Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. ,,Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/s strani 8 gld., na '/« strani 5 gld. in na Vg strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list« Uradno glasilo c. kr, kmetijske družbe vojvodine kranjske. Ohsee: Ravnanje s poletnjimi poganjki na trtah. — Bledica, rnmenica ali kloroza. — Iz osrednje komisije za revizijo zemljiškega davka — Iz podružnic. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. Ravnanje s poletnjimi poganjki na trtah. Kakor je potrebno trtno obrezovanje, bodi si v pozni jeseni po južnih krajih, ali v prav zgodnji pomladi v severnih vinskih krajih, kakor na pr. na Štajerskem, da dobivamo enakomeren pridelek in vzdržujemo primerno tvorjenje lesa i. dr., istotako je treba oskrbovati tudi poletnje poganjke, da dobimo prvič lepo grozdje in drugič, da se krepko razvijajo tisti poganjki, ki se bodo potrebovali za rezatev v prihodnjem letu. Dela, ki naj se opravljajo ob vseh načinih trtne vzgoje in metodah rezatve poleti so ta le: 1.) Odkrhavanje zelenih nepotrebnih poganjkov (mandanje), 2.) ravnanje s stranskimi izrastki, 3.) delno skrajševanje zelenih poganjkov, 4.) privezovanje poletnjih poganjkov in 5.) prisekavanje trt. Odkrhavati Podoba 26. se začne, kakor hitro so mladike ys do ys metra dolge. Pri tem opravilu se odlomijo ali iztrebijo čisto ali deloma ob njih začetku vse tiste mladike, ki nimajo zaroda in ki niso potrebne za napravljanje lesa, ali tiste, ki so preštevilne, slabo rastejo ali pregosto stoje druga poleg druge. Odkrhavanje naj se izvrši kar najbolj za časa, brž ko se prikaže zarod in dokler so mladike ob njih začetku še zelnate, ker se takrat delo lože opravi, kakor če so poganjki že nekoliko oleseneli. Ako se odkrhava takoj, ko se je prikazal zarod, torej, dokler so mladike še zelnate, ne poškodujejo se tudi stari trsni deli. Odkrhavanje zelenih nepotrebnih mladik ima namen krepiti one mladike, ki nam morejo koristiti z letošnjo rodovitostjo, ali s tvorjenjem lesa za prihodnje leto. Pri odkrhavanju je posebno treba paziti na to, da se pridržijo take mladike, ki bi bile pozneje sposobne za pomlajenje previsokih ali prestarih trsnih delov. Ravnanje s stranskimi izrastki. Ob naravni, mirni rasti se že od meseca junija naprej razvijajo iz stranskih popkov gornjih delov mladik v listnih pazhah izrastki ali divji poganjki. Tvorjenje takih izrastkov pospešimo in umetno povzročimo, kakor hitro mladiki odkrhnemo vršiček, ali če mladike pustimo, da predolgo leže na zemlji, in jih ne privežemo. Ti izrastki se tvorijo vsled bujne rasti trte, in se vedno zopet pri- kažejo, ako jih na kakem mestu odkrhnemo. Vedno od-krhavanje izrastkov pa bi motilo in zadrževalo trto v rasti, ne glede na to, da bi to delo povzročilo veliko troškov in zamudo časa. a " To odkrha- ^ vanje pa ima še nadaljnje Jfcftk posledice, da (j J se popki in tudi dotični V - del lesa ne morejo b tako popolno "jfj^T m" ^ razviti, kakor ''/'■ se razvijejo, jf"/^f če izrastke • pustimo ali jih skrajšamo s^f^SHf—•••J do nekoliko T' spodnjih listov. Ako J» torej želimo, da se tvorijo L popki in les, ' ne bodemo na £ PjKr^P"^ *- takih mla- J dikah odkr-havali izrast- a kov, temveč Fo le tedaj, če bodo le že (^tJž'''^ -iij^J. predolgi, jih bodemo skraj- i^^rJIt^MK šali do nekaj listov (podoba 26. a). Na sadnih mladikah, kterih ne potrebujemo za pri- hodnjeletno rezatev in na ktere nam zaradi grozdja v tem letu ni treba jemati ozir, ne bode dobro puščati izrastkov, ki jemljejo mladikam moč in s svojo senco zadržujejo zorenje grozdja. Delno skrajševanje zelenih poganjkov. Povsod, kjer se pravilno reže na reznik, šparon ali napenjalec (stegnec), torej izvzemši gladko obrezovanje in obrezovanje na glavo, se pusti le včasih prosto rasti eden ali dva poletnja poganjka, dočim se mladike na zarodni trti, ki imajo grozdje, S skrajšajo po navadi (podoba 27. a, podoba 28. b in podoba 29. c). ■b Podoba 27. Tisti poganjki, ki se porabijo za prihodnjeletno rezatev, se ne skrajšajo in se pustijo, da se prosto razvijajo (podoba 27. b, podoba 28. c, podoba 29. • ; f ronu potem več živeža, ako so skraj- šani bili zeleni poganjki. — Skraj-ševati se priporoča včasih pred ,'R -M?'*cvetjem, včasih po cvetju; bolje pa kaže to delo opraviti takoj po cvetju, že zategadelj, ker so mladike pred cvetjem še zelo krhke in bi delavci C^*napravili preveč škode. Skrajšuje C^ 'rtf,^, se tako, da ostanejo nad zadnjim grozdom še 2 do 3 listi; puščati ^ nllM—' samo po eden list ni dobro, ker bi imelo potem grozdje premalo sence ^^Ir-fv^ in tu(*' na hranitbi trpelo škodo. Izrastki, ki se potem prikažejo ^ - vsled skrajšanja, se morajo seveda ^A tudi odkrhniti ali skrajšati do spod- 1' njega popka. S takim oskrbovanjem zarodnih trt dosežemo, da je grozdje potem večje, lepše in popolnejše, kakor če bi trte mirno rastle na dolgost. Skrajševanje zarodnih trt bode velike važnosti pri re-i,zatvah na reznik in šparon, zlasti na špalirjih, brajdah in oklepih, na kterih hočemo imeti lepo, popolno grozdje. Privezovanje po-letnjih poganjkov. Zelene mladike se morajo na kak način, zlasti v prvem času, zavarovati, da se ne odlomijo. Odlomi jih veter v točki, kjer iz- rastajo, in sicer se tem raje odlomijo, čim mlajše so. Zlasti se radi odlomijo zeleni poganjki, ako so trte rezane na prav kratek stari les in prav kratke reznike (čepe), ker tvorijo sočnate, naglo rastoče poganjke. Pa ne samo različni načini vzgoje, temveč tudi posamezne vrste trt so zastran krhkosti svojih poganjkov Podoba 28. različne; tako na pr. se bodo poganjki portugalke, muškata in sploh večine evropskih vrst, ako so cepljene na ameriških trtah, v dobi svojega razvoja, ko so dorastli pol metra dolgi, lože odlomili kakor drugi, zato je treba v takih vinogradih spomladi vezati posebno za časa. Pa ne le zato, da se mladike obvarujejo, da se ne polomijo, je njih zgodnje privezovanje koristno, temveč tudi radi tega, ker si moramo prizadevati, da poganjki rastejo kolikor mogoče pokonci, ker taka leža je velikega vpliva na trto in na njeno rast. Za privezovanje zelenih poganjkov rabimo dobro zrelo rženo slamo, rafijevo ličje, bičje i. dr. Pri privezovanju je treba gledati na to, da ne spravimo listov ali celo grozdov pod slamno vezilo, kakor se to večkrat zgodi, temveč da to leži na golem mladem trtnem lesu. Skrajševanje ali priseka-vanje vrhov. Pri skrajševanju ali pri-sekavanju vrhov imamo v mislih tiste poganjke, ki so se razvijali celo poletje prosto in neovirano ter so odločeni za sadne trte prihodnjega leta. Skrajšujejo ali priseka-vajo se trte nad kolom navadno avgusta meseca ali proti jeseni, kadar so že mladike premočne zrastle, se nizdolu pobesile in na tleh preveč sence delajo, kar more zelo zadrževati zorenje grozdja. Ob prisekavanju trt se je treba ozirati samo na to, da se delo ne izvrši pred časom, ker sicer poženejo na gornjem delu prisekanih