nečemo nič od te pasje sodrge. Te deželo naj bodo vilajeti (provincije) turške države. 2. Rusija nam mora plačati močno vojskino odškodnino, ter nam odstopiti Krim, celo Črno morje in njegove bregove. 3. Evropa se mora zavezati s trdno prisego, da se ne peča več s turškimi zadevami. Če ne, po vas je. — Narod prerokov."
ravnav, ki so se mej likvidačnim odborom banke „Slovenije" in pooblaščenci banke „Slavije" glede prevzetja zavarovalnega posla prvo imenovanega zavoda vršile, da nikakoršnega dvoma nij moglo ostati o tem, kako stvar stoji.
V ne malo začudenje svoje pa berem v poslednjej številki „Slovenca'-, da me je celo likvidačni odbor banke „Sloveuyer- na laž postaviti hotel.
Nasproti temu sem prisiljen naslednje odgovoriti:
Neresnično je, da bi bila ,^lavi j a" zahtevala od ,,S 1 o ve n i j eki naj jej plača premijo pio rata. — Kakor bode nekaterim izvan odbora stoječim delničarjem in odboru samemu dobro znano, stavil sem jaz takoj, ko je bila likvidacija banke ,Slovenije" sklenjena, v imenu svojega glavnega ravnateljstva isti predlog, kateri je bil sedaj od „Donaveu sprejet; pa odgovorilo se mi je, da ta način oddaje zavarovalnega posla nij pošten in da bo „Slovenija" za svoje zavarovance premijo sama plačala.
Da bo pa stvar bolje jasna, pripominjam tu, da so vse točke zapisnika, katere je gosp. Potočnik pri občnem zboru „Slovenije" bral, bile uže spisane k seji prinesene in pooblaščencem „Slavije" predčitane, samo pozneje se jim je glede tekstiranja in provizij nekaj ne-bitstvenih stvarij dodalo.
Ker je tedaj likvidačni odbor banke „Slovenije" omenjeni predlog sam v zapisnik sprejel, bilo bi gotovo netaktno od „Slavijinih" pooblaščencev, ko bi bili koj vprašali, kje bo denar vzel, da to premijo plača, zatorej se je na podlagi tega ne od „Slavije", temveč od „Slovenije" stavljenega predloga na dalje obravnavalo ; dokler nij naposled vendar na vrsto prišlo vprašanje, kako in s čem bo likvidačni odbor „Slaviji" ponujano premijo plačal in je ta predlagal, naj se „Slavija" na hiše ban-kine intabulira.
Ako mimogrede omenim, da je to nemogoče bilo, ker so te hiše z intabulacijami tako obložene bile, da bi daljša intabulacija za „Slavijo" nikakoršne vrednosti imela ne bila, storim to le zavoljo tega, da konstatiram, da nij „Slavi j a" zahtevala intabulacije, temveč, da jej jo je likvidačni odbor „Slovenije" ponujal.
Ker se je tedaj pokazalo, da „Slovenija" „Slaviji" ponujane premije pro rata ne more plačati, niti jej kako zagotovilo dati, da jo bo kedaj plačati mogla, opozorili smo likvidačni odbor zopet na naš uže prej stavljeni predlog, da bi si premijo inkasirali naravnost pri zavarovancih, katerim smo take polajšave dati obljubili, da bi tega ne bili posebno občutili „Slovenija" pak bi bila zato dobila provizijo, katera bi bila v najneugodnejšem slučaji znašala najmanje  5 000 gold.
Vendar se to, kakor gosp. Potočnik pravi, likvidačnemu odboru nij pošteno zdelo, ker bi zavarovanci bili dvakrat premijo plačati imeli; da jo bodo pa pri „Donavi" tudi dvakrat plačati morali, v tem ne vidi likvidačni odbor nič nepoštenega.
Kar se poslednjič nesolidnih zavarovanj tiče, naj si gg. delničarji nikari ne predstavljajo, da jih bo banka „Donava" prevzela. Ona bo pač povabila vse zavarovance, naj k njej pristopijo, toda onim, katere sprejeti ne bo hotela, stavila bo — kakor mi je člen likvi-dačnega odbora „Slovenije" sam pravil — takove pogoje, da sami pristopiti ne bodo ho-
teli in mogli. Razloček mej „Slavijo" in „Donavo" je tedaj v tej zadevi ta, da je prva naravnost povedati hotela, katerih zavarovancev ne sprejme, druga pa vse k sebi vabi, vendar pa onim, ki jej nijso po godu, vrata pred nosom zapira.
