151. številka.
(t Trst«, ▼ soboto **traj dne 18. decembra 1W7.)
Tečaj XXII.
tak«}« po
a»ajih Ob tovkih, A«
trikrat aa, teden v taottfa ta-itvtkih lm aobotah. Zjatraaja iadaaje h-haja ob 6, ari ajotraj, Tiicm pa ob 7 Jt» veier. — Oboja« lidaaja ituv ; s« Jeden mesec . (. 1.—, tsrsa Avstrije f. 1.50 m trt um, . . 8.— • 9 ■ 4,U c-t pol leto . . . «.— . „ , ».— m vse leto . . . 12.— . . .18.-I« plaiavatl mrt«) aa aaračba prllažoae aaraialaa ta a prava aa ozira.
Poaaaiična Aterilka aa dobivajo ▼ pro«
de^.lolofi^ t^aka v lrutn po S titJ, isTnn Trat« po 4 bt2.
Oglasi aa raftoae po tarifa * petitu; aa aaalova a debeli«! Irkami aa plaču prostor, kolikor obsega narednih rr» :. Poslana, osmrtnice in javna sabrala, ■aći oglasi Ud. sa radona ja oo pogod o
Val dopisi naj aa poiiljajo oredniitv aliea Caserma it. 18. Taako pis»o na.k biti frankovano, kar nofrankovana aa _a sprejemajo. Rokopisi aa na vraiaja.
N^vćnino, refclameeij« in oglas« sprejem« upr avnimtvo aliea Aioiiuo oolo hit. 3, II. nadst. Narofinino in oglas« je pladerati loco Trst. Odprt« r«kWw* eijo so prosto podtalne.
Olmoilo tlsvsstks|fl političnoga oSruitvo i« Primortk«,
V ««n»M >
Laška hvaležnost!
Ako je odst'.)pivai namestnik tržaški, gospod vitez Riualdini, prečita! prvo lokalno notico v predvčerajšnjem »Piccolu", milo mu je moralo biti pri srca. Tako plačuje laška gospčdal
Mi smofpo redali v sadnjem izdanja naravnost, odkrito in brez ovinkov, da amo zadoščenjem pozdravili odstop vitega Rinaldinija. Utemeljili Brno tudi to svoje zadoščenje, navedši nekoliko kon-konkretnih izgledov. Toda namenoma smo po-vdarjali le par glavnih vprašanj v dokaz, da vitez Binaldini ni bil naklonjen slovanskem prebivalstvu v Primorski. A kako dolga vrsta bi bila to, da smo začeli navajati podrobnosti, peraonalije, manje dogodke, ki so pa po svoji oknpnosti v prejasno ozna-čenje zistema, ki je veljal do sedaj na Primorskem in ki je bil spojen z osebo viteza Rinaldinija. Namen nam je bil tndi, da z naše strani ostani pri tem, kar smo rekli viteza Rinaldinija v slovo, da napravimo križ čez minolost in se bo demo raje brigali za bodočnost. Ali včerajinji „Piccolo" nas je nprav izzval, da se danes še enkrat bavimo z sistemom ere Rinaldinijeve,
„Piccolo" ne trdi nič več in nič manje, nego da je bil Rinaldini dosleden protektor Slovanov na Škodo Italijanov, ter tira svojo brezobraznost tako daleč, da navaja n. pr. cel6 dogodke v občini Pomjanaki v dokaz, kako naklonjen je bil Slo* vencem vitez Rinaldini. To vam je občina kakih 6000 duš in med istimi je menda jeden cel pravi Italijan. Ta občina ne more in ne more priti do mira, ne more priti do svoje nprave. V tej občini so se kraji ze volitve določali tako, da so ljudje iz zavednejih vasi imeli po I—4 ure hoda na kraj volitve; aesavedneji pa okraji malone pred nosomj; v tej občini so razpustili novoizvoljeni slovenski občinski z&stop, ki ni še začel delovati in torej ni mogel še storiti ničesar dobrega, a tndi ničesar — slabega 1! Razpustil se je le zato,
PODLISTEK.
Atlet
Spisal Iran F ajdi ga.
„Si-li zadovoljen, Andrej ?" je vprašal Šioen. .Jaz, zadovoljen? Kedaj si hil zadovolje* Andrej Baloha, ki je služil trideset let atletom, v triintridesetih arenah, ki je prehodil pol sveta in preoagal v borbi sto is sedemdeset orjakov ter zato žel pohvale in vencev iz lavorja in dragocenih šopkov, da jih ne pojedo vse tvoje krave, ako bi jih krmil i njimi leto in dan. O svojih svetinjah, kakor znakih svoje kreposti, niti ne govorim. In jaz naj bi ne bil „zadovoljen" ? To bi moral jaz vprašati tebe, Šimen 1 He, he !"
.Dobro, torej danes popoludne ob štirih lf■ „Danes popoludne ob štirih I" Andrej je stisnil svojemu nasprotniku roko, da je le ta skoro zajedal, poslovil se od prijateljev in korakal proti domu.
„Ne vem, kako bode, Šimen, malo prenaglil si se. Andrej ti polomi kosti, kakor vrabcu!" so opomin;ali fantje Šimna, ta pak j« odgovoril: „Da vidimo, prijatelji, da vidimo!• „Torej popoludne na travniku, tovarili 1* „Da, in razglasiti moramo na okrog, da pride mnogo ljudstva."
„Tako badi! Pa vina jeden veder, brez pijače ne bodemo !•
ker je tako želela laška gospoda. In razpustil se je tikoma pred državno-zborskimi volitvami. Teou ni bila le ta važna posledica, da je bilo naši stranki odtfgneno vodstvo prvotnih volitev za državni zbor, ampak tndi ta povsem naravna posledica, da je bila naša stranka kakor omamljena pa tem udarcu in je navstala velika konfazija v stranki. A pomislimo sedaj, da je bila izvolitev dra. Laginje v IV. kuriji odvisna od izida volitev volilnih mož v Pomjanu 11 Le pre-opravičeno je bilo divjaško veselje v italijanaški stranki, ko je izvedela o tej odredbi. Laška stranka je tedaj računala z vso gotovostjo, da vrže Laginjo. Tega ne treba praviti, kaj bi pomenjalo to toliko za našo, kolikor za italijansko stranko. Da pa sme vendar odvrnili to nesrečo, na tem gotovo ni kriv oni, ki je razpustil zastop, mat več je zasluga neumorno delujočih rodoljubov.
In kaj se je zgodilo pozneje v tej občini? Faktičnima upraviteljema te občine sta bila ime* novana — in to po inicijativi nameBtništva v Trstu, kakor smo izvedeli iz oficijelnega poročila o sejah deželnega odbora v Poreču — dva prva voditelja italijanaške stranke, ki vodita občino še dandanes in kujeta svoje naklepe in begata ljudstvo in zlorabljata celo itn* okrajnega glavarja za svoje ita-lijanaške namene, kakor je razvidno iz današnjega, 8 Pomjanščine doSlega nam dopisa I
Tako občino s tako žalostno zgodovino navaja „Piccolo" v dokaz za svojo brezvestno trditev, da je Rinaldini protežira! Slovence. To je pač že skrajna brezobraznost.