trt mnogi krepki izrastki, ki delajo še večjo senco in povzročijo še več dela, ako jih hočemo odstraniti. Zato naj se trte prise-kavajo še le tedaj, ko je ponehala najbujnejša rast in največja poletnja vročina. Skrajšujemo pa trte navadno 10 do 20 cm nad kolom (podoba 27., 28. in 29. d) na ta način, da zelnate trtne vrhove v kakem kolencu odlomimo ali pa odrežemo s škarjami ali z nožem. Podoba 29. Deželna vinarska šola v Mariboru, 19. dne aprila 1897. S. Bledica, rumenica ali kloroza. Eumenica, tudi zlatenica imenovana, je trtna bolezen, ktero povzročajo razne okoliščine. Trta začne bledeti: a) če so ji živali poškodovale korenine, b) če ni pravilno vzgojena, c) če raste v vlažni zemlji, | d) če dolgo časa dežuje, torej vsled previlke mokrote, e) če se pri okopavanju močno rani, f) če se ji odstranijo zgornje korenine, ki niso bile več let obrezane, g) če dež zemljo močno stlači, h) če raste v preveč apneni zemlji (posebno smeri-kanka) in i) če se na zeleno cepljena trta pogroba, kteri les še ni dobro dozorel ali če je bil pokvarjen. Bledica napada ali posamezne trte ali cel vinograd, kar je odvisno cd gori navedenih vzrokov. Pri tem trta začne najpcprej na vrhu bledeti, rumeneti, in pozneje postanejo vsi listi rumeni; in ako se to ponavlja leto za letcm, začne trta hirati, nastavi le malo ali celo nič sadu, slabo docvete in seveda naposled pogine, če se ji ne pomaga. Vzrok, da trte bledijo, je neprimerno dobivanje za njih razvoj potrebnih snovij in nenormalno upodabljanje hranil v listih. Ako imajo trte premalo železa, gotovo bledijo, ker ravno železo je tista neobhodno potrebna snov, ktera napravlja klorofil, t j. zeleno barvo listov. Če ima trta preveč apna, nevtralizuje to kislino v soku, in posledica je bledenje do-tičnih listov. Sredstvo za zdravljenje trt, napadenih po rumenici, je zelena galica (železni vi-trijol). Trte, ki rumenijo vsled vzrokov, navedenih pod c) in d), se popravijo same ob sebi, ako nastopi dolgotrajno suho vreme, ali se odpravi voda, pod e), kadar se zaceli rana, pod f), kadar se ostale korenine krepko razvijejo vsled dobre zagnojitve, pod g), kadar se stlačena zemlja zopet zrahlja, pod h), se ne popravijo, temveč jih je treba nadomestiti s takimi podlogami, ki uspevajo v apneni , zemlji, in pod i) naj se cep-Ijenke, kterih les še ni dobro dozorel, v tistem letu nikar ne pogrobajo, marveč še le v naslednjem. Hitreje se popravijo blede trte, ako se jim da zelene galice. V ta namen se potrosi k trtam (marcija meseca) stolčene zelene galice. Še bolje pa je, če se galica raztopi v vodi ter se ta voda priliva trtam. Na vsakih 100 m2 se porabi 1—3% zelene galice, ali pa se pozneje škropi z raztopino 2 kg galice na 1001 vode, enako, kakor proti peronospori. Veliko bolje se obnese poskus, kterega je izvršil Karol Bever ter ga priobčil v ogerskem strokovnem listu „Ogersko vinogradništvo". Beyer pravi: Moje cepljene trte so že nekaj let sem jako bledele ter vsled tega zaostajale v rasti in naposled niso nastavile nič sadu. Svetovalo se mi je, naj take trte mažem z raztopino zelene galice, in sicer s 50 %. V ta namen sem nare'.al maja meseca dveletni les blizu kakega poganjka, ali če to ni šlo, seua pa odrezal enoleten poganjek, ki ni nastavil sadu, tik dveletnega lesa ter sem namazal to zarezo s 3—4 kapljicami gori imenovane razstopine. Po 24 urah sem zapazil v veliko svoje začudenje, da so vsi listi, stari kakor tudi rumeni, onih trt, ktere sem mazal, porjaveli, da se je barva izpremenila; listi so se zavili in so se videli kakor bi hoteli odpasti. Koj drugi dan so pričeli vršički dotičnih trt postajati temnejši in se krepko razvijati, in v malo dneh so dohiteli poganjki bolnih trt dolgost zdravih in se sedaj lepo in enakomerno razvijajo. Listi, ki so porjaveli v teku prvih 24 ur, (pozneje drugi niso več porjaveli), so deloma odpadli, delomo pa so ostali rumeni. Pravi uspeh se je torej pokazal le na pozneje nastalih listih (poganjkih), in na teh je bil uspeh izboren. Grozdi, na teh trtah so se kljubu zeleni galici dobro razvili in se tudi sedaj pravilno razvijajo, Ker sem se prepričal, da je to sredstvo imelo po-polen uspeh, sem to delo nadaljeval še pri drugih trtah, bolnih na rumenici. Med tem časom je pa nastopilo pri nas jako neugodno vreme (suhi, gorki vetrovi), in v maju je dež vso zemljo popolnoma žalil. Vsled tega je seveda rast zaostala in ni čudo, če se uspeh ni tako hitro pokazal, kakor pri onih trtah, ktere sem mazil še le v juniju, ko so trte najbolj poganjale. Če se bolezen pokaže še v naslednjih letih, ponoviti hočem to delo. Tako Karol Beyer. Sok, ki se na vse strani razteka po rastlini, vsrka v se železni vitrijol, ki pride na sveže zareze, ga raznese potem po vseh notranjih delih rastline ter s tem povzroči na bolnih mestih gori navedeni preobrat. Ker je letos rumenica napadla mnogo trt, priporočamo vinogradnikom, naj tudi oni, kolikor jim dopuščajo razmere, še sedaj rabijo to sredstvo. Ob enem se s tem precej pokonča tudi črni palež. Fr. Gombač. Iz osrednje komisije za revizijo zemljiškega davka. V pododsekovi seji je poročal koroški poslanec Hock o predlogih deželne komisije kranjske ter je stavil nasvet, da naj se sprejmo izpremenjeni predlogi ministeri-jalnega referenta. Navajal je, da se mora Kranjska šteti med one dežele, ktere so dobile 1. 1880. jako mnogo olajšav. Na predlog poljskega poslanca viteza Abrahamovvicza je pododsek sklenil, da se dopusti meni, čeprav nisem ud pododseka, pač pa ud centralne komisije in edini zastopnik dežele Kranjske, za ktere koristi se sedaj ravna, govoriti, in tako mi je bilo mogoče kot kranjskemu zastopniku zagovarjati in pojasnjevati kmetijske razmere v deželi. 5. dne julija se je vršila seja centralne komisije, v kteri je poročal kot pododsekov referent dvorni svetnik bar Mensi. Pred nadrobnim posvetovanjem se je k besedi oglasil zastopnik iz Češke grof Zedwitz, ki je v imenu vseh zastopnikov te kronovine izražal svoje začudenje in nevoljo, da se je pododsek in ministerijalni referent tako silno malo oziral na češko kraljestvo, ktero je največji zemljiški davkoplačevalec in ker je notorično, da ondi kmetijstvo zelo hira, kajti posli so postali v poslednjih 15 letih dvakrat dražji — ni ga dobiti |delavca dninarja po 1 gld. 40 kr. na dan! Stavil je potem predlog, da centralna komisija takoj skleni, da so dopustni nasveti za izpremembo nastavkov, predlaganih od pododseka. Ko so še drugi zastopniki iz Češke — Čehi in Nemci — dokazovali krivico, ki se jim godi, je prišlo do principijelnega glasovanja o predlogu posl. grofa Zed-witza. Zanj je glasovalo 12, proti 29 zastopnikov. Ko je fin. minister oznanil izid glasovanja, je podal grof Zed-witz v imenu vseh zastopnikov iz Češke protest proti takemu postopanju, ki dela hudo krivico češki deželi, in zapustili so potem vsi ti zastopniki zborovanje. Finančni minister je vidno presenečen izrazil globoko obžalovanje, da