Sicer se pa nikakor ne čudim, daje „Slovenija", ki je po svojem notranjem ustrojstvu bila bolje nemšk ko slovansk zavod, raje darovala svoja zavarovanja neuiškej, nego bi jih bila prodala slovanskej zavarovalnici; samo to se mi čudno zdi, da je likvidačni odbor — da bi ta svoj korak opravičil — resnico naravnost presukal in občnemu zboru neresuico poročal.
To so zadnje besede, katere sem bil, da obvarujem čast zavoda, katerega zastopani, javno reči prisiljen in prepričan sem, da gg. delničarjem „Slovenije" ne bo teško posneti, ali se je pri oddajanji zavarovanj ravnalo v njihovem ali proti njihovemu iuteresu. V Ljubljani, dne 3. oktobra 187G.
Ivan JFribar, glavni zastopnik banko „Slavije".
I mrli v Ljubljttiii
od "-".i. sept. do 2. oktobra: Jožo Završek, inastiloc, star 31 1., v mestu Št. 55, za sušico. — Ludvik Bock, mesarsk pomagač, 18 1., v deželni bolnišnici, na tifusu. — Jora Bezlaj, dninarici, stara 67 let, ni Močvirji št. 65, za drisko. — Apolonija Kokalj, vdova cestnega mojstra, 66 1., na st. peterskem predmestji, za vodenico. — Marija Koržič, osobenjica, stara it8 let, v deželni bolnišnici, za vodenico.
Liotcrijii« m ročke.
V Gradci 30. sept.: 50. 84. 18. 49. 34. Na Dunaj i 30. sept.: 33. 90. 72. 10. C
Dunajska borza 4. oktobra.
(Izvirno tolegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih 65 gid. 80 kr.
Enotni drž. dolg v Brebru 68
1860 drž. posojilo       .   . 109
Akcije narodne banke 840
Kreditne akcije    , 151
London 124
Napol. 9
C. k. cekini 5
Srebro                , 102
10
40
42 92
25
Na Viču pol ure od I^Jiibliiiiic je
pohištvo
z zemljiščem vred naprodaj; pripravno je za krčmo in za v^ako kupčijo, ker je zraven votle in cesto, v dobrem stanu, vse obokano in z opeko krito, ima veliko prostora.   Tudi se da za več let v najem.
Natančneja poročila daje iz prijaznosti oprav-nistvo „Slov. Naroda". (306—1)
V poslednjem svojem „poslanem" sem tako nepristransko in jasuo občrtal jedno ob
Izurjen, trezen, slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen
dobi takoj službo pri (302—2)
Dr. Gvido Srebre,
advokatu v Brežicah.
Karmelitanski melisovec
Iz lleiiedk.
1 originalna Bteklenica 25 kr. Jedino pravi le pri
(53—i:7)       Gabriel Piccoli,
lekarju na dunajskej cesti v Ljubljani.
-i 1 i s
o S
i—i '"■
i-?
m. P p
7T
N g.
o.
P H I g
r-. "t —. 1
en Oq 0
5J
S 1
" a. . S « «' d
s i-i •
jj c £
, S?" g
S ="JL 5'
O M« -j   —-
o* K »"
-•-:<* I
2 r<a
m
c m
si _
Hi N
Štev. 68/L. o.
Naznanilo.
Podpisanemu likvidacijskemu odboru je občni zbor dolničajev „prve občuc zavarovulne butike Slovenije" v likvidaciji dno 28. septembra t. 1. prosto prodajo bankinega nepremakljivega posestva zauka'.al.
Vfllod tega se bode v prvej vrsti prodaja banki mi hiša štev. 24, tik zvezdnega drevoreda v Ljubljani, ki obstoji iz dveh nadstropij in je v najboljšem Btanji, ker jo bila pred malo leti lično popravljena; tistim, ki jo kupiti žele, so to s tem pristavkoin nazn: ni, da svoje dotično ponudbe V prvem nadstropji omenjene hiše skrajno do 81. o1c1oJ»via t. 1. oddajo, kjer lahko tadi v vseli teh zadevah natančneje poizvodo.
V Ljubljani, dno 2. oktobra 1876. (304—1)
IE-iIfc-vid.sici5sfeI ocLToor „prve občne zavarovalne banke Slovenije" v Ljubljani.
.Lzdatelj in ureOiun Josip Jurčič.
Lastnina in tisk aNarodne tiskarne".