„Piccolo" navaja še druzih slučajev v dokaz, kolik prijatelj Slovencev je bil vitez Rinaldini.
Le kakor prijatelj Slovencev je baje opominjal Lego v Križu, da ne sme kršiti veljavnega šolskega zakona. Le iz prijateljstva do Slovencev da je bil sovražen laškemu šolstvu po okolicilLe iz prijateljstva do Slovencev je dovoljeval Slovencem obhode s trobojnico, dočim se laška trobojnica ni
smela prikazati na dan. (Poštenjak „Piccolo* jj*^. je zamolčal modro, da je laška trobojnica zastava tuje države — in take ne more dovoliti ni Rinaldini, ni nikdo drugi —, dočim je slovenska tro* bojnica zakonito pripoznana v Avstriji). Le iz prijateljstva do Slovencev je baje silil mestno oblast, da mora pripoznati slovenski jezik deželnim jezikom. (Resnica pa je ta, da je slovenščina pripoznana deželnim jezikom toliko po centralni oblasti, kolikor po razsodbi najvišega sodišča. Mar naj bi se bil namestnik tržaški, namestnik cesarjev, upiral centralni upravi in razsodbam najviše sodne oblasti ?! Tega m mogel in le brezobrainost laška more mu tolmačiti to kakor protekcijo Slovencev.)
Velik dokaz prijateljstva Rinaldinijevega do Slovencev je baje tudi, da je silil deželni zbor istrski, da mora vsprejemati slovanske interpelacije. In vendar ve v nas sleherni politiški otrok, da je v tem pogledu Rinaldini storil, kar je moral storiti, ker je tako zahteval temeljni zakon države, ki govori tako jasno, da tudi krona ni mogla drugače, nego da je kaznovala italijansko večino z razpuščenjem zbornice, ko je ista svojim postopanjem kršila rečeni zakon. Pravoreku presvetle krene se vendar ni mogel upirati •— namestnik cesarjev!
Resnica pa je, da je bil namestnik Rinaldini tako velik dobrotnik Italijanov, kakoršnega ne dobe nikdar več v rumeno hišo tržaško. Ob Rinal-dinijevem zistemu je bilo možao :
da je občinska uprava tržaška prešla v radikalno italijanske roke,
da v Istri odločna manjšina satira odločno veČino,
da so Italijani gospodarji v javnem Življenja pokrajine,
da je italijanski jezik malone izključni gospodar tudi po mnogih državnih uradih,
da goriški in tržaški Slovenci ne morejo
„Veselico hočemo, pravcato veselico, juhej 1"
Razšli so se vsak na svoj dom in Šimen je šel proti svojemu. Po poti je premišljal o koraku, katerega je tprožil in skoro ga je jelo malce skrbeti
„Ako p bi le zmagal oni? Zmagal pred vso vasjo? To bi bila moja sramota in nesreča! Kajti izgubil bi tudi njo, Roziko! Ne, on ne zmore, ljubezen mi podeli kreposti, velikan mora ležati in Rozika mora postati moja I Oj Rozika!
Andrej Baloha je imei že svojih petdeset let, ko se je poslednjič povrnil v svojo domačo vas, in sklenil zajedno, preživeti ondi ostale dni svojega slavnega življenja. Prav na koncu vasi v samotni a prijam hiiici se je utabori), v hišici, za katero je poslal ie svojemu ranjemu ubogemu o-čotu denarja, koje leta pogorel, a ni imel s Sem ? zidati si novega zavetja. In isti denar je dobi! Audrej na čudovit način, dobil ga je za neki i „dvoboj", katerega je izvojeva! on mesto nekega drugega tam v daljnjem tujem mestu.
Svojemu očetu je bil Andrej hvaležen od srea, ne radi tega, da bi mu bil preskrbel kaj posebnega za življenje, a hvaležen mu je bil za svoje orjaško telo.
Že kakor štirinajstletni defiak je bil praveati orjak in močan tako, da je zmogel vaškega bika, ko je vse bežalo pred besne živaljo.
Ko pa je nekega dns potoval skozi vas od-ličen tujec, ki je slučajno videl orjaškega dečaka, izvabi! ga je od očeta Balohe in ga vzel seboj v daljnji tuji svet. Po skrbi tujčevi je postal Andrej v kratkem Času sloveči borilec, za katerega se je navduševalo „pol sveta". Na svojih turnejah malone po vseh odličnih arenah Evrope si je slutil tndi lepih novcev, od katerih je pošiljal svojem« revnemu očetu. Katero leto je tndi priiei v svoje rodno vas in tedaj je navadno bilo izredno živahno med rojaki-vaščani. Kajti Andrej jih je zabaval s pojavi svoje atletske zmožnosti in vaščanstvo jo strmelo na njegovi neumevni kreposti.
Kaj je bilo Andreju dvigniti največi voz« senjak z rokami od tal, ali morda zgrabiti s čeljustmi najtežega vaščana za hlačni rob ter ga stresati med zobmi, kakor stresa mačka drobno miš? Pa nekoč, ko so v Nekdanjem dobili nove zvonove? Koliko priprav so delali ubogi vaščani, da bi jih zvlokli v visoke line vaškega zvonika t No, Andrej jih je gledal nekaj časa križem rok, potem pa je zlezel v zvonik, odrinil ondi napenjajoče se težake ter potegnil potem na vrvi zvon za zvonom svojeročno v line, kjer jih je polagoma, velikega najprej, obesil na odmenjeni jim kraj.
Pa tudi drugače je pokazal svojo moč, n. pr. kadar so postavljali mlaje: dvignil je drevo, kakor bi bila bilka ter je posadil v luknjo, da je strmelo vse.	(Pride še.)
priti do ljudskega šolstva, urejenega ua narodni podlagi,
da je tržaška okolica izgubila svojega mno- \ goletnega zastopnika, svejega očeta,
da so sploh zadnje državnozborske volitve izpadle tako — kakor so.
Kar so, kar imajo, kar so si pridobili in i ohranili, vso svojo najngodnejo sedanjo pozicijo v i deželi imajo Italijani po velikem delu zahvaliti le vitezu Rinaldinija. A sedaj mečejo ista gospoda • kamenje nanj! 1 Taka je laška hvaležnost I Tako i plačujejo Lahi svoje največe dobrotnike, katerih jedini resnični greh za italijanstvo je menda ta, da niso odpravili se sveta dejstva, da je Slovanov v Primorski!! Tega seveda ni mogel storiti vitez Rinaldini, in ker ni mogel, mu je došlo sedaj — i laško plačilo!	t
Javni shod
političnega društva „Edinost* t Škednjn dne 12. decembra 1897.
(Dalje)
Zborovalec Josip Kocijančič je želel vedeti, kako je postopati z laškimi in nemškimi ; »opomini*, ki jih dobivamo od finančne oblasti.
Dr. G r e g o r i n : Vračajte jih ! Recite, da vi tega ne umejetel Pa vsi morate storiti tako, kajti to ne izda nič, akr se oglašajo le posa-mičniki.