je prišlo do tega, in ne da se tajiti, da je vsekako položaj neljub, kajti od sedanjega skupnega zemljiškega davka v znesku 165 milijonov gld., nosi dežela Češka 50 milijonov gld., torej skoraj tretji del vsega zneska. Po odhodu čeških zastopnikov je poročal centralni referent o posameznih deželah, in neizpremenjeni so bili sprejeti nasveti skoraj pri vseh deželah. Pri deželi Kranjski sem se oglasil k besedi jas, ter sem givoril za to, da naj se sprejmo predlogi deželne komisije kranjske. Predlog pododseka, sem rekel, se nekoliko oddaljuje od številk, kakeršne je stavila deželna komisija, in sicer pri „ njivah". Toda deželna komisija ni mogla sestaviti drugačnega računa o čistem pritiosu iz njiv, ker so poleg nizkih cen žita narastli troški z i posle in dninarje v toliki meri, da večji posestniki ne morejo izhajati več, in pogostokrat tuii za drag denar ni dobiti v pravem času dovolj delavcev. Grozno siromaštvo, ki je zavladalo po tej deželi v kmetskem stanu, je napotilo mnogo rodbin, osobito mladih mož, da so se podali v dal|njo Ameriko, kjer delajo in štediio, da si saj prihranijo za stare dni. Vsled tega pa nastaja pomanjkanje delavnih močij doma, in žene ter onemogli starčki obdelujejo revno svojo zemljo. Naša komisija pa večjih dohodkov sploh ni mogla izračunati, in v njeno obrambo, da je prav in resnično računala, govore naslednji statistični podatki, posneti iz letnih poročil c kr. kmetijskega ministerstva. Po teh izkazih iz leta 1895. se je pridelalo na hektaru zemlje na j Štajerskem 14, na Nižje-Avstrijskem 135. v Šleziji 13 4, I v Bukovini 13'2, na Kranjskem le 8 hektolitrov žita. Istotako je posneti iz leta 1885., da se je naželo na oralu žita na Nižje-Avstrijskem 16 vaganov, na Tirolskem 17, na Koroškem 15, na Štajerskem 14, na Solnograškem 13 8, na Moravskem 14.6, na Kranjskem le 12 vaganov. Da se more natančno in jasno soditi, v kakem razmerju se nahaja cenitev zemljišč te in one dežele, ni le upoštevati in preenačeveti dotičnih tarifnih nastavkov, ampak je treba upoštevati tudi množino zemljišč, kako je razvrščena v posameznih cenilnih razredih. Tak splošen račun nam kaže, da povprek znaša čisti prihodek iz njiv v celi državi na oral 5 gld. 54 kr., in po izkazih, ktere podaja finančno ministerstvo, je 36 odstotkov njiv v celi državi, ki nosijo nad to povprečno mero davek, 64 odstotkov pa, ki manj plačujejo od te povprečne mere. In Kranjska ima 40 odstotkov njiv, ki so obdačene z višjim prinosom, in le 60 odstotkov njiv, ki spadajo pod to povprečno vsoto, ko nasprotno vidimo, da pride v Šleziji le 34 odstotkov, celo na Češkem le 36 odstotkov, v Istri 9 odstotkov, v Bukovini 9 odstotkov, |v Galiciji 8 odstotkov, v Dalmaciji pa 7 odstotkov njiv nad povprečno vsoto. To že dokazuje, da Kranjska ni tako malo obda-čena, ali celo protežirana, kakor, žal, celo ministerijalni poročevalec v svojih poročilih omenja in trdi. (Konec prihodnjič.) Iz podružnic. Iz Novega Mesta. Naša podružnica je imela svoj redni občni zbor v četrtek, 1. dne t. m. Kakor smo povzeli iz načelnikovega poročila, je podružnica v tem letu dobro napredovala. Število udov se je izdatno pomnožilo. Lani se je za Toplice ustanovila posebna podružnica in je zaradi tega odpadlo 15 udov, tako da jih je ostalo le še 85. Letos jih je pa toliko na novo pristopilo, da jih ima podružnica sedaj 114, torej toliko, kolikor še nikdar prej Podružnica je delovala tudi na to, da bi se v Beli Cerkvi ustanovila posebna podružnica, kar se pa dosedaj še ni zgodilo. V povzdigo novega vinogradništva je družba priredila v Novem Mestu 15. dne oktobra 1. 1. izreden občni zbor, ali bolje rečeno vinarski shod, ki je bil zelo dobro obiskan in je sprejel zelo važne predloge za obnovitev uničenih vinogradov. Pri tej priliki je podružnica priredila vinarsko razstavo, ki se je prav dobro obnesla in je imela ugoden uspeh v vsakem oziru. Pri razstavi so bili vsakovrstni predmeti na prodaj, in tudi podružnica si je tem potom pridobila nekaj novega orodja. Lep dar z rastave ji je došel od družbinega predsednika gospoda ces, svetnika Murni k a, ki ie podružnici v spomin na razstavo kupil samodelujočo Hellerjevo škropilnico najnovejšega sestava. Podružnica je skrbela za popotni pouk s tem, da je priredila kmetijska predavanja 31. dne januvarija zjutraj v Stopi čah, popoldne v Vavti Vasi, 7. dne februvarija popoldne v Brusnicah in 21. dne februvarija popoldne v Beli Cerkvi. Poučevali so se v teh krajih gospodarji o napravi in obdelovanju novih vinogradov, o brezobrestnih posojilih, o živinoreji in pridelovanju krme in o boljšem gospodarstvu z gozdi. Poleg g. načelnika Rohrmana so gospodarje poučevali gg. Gombač, Guzelj in Skalicky. Ob nedeljah 21. in 28. dne februvarija ter 7., 14. in 21. dne marcija je podružnica priredila v kmetijski bralnici tečaj za cepljenje trt, ki je bil prav dobro obiskan. Pri tej priliki se je med vinogradarnike razdelilo raznovrstno cepilno orodje in trte. Tudi sicer so se ob zimskih nedeljah shajali gospodarji v kmetijski bralnici, kjer so se poučevali o raznih vprašanjih, tičočih se kmetijstva. V podružnični trt niči se je letos vložilo nad 23.000 ključev riparije portalis, solonis in rupestris mon-tikole Razven tega se je na novo zasadilo 250 štirijaških metrov matičnjaka, deloma s solonis, deloma z rupestris montikolo. Svojim udom je podružnica tudi letos razdelila sadno drevje in ameriške trte. Ravno tako jim je pomagala pri naročevanju semen, gnojil itd. Modre galice je podružnica naročila 14.000 kg. Podružnica se je letos lotila tudi vprašanja, kako bi se v novomeškem okraju dala pospešovati vinska kupčija, a je prepustila za sedaj rešitev te zadeve vinarskemu odseku, ki bode v kratkem pričel svoje delovanje. Končno je omenjal načelnik, da se je letos napravila v Novem Mestu državna trtnica, oziroma matičnjak, ki meri blizu 10.000 štirijaških metrov. Iz blagajnikovega poročila smo videli, da je tudi stanje podružničnega premoženja ugodno. Dotični računi so se predložili v presojo in sta bila pregledovalcem izvoljena gg. Guzelj in Skalicky. Načelnik je dalje poročal, da bo morala podružnica napraviti novo trtnico na drugem prostoru, ker se mora sedanja trtnica prepustiti mestni občini, Ki je kupila ta prostor za napravo novega sajmišča. Načelnik je predlagal, da naj se pridobi večji prostor za novo trtnico kakor je sedanji, in da naj se pri trtnici napravi tudi majhno poskušališče za pridelovanje krme in porabo umetnih gnojil. Dalje je predlagal, da naj se na sedežu vsake župnije napravijo primerni poskusi z umetnimi gnojili, kakor tudi poskusi s setvijo detelje in trave. Končno je načelnik predlagal, da naj se v novomeškem okraju v povzdigo prašičje reje napravijo poskusi z berk-širskim plemenom, in da naj se v ta namen naprosi družba za prepustitev potrebnega števila plemenskih mrjascev. Vsi predlogi so bili sprejeti. Pri predlogih za občni zbor v L'ubljani