N a b e r g o j: Tndi meni so že dostavili tak •pomin, pa sem ga odklonil lepo. Dotični slnga pa je opravičeval, ko je videl, da sem aevoljen, češ, da le zato izdajajo le laške in nemške opomine, ker gospodje na magistratu ne umejo slovenskega jezika 1! Terej tem gospodom na ljubo, , ki vlečejo svoje plače tudi iz naših slovenskih žepov, naj bi mi vsprejemali laške .opomine* in bi se odrekali pravicam svojega materinega jezika l ; To pa že ne !! (Viharno odobravanje.)
Ker je pripomnil zborovalec Kocijančič, da ' jim žagajo s kaznimi, ako nočejo vsprejeti italijan- S skih opominov, je pojasnil,
dr. G r e g o r i n: Tudi meni so poslali ne-davno od fiaančne oblasti neke pole v laškem in nemškem jeziku. Jaz sem jih vrnil seveda. Potem so poslali zopet in so rekli, da ne dajo, da ni- -majo slovenskih. Jaz sem se pritožil na viie mesto in sem izjavil, da ne podam dotičnih aapovedeb \ tako dolgo, dokler ne dobim zahtevanih tiskovini ; V par dneh sem dobil, česar sem želel. Vse lahko t dobimo, ako se ne damo ostrašiti. Ako pa se da- ) jamo strašiti po vsakem uradnim slugi, potem ka* , iemo očitno, da smo le mi — sluge t (Frenetično ; ploskanje.)
N a b e r g o j: Avstrija sestoji iz različnih ; narodnosti, a večina prebivalstva je slovanska. V prejšnjih časih, ko še nismo imeli konstitucije, | vladal je v nas le birokratizem Uradniki so uprav- ! ljali kakor so hoteli. Ko pa nam je presvetli cesar podelil ustavo, so se močne spremenile stvari. Pri- j čelo se je ustavno življenje, narodi so jeli uplivati na zakonodajo po svojih zastopnikih.
Naredi se jeli pošiljati svoje poslance v par- j lament in s twm se je začelo novo življenje. Ne, J le začeti bi se bilo moralo novo življenj« jednake j praviee za vse. Pod varstvom ustave naj bi uži- I vali vsi jednake pravice in jednako svobodo 1 Ali 5 prišle je drugače, ker so bili poklicani isti ljudje, ki so nas tiščali popred, da prikroje ustavo. In j prikrojili s<» jo po svoji želji, krivično. Zasnoval se je vladni zistem, ki je bil skrajno neprijazen ; avstrijskim Slovanom. In ta ziatem je vladal v Avstriji do danes in — vlada še! To je zistem, r ki je ohranil iu negoval vse privilegije nemškega | življa, ki je skrbel za to, da so Nemci igrali prvo ' ulogo v našem ustavnem, parlamentarnem in javnem življenju. A da je bilo možoo tako, to ni bila izključna zasluga poprej omenjenih življev, ampak lep del krivde je ua nas Slovanih samih! Neugodnemu položenju, v katerem se je nahajal« avstrijsko Slovaustvo de danes, je bilo največ krivo tisto slaro prokletstvo naše: naša nezlož-nost. Nikoli niso mogla priti slovanska plemena avstrijska do prave zložnosti, do bratovske ljubezni med seboj in do — zložnega dela. Vedno je bile pripravljeno to ali ono pleme, da je paktiralo z Nemci proti svojim bratom. (Vseobče pritrjevanje.) Posledice temu pa smo občutili vsi notri do kosti, in bati se je že bilo za naš obstanek.
Toda Bog čuva pravično stvar. Časi se spreminjajo in Ij*dj£ žujimi. Spreminjati so se jeli v zadnji čas tndi avstrijski Slovani, posebno pa oni, ki so bili všikdar nekako poviti v vladno pavolo — Poljaki. Čudno te, ali resnično je: ravno nad Poljaki so najbolj besneli nemški divjaki Scbčne-rerjeve barve. To je bolelo Poljake in pomagalo ie! Ravno na poslednje j« najsrditeje padala nemška šiba, da-si so uprav oni zakrivili največ, da slovanstvo ni moglo razviti svojih moči. Po zaslugi nemških srditežev so se sedaj odprle oči njim, ki so bili dosedaj najnezanpsljiveji med avstrijskimi Slovani, njim, ki so bili pripravljeni do sedaj za paktiranje z vsako vlado ! Ali, kakor rečeno, znamenja kažejo, da nemška šiba slednjič zjedini tudi nas Slovane. Razkosani slovanski življi so si jeli podajati roke (Ploskanje in živio-klici.) prišlo je do sporazumljenja in sjedinjenja. Nadejamo se, da prav ti pojavi donesejo boljšo bodočnost (Frenetično odobravanje.), in ne le nam, ampak tudi Avstriji.
Danes so se sešli zastopniki slovanskih plemen gori v kraljevem Krakovem v znamenju slovanske vzajemnosti (Urnebesni živio klici.), sešli so se v prisego, da bodo branili eden druzega, da bodo stali vsi za jednega in jeden za vse, dokler ne bede izvojevana velika bitka za jednakopravnest avstrijskih Slovanov in njih veljavo v državi. In med onimi, k! pričakujejo boljše bodočnosti od sedanjih dogodkov, smo tndi mi tržaški Slovenci. V nadi, da nas ne prevari ta naša vera, predlagam torej nastopno resolucijo :
.Javni shod, zbran v Skednju dne 12. decembra 1897., pozdravlja iskreno in zadoščenjem izjavo parlamentarne komisije desnice, v kateri je izrekla, da stoji nepremično na načelih, iz« raženih v načrtu adresnega odgovora ter pozdravlja s posebnim zadovoljstvom dejstvo, da se je bratski narod poljski postavil z vso odločnostjo na stališče solidarnosti avstrijskih Slovanov-.
Ta resolucija se je vsprejela soglasno ob prisrčnih ovacijab govornim in ob splošnem navdušenju.
P edsednik dr. G r e g o r i n je prijavil na to še brzojavko, ki jo je odposlalo politično društvo .Edinost" na shod v Krakovem, čeriiir je sledilo zopet splošno odobravanje in živio-klici.
(Pride le.)
DOPISI.
S Pomjaniiin«. (Ali naj se razdeli ob-čina Pomjanska ?!) [Iz v. dopis]. In ako bi trebalo našim italijanskim padajačem skušati se z samim peklenščekom v zvijačah, lažeh, sleparijah, overjeni smo, da bi ga dal«6 prekosili! Tako smo vskliknili, ko smo Čnli, da nameravajo zavesti zaslepljeno ljudstvo za nov manever. Hoteli bi namreč občino Pomjan razdeliti v dve neenako veliki občini. Zakaj se hočejo ravno sedaj poslužiti uprav framazenskega sredstva, tega ne vemo, ali zdi se nam in mislimo, da se ne varamo. Zato žele razdeliti občino tako, kakor bi njim bolje kazalo. Pred par dnevi so plačani podajaški hlapci nabirali med svojimi pripadniki nekake podpise in križe za prsšnjo, naj bi se razdelila občina. Razdelitev je le dvojna moguća, ako bi res prišlo do tega. Prav lahko, kajti v Istri je dandanes mogoče tudi to, kar je drugod nemogoče, da je le ustreženo pre-ziralcem Avstrije, ki hote tlačiti za vsako ceno zveste podložnike te države. Kakor čujemo, žele ti Italijančiči, odklopiti vasi Marezige, Truške in Borit; iz vasi Pomjan, .Šmarje, Koatabona, Ker-kavce in Gažon pa vstvariti novo, seveda italijansko občin«, ki bi dajala obilo glasov za časa volitev. Seveda vas Manžan naj se priklopi Kopru 1 Lahko je pa tudi mogoče, da se zgorenje vaai pnklopijo kaki drugi, že obstoječi občini, ali pa, da se jim da uekak upravni svet, odvisen od te občine.
Agituje se pa za podpise najbolj s pretvezo, češ, da je tako ukazal gosp. c. kr. okrajni glavar v Kopru. Mi seveda ne verujemo tega, ker poznam« italijanske lisjake, ki so sedaj na čelu ob čine, vendar moramo v sedanjih razmerah želeti jasne izjave od strani gosp. glavarja, d*-li zna za to protizakonito agitacijo pod njegevim imenom,'in ako ne ina, naj vendar upraša občinski upravni
odbor, kako se je predrzuil dopustiti, da se ime gosp. glavarja zlorablja za take agitacije?! Mi znamo pozitivno, da vsa ta agitacija je izšla od znanega agitatorja. Saj ravno njegove podprepnice letajo od hiše do hiše ter pobirajo podpise ia križe; sploh se čudimo jako, da tako nesramno-hinavski ljudje morejo še sploh imeti kako veljavo ali kak, bodisi tudi najmanji npljiv! Laška stranka se seveda rada poslužuje takih, na jako nizki stopinji moille stoječih ljudij, sposobnih za najpodlejša
I dela. Mi u. pr. bi se sramovali take druščine — toda star pregovor pravi: „Gliha vkup štriha«.
Vprašanje pa je, iu to jako važno vprašanje: ali pa bi bila razdelitev občine res umestna in koristna tudi v gospodarskem oziru ? In: ali bode potem res mir v občini ?
Kdor misli kaj tacega, se moti jake. Miru ne bode in to izpovemo javno, da hočemo nadalje agitovati za slovensko stranko tudi po novi občini Šmarje, ali kakor se bode imenovala namerovana občina. Toda kolikor znamo ml, tudi velik del italijanske stranke ni podpisal omenjene prošnje, ker niso zadovoljni z razdelitvijo. Podpisujejo se le oni, ki so zadolženi do grla, in ki morajo še druga motiti s pretvezo, češ: .Gospod kapitan je ukazal tako". — Namesto miru, se delata že sedaj nemir in prepir. Mi pa bodemo — to naj si zapomnije na vseh straneh — vselej in povsodi nastopali proti italijanski stranki, kajti ta stranka, oziroma oni možje, ki se silijo na županski stolič, niso sposobni za dobro in pravilno gospodarstvo v občini. Kje pa je v Istri kaka občina, ki je v rokah ita*> lijanskih, a da bi imela vzgledno upravo ? Nobene je ni, ker žnpanje preradi mislijo na svojo korist« naj je že načelnik advokat ali pa zadnji kmet A slovanska stranka pa ima vendar lepe število vzglednih županij: Buzet, Pazin, Jelšane, Dolina, Klanec, Dekani itd. In vaše? — Koliko jih jef Se bojimo, da niti jedne, ako ne morda Motovunu t S tem pa nikakor ne trdimo, da se je zadnja leta v občini Pomjan vse prav ravnalo. A kdo je kri? temu? Vi sami, gospodje, saj ste vedno ovirali občinsko upravo! Bivši župan Belič ni bil nikak slepar, kakor perfidno lažejo italijanski podajači. Za vsake, de tako koristno reč je delala italijanska stranka večne utoke. Ubogi župan pa je moril trošiti med tem iz s v o j e g a, ker drugod ii dobil. Bivši župan ni obogatel na občini, pač pa ubožal, ker je delal pošteno. Ake se je'pa vendar pripetila kaka nepravilnost ali kak ner*lfy so bili na tem krivi tudi drugi, ki pa tudi nis*1 obogateli in si napravljali kapitalov.
Kako da je bilo preje v tem pogledu, o tem niti ne govorimo; pač pa lahko rečemo na sploh, da občinski tajnik v občini Pomjan nima toliko dohodkov le od svoje plače, da bi si mogel kupiti hišo, da bi si nabiral lepih tisočakov, a poleg tega trosit za samo vino več, nego znaša njegova plača It Občinarji pomjanski nas že razumejo, kaj smo hoteli reči s tem I A tudi župan, ako ravna pošteno, ne bode si popravljal ni gosposko urejeval svoje hiše. — Kje naj bi pa dobil denarja za take nepotrebne stvari ? Mordtf je bilo res nekdaj tako
.....in občinska blagajna je molčala 1
(Zvršetek prih).
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 17. decembre 1807.
O zadnjih imenovanjih. O umirovljenju namestnika tržaškega, viteza Rinaldinija ter o imenovanju grofa Gočssa namestnikom tržaškim smo že označili svoje stalifiče. — V istem zmislu piše .Slovenski Narod" kakor smo pisali tudi mi, da je namreč Rinaldini z lastno mu hladnostjo in previdnostjo rabil vso svojo moč in ves svoj upliv, da je atrjal pozicijo italijanske stranke in da jej je varoval neomejeno gospodstvo na Primorskem. Ne meuć se na načela jednakopravnosti je delal dosledno na te, da je preprečal vsako napredovanje Hrvatov ia Slovencev tako v političnem, kolikor v gospodarskem ozirn. In delal je z vspehom. Ia ako so kaj napredovali Slovenci in Hrvati za dobe njegovega ministrovanja, zahvaliti imajo to le samim sebi; kar so dosegli, so dosegli proti vo$ viteza Rinaldinija.
Kar je pomenjal Rinaldini za primorske Slovence, toiste je pomenjal za koroške naše brate dosedanjih dež.Jpredsednik SchmidtZabierow. de na zadnjem vseslovenskem shodu nam je podal
vrli dež. posl. koreški Grafenauer oprav kričečih podatkov o mučeništvu koroških Slovencev. Kakor je Rinaldini na Primorskem negoval italijanski ži-velj, tako je Schmidt-Zabierow negoval najskraj-neji nemški radikalizem. Povsem umestno pišejo .Slovencu« s Koroškega, daje bila doba Schraidto-vega predsedništva na Koroškem doba trpkih in hudih borb za male mrvice narodnih pravic, doba proganjanja, doba brezobzirne germanizacije. One ljudi, ki so toli silno demonstrovali o padu grofa Baienija, vzgojil je g. Schmidt-Zibierow. V za-hvalo so ga na nekem shodu proslavljali najhuji nemško-nacijonalni kričači, češ, da vlada Koroško toli „srečno" v zmislu — obitrukcijonistov. Stanje slovenskega rodu na Koroškem je obupno ; a da je tako, to je po menenjn nasprotnikov največa zasluga barona Schmidt-Zabierowa.