se je oglasil g. župnik Porenta iz Stopič in je predlagal, da naj se pristopnina k družbi zniža, da bodo lahko pristopali tudi manj imovati gospodarji in kupovali galico, umetna gnojila itd. Po opomnji, da je to podružnica že enkrat predlagala in po daljšem razgovoru se je sprejel predlog g. Skalickega, glaseč se tako, da naj pomaga podružnici pridnim in podpore vrednim gospodarjem s tem, da jim posodi 2 gld. za vplačanje pristopnine, kteri znesek pa morajo v štirih letnih obrokih po 50 kr. vrniti, tako da plačujejo skozi 4 leta po 2 gld. 50 kr. letnine in pristopnine. O predlogu, da bi se p osebki red nekoliko spremenil, je govoril načelnik, in sicer v tem zmislu, da naj se v seianjo postavo sprejmo določila, s kterimi bi bilo mogoče ovirati lahkomiselno prestopanje poslov iz službe v službo, drugič pa ovirati zapuščanje službe končen zime, ko čaka gospodarje največ dela. Načelnik je priporočal izdajo posebnih ooselskih listov poleg poselskih cnjižic in primernejši način izplačevanja. Oba preiloga sta se sprejela z dostavkom, da naj se o njih obvestijo vse podružnice in naj se napravi skupna peticija na deželni zbor za popolnitev poselske postave. Zastopnikom pri občnem zboru v Ljubljani je bil izvoljen g. načelnik Rohrman, ki je na to vnemal zborovalce, da naj se kolikor mogoče tudi sami udeleže zborovanja v Ljubljani, ker si pri tej priliki lahko ogledajo deželno trtnico in družbino drevesnico. K sklepu se je oglasil g. uiitelj Zupin iz Brusnic in je tožil o veliki nadlogi in škodi, ki jo delajo cigani po Dolenjskem. Zborovalci so pritrdili in se soglasno izjavili o te.n, da bi morala merodajna oblastva bolje skrbeti in se bolj brigati za to, da bi ne moral kmetovalec prenašati škodo, ktero mu povzročajo cigani na njivah in po drugih zemljiščih. Po končanem vzporedu so si nekteri udeležniki ogledali podružnično in državno trtnico. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 110. Imam kravo, ki je že štiri tedne krvomoona, pa zdravljenje, ktero je priporočil živinozdravnik, prav nič ne pomaga. Krava ima ie vedno črnikasto, včasih bolj rdečo vodo, bole jo noge, sapo ima težko in očitno hira. Kaj mi je početi? (V. K. v Č) Odqovur: Pismeno se pač ne da Vaša krava zdraviti. Najbolje je, da se obrnete na pravega živinoziravnika, ne pa do kakega mazača Krava postane krvomočna, ako povžije gotovih rastlin, preperelega sena, ako ji ne dostaja pitne vode, vsled velike vročine itd. Krvomočnost tudi nastane vsled ledvičnega kamenja in vsled vnetiee ledvic. Krvomočnost traja 1—3 tedne ter se navadno ozdravi, ali pa preide v nevarno ledvično vnetje, s čemer je spojeno splošno hiranje, in slednjič pride smrt. Pri zdravljenju krvomočnosti je najprvo treba spoznati njega vzrok, kteri se mora odpraviti. Poskusite kravi dajati po dvakrat na dan po liter vode, v kteri ste skuhali dobro periiče lanenega semena ter ste dodali osem gramov galuna To zdravi bolezen in daje kravi moč. Sicer Vam bo pa vedel pravo svetovati le pravi živinozdravnik na mestu. Vprašanje 111. Njivo na barju hočem pustiti za travnik ter jo jeseni gnojiti z umetnimi gnojili. Ktera gnojila naj rabim, koliko naj jih vzamem in po čem so ? (A. D. v B) Odgovor: V to svrho rabite Tomasovo žlindro in kajnit, ki zlasti na barju naredita izreden učinek Skušnje pri nas so vrhu tega pokazale, da povodnji na barju hlevski gnoj iz-lužijo iz zemlje, dočim ne vzamejo kajnita in Tomasove žlindre, ker zemlja te rudninske snovi vsrka. Ti gnojili dobite pri družbi po 2 gld. 60 kr. meterski stot. Za Vašo njivo bo zadoščalo 300 kg kajnita in ravno toliko žlindre. Vprašanje 112. Kako se odpravi iz dsteljišča pojalnik, kteri mi je skoraj ves pridelek uničil. (F Ž. v V.) Odgovor: Pojalnik je poleg predenice največji deteljni kvarljivec. Poletnji ali deteljini pojalnik nima zelene barve in brez nje tudi ne zmožnosti, da bi si sam napravljal potrebnega živeža. Zato se zveže z deteljnimi koreninami in pije sok iz njih. Kadar se na deteljišču pokaže pojalnik, naredi največ pridna roka. Glavna skrb torej bodi, da se pojalnik prej izpleve, predno naredi seme. Najpriprostejše sredstvo, ogniti se pojalniku, je setev čistega semena. Seme po-jalnika je prav drobno, kakor predenično, zato kupujte vedno tako seme, ki je jamčeno predenice prosto, kajti stroji, ki ob čiščenju semena izbero iz njega predenično seme, izbero tudi pojalnikovo seme. Vprašanje 113. Imam štiri že precej velike prašiče, ktere SO pričele boleti noge, in sicer od kolen navzdol, da komaj hodijo. Prašiče krmim z zelenjavo, s kuhinjskimi odpadki in z riževimi otrobi. Kako naj zdravim prašiče'? (A P. v B. poleg Trsta.) Odgovor: To je neka revmatična bolezen prašičev, ki navadno prihaja od krme, pa tudi od prehlajenja. Največ dobijo to bolezen taki prašiči, ki po pičli ali prazni krmi na enkrat dobe prav tečno klajo. Takim prašičem je treba dati najprvo kaj za bljuvanje, in sicer bljuvalne grampe, ktero dobite v lekarni, in sicer le na živinozdravnikov recept. Čez nekaj časa potem dajte trikrat do štirikrat vslej po 1 gram solira in 8 gramov Glauberjeve soli na vodi, v kteii se je kuhalo laneno seme. Noge, in sicer stegna, odrgnite po dvakrat na dan z zmesjo iz trpentinovega olja in kafrinega špirita, če so parklji boleči, denite nanje obkladke iz mokrega ila ter jih večkrat na dan zmočite z mrzlo vodo. Prašiče krmite pičlo, in sicer z otrobi na vodi, ter skrbite za mir v svinjaku ter za zadostno mehko steljo. Vprašanje 114. Kaj je vzrok, da postajajo prašiči ikravi? G. H. v T.) Odgovor: Ikrave prašiče imenujemo tiste, kterih meso je prerasteno z ikrami. Ikre so pa neke vrste živali, ktere prašič naleze, in sicer je ta žival trakulja, ki živi v človeku. Človek, ki je ikravo meso, dobi trakuljo. Trakulja se veča ter je, popolnoma dorastla, sestavljena iz 700 —800 členov. Zadnji členi, recimo pri repu, postajajo zreli ter odpadajo, spredaj pri glavi pa nastajajo novi. Ti zreli členi gredo od človeka, po naključbi jih prašič z eno ali drugo rečjo požre in naredi se zopet prvi začetek trakulje, kteri se imenuje ikra. Brez iker ni trakulje, brez trakulje ni iker, ker to je prav za prav vse ena žival, ki mora imeti na razpolaganje, če se popolnoma razvije, človeško in prašičje telo. Iz tega sledi, da se varujmo ikravega mesa, da ne zbolimo za trakuljo, a pazimo, da prašiči sploh nikdar ne pridejo s človeškim blatom v dotiko, ker le z njim postanejo ikravi. Gospodarske novice. * t Visokočastita gospa Gabrijela baronica Laza-rini, prednica usmiljenih sester v c. kr. ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem, vzgledna gospodarica ter dolgoletna naša družabnica, je umrla 11. dne t m. Naj počiva v miru! — Gospod Ivan Jager, mesar in posestnik v Ljubljani ter večleten ud naše družbe, je umrl 11. dne t m. — Naj počiva v miru ! * Občni zbor naše družbe se je vršil 8. dne t. m. po objavljenem vzporedu ob navzočnosti blizu 120 udov. Zapisnik občnega zbora bomo prijavljali v današnji in prihodnjih številkah. Tu le omenjamo, da je bil izvoljen podpredsednikom dosedanji dolgoleten družbin odbornik gosp. državni poslanec Frančišek Povše, in odbornikom mesto njega meščanski učitelj gospod dr. Tomaž Romih, župan v Krškem. Po pravilih izstopivši odbornik, gospod knezoškofljski tajnik Šiška, je bil zopet izvoljen. Kot posebno važne ukrepe naznanimo osnovanje kmetijske šole za dekleta, ki seotvori bodoče leto v proslavlje cesarjeve petdesetletnice, in pa spomenica, ktero naj družba takoj odpošlje vis. c. kr. kmetijskemu ministerstvu glede brezobrestnih posojil vinogradnikom. Razven teh ukrepov se je naredilo še mnogo drugih koristnih, o kterih bomo pa, kakor gori rečeno, pozneje nadrobno poročali. * Modre galice ima družba še vedno nekaj v zalogi, in sicer kg po 25 kr. * Načelnike podružnic, kteri so prejeli modro galico, prosimo, naj nam vrnejo železniške vozne liste, da izposlujemo polovično vozarino. * Umetna gnojila, in sicer Tomasovo žlindro in kajnit, je naša družba uže kupila, in sicer 50 vagonov, po tako ugodni ceni, da nam bo mogoče dajati jih družabnikom meterski stot za 20 kr. ceneje, kakor lansko leto ter sploh po ceni, ki je nižja, kakor je danes tržna cena. Vrhu tega smo se letos odločili za boljšo Tomasovo žlindro, t. j. tako, ki ima v 100% 19 kg fosforove kisline, dočim je je imela lanska le 18 kg Prodajali bomo ti umetni gnojili po 2 gld. 60 kr 100%, in sicer izključno le družbinim udom. Soditi po naroČilih, ki so nam uže došla (le en posestnik je naročil 3 vagone), in po poročilih o izredno lepih uspehih letošnjega leta, se je nadejati, da bomo potrebovali več kakcr 50 vagonov teh gnojil; zato opozarjamo, da moremo to ceno zagotoviti le tistim naročnikom, kteri se bodo pravočasno zglasili. Gnojila bomo oddajali meseca oktobra. Naročniki naj izvolijo pridejati naročilom primerno aro, ostanek bomo pa povzeli, oziroma, ravnali se bomo po dogovoru. * Rodovitnost angleških prašičev. Kakor se nam poroča, ima Primož Eebernik iz Eavnega v župniji Št. Jurska Gora angleško svinjo, ktera je v teku 363 dnij trikrat skotila, in sicer vsega skupaj 40 prascev ; prvič in drugič po 14, zadnjič 12. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Letošnji občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske se je vršil 8. dne t. m. v dvorani starega strelišča v Ljubljani, in sicer zategadelj, ker se mestna dvorana, v kteri je družba dolgo vrsto let zborovala, letos popravlja in torej sedaj ni bila na razpolaganje. Zbora se je udeležilo izredno veliko število udov iz vseb krajev dežele. C. kr. deželno vlado je zastopal vladni tajnik pl. Cron. deželni odbor deželni glavar Detel a in mestni magistrat ljubljanski magistratni svetnik Vončina. Ob devetih dopoldne je družbin" predsednik gospod cesarski svetnik Ivan M ur ni k otvoril zborovanje nekako takole: Otvar-jam letošnji občni zbor. Čast mi je pozdraviti vse častite družabnike, ki so se v tako lepem številu zbrali iz vseh krajev naše dežele in s tem pokazali, da se zanimajo za napredek naše družbe; pozdravljam pa tudi gospoda zastopnika c. kr deželne vlade, proseč ga. da bi po močeh podpiral našo družbo; pozdravljam gospoda deželnega glavarja ter ga prosim, da bi, kakor doslej, tudi v prihodnje z vplivnega svojega mesta podpiral družbino delovanje ; pozdravljam končno tudi gospoda zastopnika deželnega stolnega mesta, v čegar dvorani smo dolgo vrsto let zborovali, ter zahvaljujem slavno kranjsko hranilnico, ki nam je drage volje prepustila to dvorano za današnji občni zbor. Iz tajnikovega poročila bodete. častiti družabniki, razvideli, kako je deloval glavni odbor in kako je rešil svojo nadlogo; ne bodem se torej spuščal v podrobnosti, a enega žalostnega dogodka v kroniki naše družbe se moramo spominjati. Starejši udje so nad trideset let videli v naši sredi marljivega in za razvoj družbe vnetega moža, grajščaka J. F. Seuniga. ki je nedavno umrl nagle smrti. Delovanje tega moža, ki je dolgo let bil podpredsednik naše družbe, je splošno znano in priznano. Ohranimo mu hvaležen spomin. (V znamenje sožalja so pri teh besedah vsi zborovalci vstali raz sedeže.) Z željo, da bi Bog blagoslovil družbino delovanje in da bi naše kmetijstvo napredovalo v vsakem oziru, pozivljem vas, da se trdno držite prelepega gesla našega vzvišenega vladarja »viribus unitis> in da vedno v tem zmislu delujete. Ker je pri nas že vkoreninjena navada, da se pri vsaki priliki spominjamo presvitlega vladarja, mogočnega zaščitnika in pospeževatelja kmetijstva, zato sem prepričan. da pričnemo zborovanje najprimerneje s trikratnim vzklikom : Bog živi, Bog ohrani našega premilostljivega vladarja Franca Jožefa I.! — Zborovalci so navdušeno trikrat zaklicali »živio« in »slava« presvitlemu cesarju. Vladni zastopnik gospod pl. Cron se je zahvalil najprej za pozdrav gospoda predsednika ter je v slovenskem in nemškem jeziku zagotovil, da bode c. kr. vlada vselej rada podpirala blago dejno in uspešno delovanje kmetijske družbe, ktere doslednemu delovanju se imamo zahvaliti za lepi napredek našega kmetijstva, in je želel, da se razvija in procvita tudi v prihodnje. Gospod deželni glavar Detela je pozdravil v imenu dežele občni zbor ter je častital družbi na lepem napredku, ki se opaža od leta do leta. Tudi deželni odbor, ki radostno sledi temu napredku, bode družbo, kolikor je le v njegovih močeh, podpiral v izpolnjevanju lepe njene naloge. Gospod magistratni svetnik Vončina je pozdravil zborovalce, zlasti vnanje, v imenu mesta ljubljanskega ter izrazil željo, naj bi kmetijska družba tudi v prihodnje delovala isto tako uspešno, kakor doslej. Družbin tajnik, gospod ravnatelj Pire, je potem naznanil, da je pri občnem zboru zastopanih 12 vnanjih kmetijskih družeb, in sicer: goriška, tržaška, solnograška, dunajska, opavska, krakovska in zagrebška po družbinem predsedniku g. cesarskem svetniku Murniku; celovška, graška, linška in Ivovska pa po družbinem tajniku. O delovanju glavnega odbora v letu 1896. je poročal družbin tajnik, gospod ravnatelj Pire. Poročevalec se je skliceval na tiskano upravniško poročilo glavnega odbora, ki je vsem družbinim udom prišlo v roke. V glavnih črtah je v tem .poročilu zaznamovano vse delovanje glavnega odbora. Poročilo je sestavljeno jako na kratko, a pomisliti je treba, da se tiska to poročilo v 3500 izvodih in bi vsled tega tiskarski troški preveč narastli, ako bi se v poročilu navajale vse podrobnosti. Tudi poročevalec se z ozirom na druge važne točke občnega zbora ne bode spuščal v podrobnosti, saj družbino glasilo »Kmetovalec« poroča o vseh važnejših ukrepih odborovih. Poročevalec je najprej naglašal, da je kmetijska družba tudi v preteklem letu v vsakem pogledu napredovala. Število udov je narastlo skoraj že na 3800, število podružnic pa na 84, kar se sme povdarjati s tem večjim veseljem, ker skoraj vse podružnice tudi krepko in uspešno delujejo ter tako tudi glavni družbi pomno-žujejo ugled. Tudi danes ima občni zbor potrditi tri nove podružnice, ki so se ustanovile od lanskega občnega zbora sem ter začasno že delujejo. Te podružnice so: Nadanje Selo, Preserje in Žiri. Lansko leto je prirastlo skoraj 500 novih udov - lepo število sicer, a vendar še ni dosežen vrhunec, ker imamo vedno še mnogo krajev na Kranjskem, kteri pri kmetijski družbi še niso zastopani. Število udov bi pač lahko narastlo na 10.000, kar bi gotovo bilo na čast družbi in na korist deželi ter kmetijstvu sploh. O družbinih računih se bode poročalo posebej, vendar pa z zadovoljstvom povdarja, da se je denarni promet zvišal za 20.000 gl. in je znašal lansko leto znatno vsoto 139.177 gld. 76 kr. Seveda so družbi tudi v tem oziru stavljene meje, ker ji ne dostaja delavnih močij, primernih prostorov itd. Glede sestave glavnega odbora je poročevalec omenjal, da bode občnemu zboru namesto umrlega podpredsednika grajščaka J. F. Seuniga voliti novega podpredsednika, namesto po pravilih izstopivžega gospoda knezo-škofijskega tajnika Josipa Šiške pa enega odbornika; naglašal pa je ob enem, da sme po družbinih pravilih vsak izstopivši odbornik iznova biti izvoljen. Če smo — je rekel poročevalec — tudi v preteklem letu tako lepo napredovali, gre hvala zato zlasti našim podružnicam, kterih večina uprav izvrstno deluje. A da bodo naše podružnice lahko še uspešneje delovale, za to jim je treba sredstev, in v to svrho bode danes glavni odbor nasvetoval tako izpremembo pravil, ki bode znatno olajšala poslovanje in razvoj podružnic. Gospod ravnatelj Pire je potem obširno poročal o izvršitvi sklepov lanskega občnega zbora ter o zavodih in podjetjih, ktere vodi kmetijska družba. (Dalje prihodnjič.) Seja glavnega odbora 7. dne julija 1897. Posvetovanje je vodil družbin predsednik gosp. ces. svetnik Ivan Murnik, navzoči so pa bili odborniki gg. grof Barbo, Goli, Folakovski, Povše, Rohrman, dr. pl. AVurzbach, Žirovnik in tajnik Pire. Odbor se je posvetoval o predlogih, ktere je menil staviti občnemu zboru, in o stališču, ktero zavzema napram predlogom podružnic občnemu zboru. Od c. kr. deželne vlade izročeno prošnjo zaradi tedenskega semnja s prašiči v Metliki je odbor sklenil priporočati, in isto tako enako prošnjo mestne občine novomeške. Vsled prošnje ribarskega okrajnega odbora v Ljubljani je odbor ukrenil izročiti mu ribje vališče in odgajališče na Studencu v daljno oskrbo. Od c. kr. kmetijskega ministerstva zahtevana pojasnila o delavskih razmerah na Kranjskem je odbor naročil sestaviti tajništvu. Odbor je določil tiste osebe, ktere je treba naznaniti c. kr. deželni vladi, da so sposobne sprejeti mesto oskrbnikov na večjih posestvih v zmislu novega eksekucijskega reda. Na vprašanje c. kr. deželnega finančnega ravnateljstva se je odbor izjavil, da je tudi oi strani kmetijstva želeti, da je davka prost tisti bencin, ki se rabi za motorje. Za nove ude sa bili predlagani in so se sprejeli gg.: Kajtna Anton, posestnik v Radečah; Neuman Peter, izdelovalec sukna v Zgor. Moseljnu; Benigar Josip, posestnik v Trnovem; Mlakar Jakob, posestnikov sin na Češnjici; Zoran Frančišek, posestnik v Valti Vasi; Kužnik Anton, posestnik v Trebnjem; Šu-štaršič Anton, posestnik v Rakitni; Kovač Alojzij, gostilničar v Preserju; Zaletel Leopold, župnik v Goričah; Furlan Ivan, posestnik v Podragi; Semenič Ivan, posestnik v Podragi; SemeniS Josip, posestnik v Podragi; Fabčič Josip, posestnik v Podragi Znanec Ivan, posestnik in mlinar v Šmihelu. št- «93. Razglasilo o državnih konjerejskili darilih za kobile in žrebice, ki se bodo 1. 1897. delila na Kranjskem. Na Kranjskem se bodo leta 1897. delila državna darila v srebrnih goldinarjih in v srebrnih svetinjah, kakor tudi priznanjski diplomi: a) za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno, b) za mlade, t. j. tri- do petletne kobile, in c) za eno- ali dveletne žrebice v naslednjih sedmih konkurenčnih postajah: 2. dne septembra 1897. I., ob 10. uri dopoldne v Lescah za konje noriškega plemena za okrajno glavarstvo Radovljica, 3. dne septembra 1897. I., ob 10. uri dopoldne v Kranju za konje noriškega plemena za okrajno glavarstvo Kranj, 4. dne septembra 1897. I., ob 10. uri dopoldne v Kamniku za konje noriškega plemena za okrajno glavarstvo Kamnik, 6. dne septembra 1897. I., ob 10. uri dopoldne na Vrhniki za mesto Ljubljano in za okrajna glavarstva Ljubljanska okolica, Logatec in Postojina. 7. dne septembra 1897. I., ob 10. uri dopoldne v Ribnici za okrajno glavarstvo Kočevje. 13. dne septembra 1897. I., ob 10. uri dopoldne v Št. Jarneju za okrajni glavarstvi Krško in Črnomelj. 14. dne septembra 1897. I., ob 10. uri dopoldne v Trebnjem za okrajni glavarstvi Novo Mesto in Litija. Za delitev daril veljajo naslednje odredbe, ktere so se ukrenile po dotičnih ukazilih visokega c. kr. poljedelskega ministerstva z ozirom na razmere te dežele. I. Splošne odredbe. 1.) Darila razdeli v vsaki konkurenčni postaji posebna ob-darjevanjska komisija, sestavljena iz zastopnika državne žrebčarne in iz dveh strokovnjakov konjerejskega odseka c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko. 2.) Kot darila se razdele srebrni goldinarji in srebrne svetinje. Kadar bi se kdo odpovedal zgoraj navedenim darilom, podeli se mu namesto teb daril priznanjski diplom z imenom do-tičnega konjerejca, s kratkim popisom obdarjenega konja in z opomnjo, da se je dotični konjerejec odpovedal darilu. 3.) Darila izroči obdarjevanjska komisija konjerejcu obdarjenega konja takoj proti prejemnemu potrdilu 4.) Konj, ki je bil v kaki konkurenčni postaji obdarjen z državnim darilom, je za tisto leto izključen od nadaljne konku-rencije za državno darilo v kaki drugi postaji. II. Posebna določila. A. Za kobile z žrebetom, B. za mlade kobile, C. za žrebice. 1.) V postajah Lesce, Kranj in Kamnik se smejo poganjati za darila samo kobile z žrebetom, mlade kobile in žrebice nori-Skega plemena, v drugih postajah ni glede plemena nobene omejitve. K A. 2.) Za darila se smejo poganjati kobile z žrebetom žrebčarniškega plemena samo od svojega petega, kobile z žrebetom noriškega plemena od svojega četrtega leta dalje, brez omejitve na najvišjo starost, in to, dokler so zdrave in dcbio rejene, imajo svojstvo dobrih plemenskih kobil ter vodijo s seboj lepo žrebe, ki še sesa ali je že odstavljeno. 3.) Darilo se sme priznati kobili samo tedaj, kadar žrebe izvira od državnega ali dopuščenega zasebnega žrebca in je to dokazano z zakonitim spuščalnim listom. 4.) Kobila z žrebetom, ki je bila prejšnja leta že enkrat ali rečkrat obdarjena, ni izključena od nadaljne konkurencije. K B. 6.) Za darila se smejo poganjati mlade, t. j. triletne neubre-jene in štiriletne ubrejene ali neubrejene kobile žrebčarniškega plemena, kakor tudi triletne ubrejene ali neubrejene kobile nori- škega plemena; štiriletne kobile noriškega plemena in petletne kobile žrebčarniškega plemena samo pod tem pogojem, če so bile dokazno ubrejene v letošnjem leta. Zgoraj omenjene kobile pa smejo biti obdarjene samo tedaj, kadar izvirajo od državnega ali dopuščenega zasebnega žrebca, oziroma, kadar so bile od takšnega žrebca ubrejene, in se to dokaže z zakonitim spuščalnim listom. 