Omeniti nam je še dveh imenovanj, s katerimi smo zadovoljni. To bi bilo imenovanje Čaha R e • seka sekeijskim načelnikom v ministerstvu, najvaž-nejem za nas Slovence, v naučnem ministerstvu, in pa generalnega advokata S c h r o 11 a sekeijskim načelnikom v ministerstvu za pravosodja. Schrott je bil svojedobno drž. pravdnik v Trstu in je ostavil tu o sebi glai pravičnega, objektivnega uradnika. Dasi ni naš po rodu, se je vendar popolnoma priučil našemu jeziku.
Ministrom rojakom za Galicijo je torej vendar imenovan bivši moravski namestnik, tajni SVćtnik baron L 5 b 1.
Grofa Badeniju je izpregovorila „Naša Sloga" nastopno oesedo v slovd : Za njegovega vladanja, ia ne brez njegovega upliva, so se z jedinih med seboj zastopniki pojedinih slovanskih narodov in istotako pojedine skupine teh narodov med seboj. Vzajemnost, zložnost med zastopniki slovanskih narodov te polovice monarhije gotovo Bi še bila nikdar tako krepka, kakoršua je postala za dobe vladanja Badenija, osobito pa sedaj, ko je odstopil. Poljaki so jeli čutiti močneje slovanski; a sedaj, ko je odšel Badeni, čutijo še močneje potrebo slovanskega čutstvovaaja. Kakor vsi drugi Slovani te pnlovice monarhije so uverjeni sedaj tudi Poljaki bolj nego keiaj poprej, da so navezani jeden na drugega, da morajo naj več pomagati oni sami jeden drugemu, da morejo le v medsebojni slogi io vzajemnem podpiranju dosezati ozir. braniti svoja prava. Do te zloge in zložnosti so pripomogle tudi psovke Nemcev na Poljake, toda mnogo je pripomogel, direktno ali indirektno, tudi grof Kazimir Badeni.
Čast grofa Bađenju. Še ni završena vrsta Časti in ovacij, katerimi obsipijejo Poljaki grofa Badenija. Včeraj je bila pr: njem na posestvu Busk deputacija 250 oseb. Polovica členov te de* putacije so bili iz visokega plemstva, na čelu im knez Sapieha. Poslednji je rekel v svojem nagovoru, da se nemška opozicija daje voditi od sovražnikov države in domovin«. Jezikovne naredbe so bile le čin pravičnosti do Čehov, skromen korak do idejal narodne jednakopravnosti. Knez Sapieha je izrekel Badenijn zahvalo v imenu vseh slovanskih ljudstev.
Grof Badeni je odgovoril v daljšem govora, rekši, da so jezikovne naredbe odgovarjale na obeh straneh čutjeni potrebi. Povdarjal je, da je vžival pri cesarju neomejeno zaupanje in je »a-ključih Vsprejmite me zopet v svojo sredo, o bratje, da bodem mogel sodelovati z vami za splošni blagor.
Po vsprejemu je grof Badeni pogostil deputacijo.
Iz hrvatskega sabora. Vest, d^sje predsednik zbornice ogeiste — v zasmeh državnopravnomu razmerju med Hrvatsko iu Ogersko — drznil poslati hrvatskemu saboru le madjarski dopis, kakor da je Hrvatska le kakov komitat lladjarov, to dejstvo je razbnrilo vso nezavisno javnost na Hrvatskem. „Narodna" večina zbornice pa je bila v toliki zadregi, da je nje predsednik hitro zatljučil sejo. Jako radovedni smo sedaj, kako jo ukrene preiseduištvo hrvatskega sabora z onim madjarskim napisom. Opozicija je svetovala, naj ga vrne takoj gospodi v Budimpešti.
V sejt minole srede je stavil« opozicija celo Vrsto interpelacij o samovlastnem postopanju oblasti povodom zaonjih volitev: radi odpnščauja občinskih uradnikov, ako so glasovali za opozicijskega kandidata — in radi zapiranja duhovnikov, trgov
cev in kmetov, ne da bi se bili zaslišali popred. V teh interpelacijah so navedeni posamični nezaslišani slučaji. Potem so interpelovali radi krutega iztirjevanja davkov. V isti seji j« posl. Tuskan utemeljeval svoj predlog, da le takoj odpravi preka sodba po onih okrajih, kjer je proglašena. Uzorna večina je seveda odklonila tudi ta predlog.
Državni zbor ogerski. Zbornica poslancev je sklenila v včerajšnji svoji seji, da je preiti v podrobno razpravo o zaksnskem načrtu za uravnavo pravnih razmer med delodajalci in poljskimi delavci. Zbornica je razpravljala na to o provizo-ncni uravnavi bančoih in carinarskih stvari in vprašanj, ki so združene s temi stvarmi. Poročevalec Pnlczky je predlagal, da se predloga vsprejme.
Isti je povdarjal, da mora večina iz dveh razlogov nasprotovati zahtevi skrajne levice, da se ustanovi že sedaj posebno carinarsko območje in samostojna banka. V prvo smatra večina iz političnih obzirov za neoportunno, da bi se to zgodilo že Bedaj, drugič pa bi utegnila tako hitra izpre-memba gospodarske podlage dsvesti obe polovici države v nevarnost hude krize. Poslanec Košut je odklanjal zakonski načrt ter je predlagal, naj se ustanovi samostojno carinarsko območje ogersko. Košut je razsežno utemeljeval ta svoj in predlog levice ter si je prizadeval, da bi dokazal s številkami, kako koristno in potrebno bi bilo samostojno carinarsko obseije. Poslanec Eoyedy (vladna stranka) se je izrekel za vladno predlogo ter je izvajal, da ogerska nacijonalna banka in ogersko samostojno carinarsko območje še ne bi pomenjalo ogerske samostojnosti. To samostojnost sestavlja splošno pospodarsko vprašanje, katero pa je preso-jati le s tega stališča, kako je isto urejeno, ali dobro ali slabo. Čas za tako samostojnost Ogerske pa še ai nastopil, marveč Ogerska se mora še-le pripravljati za to in dozorevati in naposled gledati, da srečno isbere oni trenotek, ki se jej ponudi za samostojnost. Govornik apeluje na skrajno levico, naj se odreče napačni taktiki in naj ne onemogoča zakonitega uveljavljenja predloga za začasno uredbo razmerja Ogers e z Avstrijo.
Govornik je stavil na to konečni predlog, v katerem je zahteval od vlade, da sestavi čim prej podatke za ustanovo avtonomnega carinarskega tarifa ter da prijavi iste.
Razprava se nadaljuje danes.
Nove ministerstvo italijansko se je ustanovilo pod pr«dsedmstvom predsednika prejšnjega ministarstva, Rudinija. Opozicija, pod vodstvom Cavalottija in Giolittija, se že pripravlja na naj-ostrejo borbo proti novemu ministerstvu.
Različne Teuti.
Alarm. Na večer dne 13. t, m. je bilo opaziti po našem mestu neko sosebni gibanje. Tisti večer je bila seja občinskega zastopa. Kaj se je bilo pripetilo vendar? .Indipendente" je bil omenil istega dne našega shoda v Skednju. Sosobno ga je zbodlo v oči, da je bil tudi gospod Ivan vitez Nabergoj med svojimi volilci. Videlo se mu je potrebne, da alarmira svoje verne. »Indipendentova* notica je imela naslov: .Mogoča iznenađenja od strani Nabergoja". Notica je pripovedovala, da so sklenili v Skednju, naj se Nabergoj udeleži seje mestnega sveta, ki je bila v ponedeljek.
Ta migljej .Indipendentov* je bil dovolj Lahončičem, da so se vestno .pripravili" na velike dogodke in se — osmešili I Kar v gručah so hodili po ulicah in na glavnem trgu, in potem, ko le ni bilo tistega groznega „sovražnika* mesta tržaškega, napolnili so znano kavarno Chiozza do zadnjega kotička. A pripravila se je bila tudi policija.
Ali bi ne bilo pametneje, da bi ti ljubi laški sosedje naši pustili enkrat na strani taka izzivanja, ki niso uam v korist, njim pa v škodo. Mi smo res mirni, ali iz tega ne sledi šp, da imamo vode v svoj h žilah. In pomislili naj bi, kako hinavske, zavratne in nedosledne se kažejo pred svetom s takim početjem 1 To so vam nedavno jadikovali na krivici na neopravičenem preziranju parlamentarnega načela, na preziranju zakonov kurtuvazije! In zakaj ? Zato, ker ni bil nobeden njih izvoljen v kateri odsek avstrijske delegacije 1 A kako delajo oni sami ? Groze ia zbirajo se v gručah in delajo črne na klepe ne le v ta namen, da bi slovenski zastopnik ae bil izvoljen v ta ali oni odsek, ampak v ta
kričeči namen, da se zakonito izvoljenemu zastopnikn — saj niti Italijani sami ne prigovarjajo zakonitosti izvolitve Nabergojeve — sploh za* brani izvrševanje mandata, da se stori torej nečuvena krivica tudi v o 1 i 1 c e m !
Taki ste doma, na Dunaj pa jočete, ako vam je kdo stopil na kurje oko 1 Pa verujte nam, da si Slovenci vestno beležimo vse to, a da imamo tudi zavez nji kov, ki se jako zanimajo za vse to, kar beležimo mil Kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje!
B r e j s k i.
Imenovanja. Trgovinski minister je imenoval poštnega vodja v Malem Lošinju, oficijala Štefana Snppana, poštnim upraviteljem.
Še Jedno imenovanje. .Slovenec" poroča, da je cesar imenoval deželnega poslanca na Kranjskem, barona Liechtenberga, namestnikom deželnega glavarja za Kranjsko.
Vznemirjevanje ljudstva. Pod tem naslovom piše .Naša Sloga", da naši narodni nasprotniki vsikdar pričenjajo z izgredi in nimiri kadar koli ne morejo doseči kaj krivičnega in nezakonitega. Najbolji dokaz temu da je nesrečna občina po-mjanska. Radi izzivanja in vznemirjevanja od strani koperskih italijanašev ia domačih odpadnikov je mnogo naših ljudij ječalo po temnicah v Kopru in v Trstu, dočim so se resnični krivci, izzivači in hujskači svobodno sprehajali po nlicah koperskih, Povodom vsacih volitev v zadnjih 4—5 letih je bilo nemirov injzgredov, katere so izzivali koperski nemirneži ali njih plačani najemniki. Ko namreč niso mogli dobiti za-se večine ob-činarjev s podknpljevanjem in pijačo, pak so izzivali nemirov, a se potem dosledno in junaško pobirali domov. Tu se spominja .Naša Sloga" najnovejega manevra s prošnjo za razvelitev občine in opozarja na te spletke vse zavedne občinarje. Rečeni list pa se obrača tndi do politične oblasti v Kopru s pozivom, naj obrne svojo pozornost tem nemir« nežem in hujskačem ljudstva, katerim treba gle> dati na prste kajti, to ni častno in ni koristno ni za narod ni za državo, ako se ljudstvo vznemirja takim nemoralnim načinom in v take nečastne namene.
V obrambo triaikega namesfniitva. Nedavno temu je pisalo neko okrajno glavarstvo v Istri: .Utllad odluke v. c. k. Namjestništva n Trsta od
dne — klati se okoli osoba......" Torej vski
odloka namestništva se klati okoli dotična oseba 1 Ako je torej namestništvo odredilo tako, da se dotična oseba mora klatiti po okraju, kako more zahtevati dotično okrajno glavarstvo v dotični svoji okrožnici, da občine ne smejo dati nikake podpore oni osebi, ki se klati po okraju ? 1 Ti ljubi Bog, ako je namestništvo že odredilo tako, da se dotičnik mora klatiti po okraju, potem mu mora privoščiti primeren honorar za latarenje ? Vsa-kako ni bilo lepo od dotičnega okrajnega glavarstva, da se utika v posle namestništva, marveč bi moralo vsprejeti najgostoljnbneje tako osebo, ki se klatari vsled naloga c. kr. namestuištva, ne pa hujskati občine, da naj ne dajo nikake podpore onemu klatežu.
Menimo da je bilo prav, da smo dali to v javnost v obrambo c. k. namestuištva, ki je vsled
odloka od dne.....poslalo osobo, da se klati okoli
in brez poda ...
Nekaj atrainega se je dogodilo zopet v Trstu t „Piccolov" žid je zapazil na trgu sv. Ivana — nov, skromen slov. napisič. Iu predvčeraj je bil po koncu ves židovsko-laški Izrael! Pa je tudi res strašno to t Ker žid ni umel napisa dati si ga je moral prevesti na italijanski jezik I In od svojega tolmača je izvedel, da se tam prodaja — sveže mleko I Druzega dokaza pač ne treba menda, do kake višine je že pridrla slovenska drznost in kako akutna je postala nevarnost za italijaski značaj mesta tržaškega 1 Zgolj izdajica na laški kulturi mora biti sleherni tržaški meščan, ako ne občuti vso grozo dejstva, da mal trgovec ponuja tudi Slovencem — svoje mleko! „Piccolov" žid pa ai takov izdajica, ampak pazno in vestno stoj* kakor stražar na obranbenem nasipu, ki so ga pravi pa-trijotje postavili okoli italijanskega značaja mesta tržaškega, zagnal je hipoma hrup, da alarmira speče prebivalstvo in je opozoril na nevarnost, pretečo domovini 1 Vso zaresnostjo, dostojno pra-
▼ega branitelja domovine, je apeloval najprvo do lastnika hiše, naj.aeizprosno prepeve vsaki .eksotični" napis !