6.) Mlade kobile, ki so kot take prejele darilo, smejo pozneje biti obiarjene samo kot kobile z lepim žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno. K C. 7.) Za darila se smejo poganjati lepe žrebice po svojem izpolnjenem prvem ali drugem letu, ako so dobro rejane in po svoji rasti obetajo, da se pozneje dobro razvijo in izrede. 8.) Do darila imajo posestniki takih žrebic pravico samo takrat, kadar spričajo z zakonitim spuščalnim listom, da žrebice izvirajo od državnega ali dopuščenega zasebnega žrebca, in kadar dokažejo s spričevalom, izdanim od župana, da so jih sami zredili. K A, B in C. 9.) Za kobile z žrebetom. mlade kobile in žrebice, ki se sploh smejo poganjati za darila, razdele se v vsaki konkurenčni postaji naslednja darila: a) za kobile z žrebetom pri sescu eno ;darilo za 35 gld , eno darilo za 20 gld. in tri darila po 15 gld. (v Ribnici samo dve darili po 15 gld.) in 2 srebrni svetinji; b) za mlade kobile eno darilo za 25 gld., eno darilo za 20 gld., eno darilo za 15 gld in 2 srebrni svetinji; c) za žrebice v postaji Št. Jarnej eno darilo za 15 gld., tri darila po 10 gld. in 3 srebrne svetinje; v vseh drugih postajah po dve darili po 10 gld. in po tri srebrne svetinje; skupaj 1270 gld. in 59 srebrnih svetinj. Končna opomnja. Posestniki triletnih za pleme sposobnih žrebcev se vabijo, naj jih ob priliki obdarjanja pripeljejo pred komisijo v ta nanen, da se zapišejo, ker bi se utegnili pozneje kupiti. Vsak konjski lastnik, kteri prejme za plemenskega konja darilo, mora podpisati reverz, s kterim se zaveže, da tega konja po zvršeni delitvi daril ne proda izven dežele, ampak ga obdrži še eno leto, ga vzredi ter ga prihodnje leto ob delitvi državnih daril pripelje pred obdarjevanjsko komisijo. Kadar bi obdarjen konj med tem časom prešel v last drngega posestnika, ostane vender tisti, ki je prejel darilo, porok za to, da novi posestnik dotičnega konja izpolni zaveznosti, ktere ja prejšnji posestnik prevzel z reverzom, in da, ako "e izpolni kterega zgoraj navedenih obetov, brez ugovora povrne prejeto novčno darilo; ta zaveznost se pri kobilah z žrebetom ne razteza tudi na žrebe obdarjeno kobile, ker se ne obdari žrebe, ampak samo kobila. Od c. kr. deželne vlade za Kranjsko. V Ljubljani, 2. dne aprila 1897. C. kr. deželni predsednik: Viktor baron Hein s. r. Listnica uredništva. J. II. v P. Pojdite k okrajnemu glavarstvu in vprašajte, kaj je z Vašo vlogo, ter se ob enem obrnite do svojega poslanca. Tisti gospod, na kterega ste se obrnili, ni niti deželni poslanec, pa tudi ne Vaš državni poslanec. A. J. v H. Rdeče pšenice je več vrst ter je posebno priporočena probstajska. Pri nas ne vemo, da bi se kje dobila dobra rdeča semenska pšenica.', J. S. v Sv. H. Vedeti bi morali vzrok, zakaj se krava ne poja, potem bi Vam uže mogli svetovati. Morda je krava i preveč rejena. Pojdite v Litijo k živinozdravniku, ta Vam bo dal sredstvo, da se bo krava precej pojala, če je drugače zdrava. J. Č. v St. P. Živinsko sol dobite pri. c. kr. solinskem uradu v Ebensee. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/s strani 8 gld., na '/4 strani 5 gld. in na '/, strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. IlustroTan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr, kmetijske družbe vojvodine kranjske. Tržne cene. Deželni pridelki: V Ljubljani, 15. julija 1897. (Izvirno poročilo.) Semena: Domača detelja novo blago gld. 40.— kr. do gld. 45.— kr.; nemška detelja (lucerna) gld. 45.— kr. do gld. 55.— kr.; gorenjska repa gld. 25.— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 9.50 kr.; konopno seme gld. 10.— kr. do gld. 10.25 kr,; kuminovo seme gld. 24.— kr. do gld. 27.— kr. Fižol: Rudeči ribniški gld. 6 — kr.; rudeči Hrvat gl. 5.— kr.; prepeličar (koks) gld. 9 kr, (Vse cene semen in fižola veljajo za 100 kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.) Šahe češplje: v dimu sušene gld. 16,— kr. do gld. 16.50 kr. „ brez dima sušene gld. 18.— kr. do gld. 21,— kr. Orehi domači: gld. 14,— kr. do gld. 15 — kr. Ježice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4.25 kr. za 100 klgr. Med: od gld. 29.— kr. do gld. 30 — kr. Kože: Goveje, težke nad 40kg po gld. 33 — kr. do gld. 34.—kr. „ težke od 30 do 40 kg „ , 27,— , „ „ 28,— „ , lahke „ „ 28,- . „_ „ 29,- „ 1 Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr.) Telečje kože: 46 kr. za kg. Kozličeve kožice po gld. —.60 kr. do gld. —.70 kr. Svinjske kože: Čiste, brez napak 30 kr. za kg. Druge vrste 18 do 20 ,, „ „ Kože lisic po gld. 3,— do 3.50 | „ kun „ „ 8. „ 9. j 2a ar „ dihurjev , „ 2,— „ 2.50 F „ vidr „ » 9.- „ 10,- | Kože zajcev po 9 do 10 gld. za 100 komadov. Pepelika (potošl) po gld. 16.— 100 kg. Žito: V Ljubljani, 14. julija 1897. Pšenica gld. 9.— kr., rž gld. 6.30 kr., ječmen gld. 5.— kr., oves gld. 6.30 kr., ajda gld. 7.50 kr., proso gld. 7.— kr., turšica gld. 5.20 kr., leča gld. 11.— kr., grah gld. 12,— kr., fižol gld. 8,— kr., seno gld. 1.78 kr., slama gld. 1.60 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Kamniti oklep za vodnjak proda po nizki ceni A. Schwingshakl v Ljubljani, Kolodvorske ulice. (61—1) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ • ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Požiralnikove cevi najboljše sredstvo napenjanje govedi takoj ozdraviti (glej članejf „Napenjanje govedi" v št. 19. ,.Kmetovalca" 1895. 1.) prodaja (58—1) e. kr. kmetijska družba v Ljubljani po 4 gld. 50 kr. komad. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»■»♦♦♦♦»♦ t ♦♦»♦♦♦♦♦»♦»♦»♦»+♦♦ Prava angleška zlatorumena (64—1) orjaška repa za krmo, ktera je najrodovitnejša, najtrpežnejša in najhitreje rastoča. Pridelek je trikrat večji ko pri drugih vrstah repe. Ta repa zdrži mraza do 10 stopinj pod ničlo, obrodi pa tako debela, da so repe, od 7— 8 kg težke, nič posebnega. Kot krma za živino je ta repa izredno tečna in zdrava, kot človeška jed, pa izvrstna, zdrava, tečna in okusna prikuha. Perje pa, ktero zraste zelo gosto in skoro do en meter visoko, je izborna zelena krma za živino. — Originalno seme te repe stane '/, kg 2 '/2 marke, 100 gramov (za poskuse) pa 40 kr. — Nadalje se nahajajo v naši zalogi vsakovrstna semena za jesensko setev po najnižjih cenah. ------ IJustrovani ceniki zastonj. ZZZ^Z- Praktična vrtnarska družba v Frauendorfu, posta Pilshofen na Spodnjem Bavarskem. Vsak živinoreje zna. da so močne in pravilno vzraščene kosti pri živini glavni pogoj. To se pa doseže, ako se živini pomeša k krmi Brockmanovega foslorovo kislega apna ; posebno vidni in presenetljivi so uspehi pri Kr prašičih. ^ Otrpnenost, mehke kosti, kuga na parkljih i. t. d. se ne prikaže skoraj nikdar, če se živini poklada tega apna. - Breje svinje, ktere se krmijo s tem apnom, stnjo veliko bolj močne mladiče; mladiči so pa tudi bolj čili. čvrsti in ješči; rastejo veliko hitreje, so močnih kostij, kar je posebna važno pri prašičih, ktere se goji za mesarijo sploh. Krmiti s tem apnom se ima vedno dokler žival raste, po zimi in po leti. in sicer se poklada na dan: svinji 50 gramov, t. j. 2 žlici; prasiČKom pa po 26 gramov. — Ta krmska primes stane toraj mesečno pri enem prašičku 8 kr. ali kr. na dan. Vsaka žival pa. ktera se krmi s fosforovo kislim apnom, ostane zdrava in je za 10 do 20°. 