Pomagalo je. Gospodar jetagodil židovskemu povelju ia pred včeraj so 8« kar zbirali ljudje pred dotično prodajalnico in so občudovali eksotični ■apis in strmeli na slovenski predrznosti 1
Ali .Piccolov" žid je povedal svojo tudi lastniku prodajalnice. Zapomni naj si le-ta, da Slovenci ne kupujejo mleka v Trstu, &mpak ga nosijo v Trst. Ako bode torej čakal, da mu Slovenci pokupijo mleko, se mu isto gatovo — skisa 11 Sedaj ve siromašni prodajalničar, v kaki zmoti je bil, ko je menil, da je v Trstu tudi takih Slovencev, ki — ne nosijo mleka v Trsti
Slednjič je prišel .Piccolov" žid se svojim obligatnim zgražanjem na predrznosti Slovencev, ki s takimi napisi le dražijo svojega bližjega I To bi bila torej najnoveja grozna tržaSka afera po zaslugi hujskačev po poklicu v uredništu .Piccolovem" I
No, stvar je taka. Gosp. Fran Gržina iz St. Petra ima svojo prodajalnico mleka na trgu sv. Ivana in je njega prodajalničar res dal napraviti na okno napise v treh jezikih, dobro vedć, da v Trstu žive različne narodnosti. Sedaj po sodite o rogoviljenju in hujskanju vJ„Plccola- 1
Ako bi tudi hoteli pripoznati, da so Lahi res jedina „politična narodnost41 v Trstu, da imajo le oni ; pravico do ~ politične veljav«, vendar se mora gnusiti to hujskanje in ta neto« leranca proti slovenskemu jeziku tudi v takih slučajih, ko trgovec rabi ta jezik, ne da bi hotel kazati kako politično ali narodno barvo, ampak V jedini ta namen, da bi koristil sehi in šel na rako konsumentom. Ako Že nočejo pripoznati slovenskega jezika deželnim jezikom, pa vsaj toliko pravice naj mu pripoznajo, ^kolikor ga v Trstu aživata grški ia — turški II „Piccolo" pa svari prodajal ni čar ja: če že hočete, bodisi tudi v katerem koli jeziku, samo v tem ne! Ako pa pomislimo, da je to jezik vsaj — tretjine prebivalstva v občini, vestno vršeče državne, deželne in občinske dolžnosti, potem še le pojmimo v polni meri divjaško netoleranco „Piccolovih- židov 1
Da pa dokažemo, kako prazuo je vse ro-rogoviljenje .Piccolovo", konstatujemo, da je g. Gržina v prejšnjih časih, koje imel tudi slovenski napis, imel boljo kupčijo, nego pa pozneje samim laškim. Dobro blago, dobra postrežba, poštene cene, pa nič straha I Ob tej priliki poživljamo vnovič tržaške Slovane, naj pridno podpirajo naše trgovce in obrtnike, Bosebno pa one — mučenike, v katere se neprestano zaganjajo baje povsodi in vsikdar mirni Lahoni I Sedaj vedo Slovani, kam jim ji hoditi po mleko in druge take stvari: na trg sv. Ivana (S. Giovanni) nasproti lekarne Lei-tenburg.
To je bila torej aajnoveja grozota v Trstu, radi katere se je toli razvnel „Picoolov* žid svetu v doka/, da so gospoda postali prav zares — smešni I!	Brejski
Papravki. V zadnjem poročilu o občnom zbora društva „Kolo" sti se urinili dve pomoti. Tajnik društva se zove Anton Vatovec in ne Vodopivoc, predsednik pa Ivan Doienc in ne Fran.
V zadnjem izkazu darov ženski podružnici v Sežani se mora čitati, da se je na banketu g. Lebanu na čast nabralo 9 kron in ne 3 krone.
Izpred do2elaoga sodišča. 241etni Anton For tuna iz okolice kopersk* je dobil predvčerajšnjem 6 teduov težke ječe radi zločina proti nravnosti, storjenega na škodo neke 81etne deklice.
371etni Fran Franko iz Gažona pri Kopru je dobil 3 mesece zapora radi zločina goljufije, storjene krivo izpovedbo pred sodiščem.
Ali so dolžno občino povrniti Ikodo, katero so provzročili politični dogodki na javnem imetjn? O tem važnem vprašanj n je razpravljal dne 10. t m. avstrijski industrijalni klub na Donaju. Pov-darjali so, da je v vseh kulturnih državah urejeno tako, da mora občina povrniti škodo, provzročeno po političnih dogodkih. L* v Avstriji da še ni takega zakona. V Avstriji uživa večo varnost v tem pogledu tuj^c inozemec, npgo domačin. In to
glasiti: .Vsaka občina ima nositi odgovornost za dogodke javnega nasilstva in mora jamčiti za Škodo, provzročeno po takih nasilstvib. Ako izgubi na ta* kih dogodkih kdo življenje, je obvezana dotična občina, v kateri je kdo zgubil življenje, preskrb-ljevati one osebe, za katere je moral skrbeti u-morjeni in sicer v jednakem razmerjn stroškov, kakor je to storil umorjeni." „Indnstrijelni klub" je sklenil, da predloži nlogo na trgovinsko mini-sterstvo, v kateri bode zahteval, da se zasnuje tudi v Avstriji jednak zakon, kakoršai veljajo že v drugih kulturnih državah.
Dogodki ia Čiikem. Na črni plošči nemškega vseučilišča v Pragi je bilo čitati te dni sledeči poziv akademičnega senata: .Najboljši odgovor na vse napade na naše staroslavno vseučilišče bode pač ta, ako se akademiška mladina trdno oklene svojih učiteljev in ob njih vztraja v prepričanju, da je nemško vseučilišče v Pragi naravno in zgodovinsko kulturno središče nemške narodnosti v deželi. To prepričanje pak bode raatlo, čem voče število nemških slušateljev bode pohajalo vseučilišče v bodočnosti".
I ta poziv je smatrati le poskusom nemških profesorjev, da bi odvalili od sebe notoriško krivdo na žalostnih dogodkih v Pragi. Vse fraze o „vzvišeni nemški kulturi" in o „zgodovinskih taktih" ne morejo odpraviti se sveta dejstva, da so nemški dijaki — in to po vspodbujanju nemških profesorjev — jeli izzivalno uastopati po javnih ulicah v Pragi in so s tem tako razdražili češko prebivalstvo, da je prišlo — a ponavljamo: še le po nemških izzivanjih — do onih groznih izgredov. Besedičenje o nemški kulturi ne pomaga nič, ako pa niso v dejanjih — kulturni! Kar se tiče .naravnega in zgodovinskega središča" nemške univerze v Pragi, naj hi akademičoi senat tega vseučilišča vendar poškilil malce v prof. Bal-zerjevo pismo Mtmsenu, kjer dokaziye poljski učenjak z zgodovinskimi dejstvi, da je bilo to »naravno in zgodovinsko središče Nemcev prav za prav močno — slovansko. A je že tako navada v Germanih, da smatrajo svojim historičnim imetjem, kar so iztrgali iz rok drugim narodom. Menda hočejo s tem slepiti sodobnike in zakrivati svoj kulturni greh z bombastičninti f azani. Sreča le, da jih je svet jel izpoznavati in da jim ne verjame več kar slepo.
Te dni je bila deputacija čeških poslancev pri ministru predsedniku baronu Gautschn in je zahtevala, da se premeni nekatere za obrtnike iako trde naredbe, izdane po zadnjih izgredih, zlasti naredba, po kateri morajo biti zaprte vse hiše ob 7. uri, javni lokali pa ob 10. uri zvečer. Min. predsednik je odgovoril, da ima nameitnik Goudenhove najebsežniša pooblastila v tem obziru. Današnje praško poročilo javlja že naredbo, glasom katere bodo gostilne odslej odprte do 11. ure zvečer, hišna vrata pa se morajo zapirati ob 9. nri mesto ob 7. Baron Gautsch je obljubil vrhu tega, da bo vlada postopala povsem nepristranski, ker so jej dobro znane vse dogodbe ne le v Pragi, marveč tudi v Žatcu in v drugih nemških krajih.
Vohunstva v Franciji. Nemško vohunstvo v Franciji je že pribita stvar, tako, da nikdo več ne dvomi o tem, ako ima.le količkaj širjega političnega obzorja. Kake orgije je uprizarjalo o Franciji to prusko vohunstvo pred letom 1870, v tem poroča general Bonlanger v svoji knjigi „Francoska nemška vojna 1870-71" prav temeljito in na podlagi dokazov. Pred letom 1870 je bila v Franoiji prava založnica nemških vohunov, ki so se pa*li po odličnih francoskih službah ob žnljh francoskega naroda, kateremu so izpodjedali obstanek se svojo perfidno prusjaško nezuačajno-atjo. Posledica tega počenjanja je bila vojna leta 1870-71, v kateri je zopet prusjaško vohunstvo pripomoglo Nemcem do zmage.
Kaj je bila ta vojna prav za prav druzega, nego špekulacija Prusije, da izmolze Francijo denarno ter da jei iztrga dve bogati provinciji. Al-zacijo in Lotaringijo? Le v ta namen je bila ta vojna, pripravljana po pruskih vohunih že desetletja poprej. Kajti materijalne koristi Prn^ije iz te vojne so velikanske. In materijalne koristi v
postala pozorna na Nemce in oprezna glede v Franciji živečih Prusjakov ? Uprav opravičeno je njeno domnevanj.?, da je malone sleherni Nemec v Francoski — vohun!
Žsleznlca na Montblanc. Najvišja vrhova v Evropi sta, kakor znano, „Devica" in .Montblanc" ali .Bela Gora" v Švici. No, na oba ta vrbova hočejo speljati ljudje železnico. Tega dela se je že lotila fr*ncozk-i tvrdka Satuiin Favre, katera hoče graditi železnico na zobe do vrha gore Montblanc, t. j. 4500 metrov visoko. Ta železnic* hode odprta prometu baje že leta 1899. — Pa reci kdo, da ljudje nimajo korajže in — denarja !
Viljelmov čaj od Frana Wilbelma, lekarnarja v Fiinf kircben (spodnje Avstrijsko), dobiva se v vseh lekarnah. Paki't stane 1 gld. a velj
NaJnovejAe vesti.
Trst 17' Minolo noč je prišla tnkajSnji policiji brzojavka z Reke, da je nevarni anarhist Ariovisto PpzzottJ, katerega so prijeli na R^ki in ga potem odpravili v Italijo, ušel mejpotoma spremljajoči ga eskorti. No, lopova so prijeli danes tu v Trstu, fco je hotel ubežati na ladijo Imelda.
Madrid 17. Valed ugoduih poročil, došlib od oblasti, je vlada odpravila obsedno stanje v Barceloni.
Pariz 17. Romanopisec A'frnz Dandet ja nmrl v.-ded srčni kai>i (Dnudet je avtor romana, priobčenega tud' v na?em listu: ,Fro-iont mlajši in Risler starši". Op. ured.)
Za alabotne
bolehava vilod pomanjkanja krvi na ilvcih, blede in ala-slabotne otroke ; izvrstnega okusa in preiskušenega učinka ja
ioloznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica velja 1 gld., pet polliterskih steklenic 4 gld. 60 kr.
Tv^lovtmaka hr*oj«vk« In -w ^a«fl„
/>aa1v "r*t& i'Aei.10« /.h jasen 9.89 9 40 Pionioa t« spomlad 1*98 11.98 lo 11.99 Oves zn spomlad 6.36—6.88 Kisa spomlad 8.68 8 70 Koruza m maj-jnni 18«?. 6.43 6 49 a nova od 78 ktl. f. 12 85—12.96 >4 79 kilo 18 — 1806 M 80 kil f. 13.10—13 25., od 81 kil. f. 18.30 18*36, od 89 kil. fo*. ——.—.	6*80 S.—
proso 6* 16 6 45
Pienioa: ponudbe slabe, povpraševanje slabo. — Prodaja 10000 m. st. Treme: lepo.
n&vrn. Kava flantoa good a««ra«« dec. 38.50 ••> april S9.25
Hanii""U'ii. Santo« it »V	december 82.—
»a maro 32 50 za maj 33.— aa september 83 60 mirno.

■STrTo;
Driavai dolg v papirja
„ „ T urobru Austrijsku renta v alatu » n v kronah Erodltne akcije , . , London 10 Lit. . .
Napolaoai.....
20 inark . .	.
100 italj. Ur
imbri
rčeraj 101. «0 101.40 121 56 101 60 360 40 120 30 9.66 V, i 1.80 46.60
a laav
danea
101.65
101.45 121.85 101.60 360.10 120 26 9.66 1181 46 56
Viljelmov (Saj
od Frana Wilhelm-a lekarnarja v FUnfkirchen
(spodnje Avstrijsko).
dobiva se v vseh lekarnah.
Paket stans I gld. a. v.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani raznaSalec liata .Edinost" ki je zajedno URAR, priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d er i k C o 1 j a, vratar hiSe št 8 via Solitario
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
(Jaina iolosnlosi (Postaja južne železnico.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: brzovlak na Dunaj, zveza s Reko. brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. omnibua v Nabreiino, Videm, Benetke in Verono. poštni Tlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom omnibua v Kormin. omnibua v Nabrežino, Videm, Rim. poštni Tlak na Dunq, zveza z Reko. brzovlak na Dunaj, zveza s Peito, Reko brzovlak t Kormin. mešani vlak v Nabreiino, Videm, Rim. mešani vlak do Mtlrzzusohlaga.
Lekalna vlaka ob praznikih. t Oorioo, Kormin, Červinjan. T Nabreiino.
7.45	predp. 8.26 „ 9- . 9.56 ,
[ 12.50 popol.
4.40 „ \ 6.25 „ 8.06 „ I 805 „
8.46	a 10.- „
I- »
4.25 .
Tedenski Tlak: 7.60 popol. (sreda) okaprea t Oatende.
je nedostatek, ki se mora odpraviti prej ko prej J prvi vrsti so oni motivi, radi katerih Pruit vzne- 1 in to po najveft z ozirom na glavni vir javnemu | mirjajo vos svet in delajo razkol med drugimi ! poškodovanju v Avstriji, na mnogojezičnost avstrij- narodi. In je-li čudo, da je Francija vsled svojega ' skega prebivalitva. TnzadeTni zakon bi so moral poraza 1870-71, poten, ko so se jej odprle o 6 i, 1
DOHOD:
6.65 predp. mešani vlak ii Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak is Milana, Vidma, Nabrrfine. 8.85 „ brzovlak ii Karmina, 9.25 a brzovlak z Dunaja. 10.26 „ poštni Tlak z Dunaja, zveza i Reko. 10.37 „ brzovlak ii Rima, Benetk. 11.20 , omnibua is Rima, Benetk, Nabreiine. 5.40 popol. poštni vlak s Dunaja. 7.46 „ emnibna iz Varone, Kormina, Nabreiino. 8.30 . brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabreiine 8.5C „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
Lastnik kenaorcii usta .Edinost**. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarne OnJene v Trstu.