0 težji ko tista, kteri se ne poklada tega apna. — (62—1) Za Brockmanovo svetovno znano fosforovo kislo apno se jamči, da je čisto, lahko prebavljivo, klora in arzenika prosto ter stane franco Dunaj 100 kg S gld. Carl Brockmann, agentura umetnih gnojil in krme, Dunaj, II/l, Kaiser Josefstrasse 27. Izvleček najodličnejših med tisočem odjemalcev, kteri že leta in leta to krmo pri meni jemlejo so n. pr.: Grajščinsko oskrbništvo bratov Pfeifer v Oseku, Gladnovu in Višnijevcah v Sirmiji; grajščinsko oskrbništvo trapistovskega samostana »Mariastern« v Banja-luki; oskrbništvo grajščin najvišje družine v Godingu na Morav-skem; vsa oskrbništva grajščin pokojnega nadvojvoda Albrehta v Šleziji in na Češkem ; grajščinska oskrbništva kneza Schwarzen-berga na Češkem, kakor večina živinozdravnikov Avsiro-Ogerske. Kdo pve . ^ l freiPP^ "Vsak kdor ljubi okusno kavo, ttoce zdrav ostati in si kaj prihraniti. C. kr. priv. tvornica R. A. SMEKAL Praga — Smihov Češka. Čeli kot Prostjeva Moravska. Podružnica: Zagreb priporoča (59—1) vsake vrste strojev za poljedelstvo in vinogradarstvo potem stiskalnice za grozdje, brizgalnice proti perono-spori, čistilnice za žito, trierje, slamoreznice mlatilnice i. t. d. Nadalje brizgalnice vsake vrste za ognjegasna društva, kakor tudi razne predmete za tvorniške stroje. — Lastni proizvod z jamstvom. I- Cene primerne, podružnice in prekupci dobe izdatni popust. -o- Ceniki franko in badava. s>- utttttttttntttttntznnnntttttzttn H Mik. Hofmaim, H tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-^ talni, ter orožni kovač in nožar ** v Ljubljani na Mestnem trgu št. 12» priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko S \ spadajočega blaga. Vsa zaloga j | obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena. ^Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh nožarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. ^f Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej in j* v najboljši kakavosti naredi. (8—10) ♦♦ nttnttttttnnttttttttttttnttttttttt: M ^ Vnovič znižane cene! VSe Štirje ZZL pOljedelStVO. V"°vič znižane cene 1 Tryeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (11—9) IO. HELLER na Dunaju II/a Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati ! oooooooooo • ooooooooo Domače kose! Da se nepotrebna ptuja konkurencija zavme pričela je podpisana tvrdka izdelavati v dogovoru s c. kr. kmetijsko družbo kranjsko posebne kose is garbanega angleškega jekla, ki so boljši kakor koli druge. Blago teh kos je najboljši, ki se da dobiti, je jako trdo a zraven pa volno, da ne poka. Kose imajo vdarjene varstvene znamke in sicer: in Dolgost kos v pesteh v centimetrih Cena kr.: cesarskega orla 5 o'/, ( križ s krajci. ev. 7 77, 55 60 65 70 75 80 85 90 95 1-— 1-05 1 10 Iz ravno takega jekla: srpe po 50 kr.. nože za slamoreznike po 2 gld., kline za slamorezne stroje po 2 gld , kOSe za mah po 50 kr. Isto tako izdeluje vse drugo v njeno stroko spadajoče blago, kakor lopate, sekire, vile, krampe, nože, cepine, lemeže, črtala, vezi, šine, podvoze, pokrovke, coklje, kladva, klešče i. t. d., in sicer fino točno in po primerno nizki ceni. K obilni naiočitvi se priporoča (56-3) F. Kajetan Ahačič v Tržiču na Gorenjskem. 000€>&>0000• O OOOOOOOOO 0000099000000000000009000090000090909099008990999999990000009 SK3T Znižane cene! ANDR. DRUSKOVIC o K^^KUp.! jO trg-ovee z železnino v Ljubljani, Mestni trg- št. O prodaja kakor bi bila ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦j 9 in 10 (9-7) e ^razprodajah o o Q O O vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, (J O krampe, štorje, itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja posebno v veliki izberi O § drevesa (pluge) "f^SJ § O štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe in sploh vse v njegovo stroko spadajoče. Q O Posebno pa opozarjam gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči. S 8® Zunanja naročila se takoj in vestno izvršž. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja, istotako se kupljeno blage § radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj. q " = Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko. =— ■♦♦•♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦( 8 O O O o o o o Kovači! Tu kupujete železo najceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali! isr CARBOLINEUM! Važno za kmetijstvo! je: Jf? štapi za karetino JKfj fP^llffP edino koristna za kokoši, pu-rane. race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor y ~ tudi množi valjenje jajec. 1 zavoj z navodilom 25 kr .5 zavojev samo 1 gld. Vr^St'ea° 'n dijetetidao Redilna štupa za živino, za konje, rogato živino in f ovce i. t. d. | :,J Skoro vže 40 let z najboljšim ■W .—vspehom malo da ne po vseh f1WW hlevih v rabi. ako živina ne mara jesti, dalje zboljšuje t.-s-esifts-.". Zavoj z rabilnim navodom 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld. Vsa ta našteta sredstva se dobijo: (50 —4; v apoteki Trnkocz-ya v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. Mala naznanila. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to Število plačati po 5 kr. za vsak natis. Nendje plačajo za objave med „Malimi naznanili" po B kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati. 20 oralov dobro zaraščenega bukovega lesa, ob deželni cesti, ima naprodaj Gašper Križnik v Motniku. (123) Vsakovrstna lanska in starejša naravna istrijanska vina, kakor tudi pristno vinsko in drugo žganje, špirit itd. ima vedno v zalogi po nizki ceni J. C. Roger, trgovec v Ljubljani. (124) Ove svinji, prave jorkširske pasme, po 15 mesecev stare, ktere bodo v drugič za voditi, proda Jakob Dolenc, posestnik v Ljubljani v Trnovem, Konjuške ulice št. 6. (125) 160 hI pristne dalmatinske črnine (črnega vina), posebno priljubljene m za poletni čas od zdravnikov priporočene, ter 4001 tropinovca, vse domači pridelek (za pristnost blaga se jamči), prodaja od 350 l naprej, dokler traja zaloga, po zmerno nizkih cenah Alojzij Bratina, grajščinski oskrbnik v Dubrovniku (Ra-gusa\ Dalmacija. (1H6) 5 žito čistilnikov (pajtelnov), lepo izdelanih, z železnim gonilom. prrda zaradi pomanjkanja prostora po zelo nizki ceni Franc Albrecht, ključar in trgovec v KamDiku. (127) 15 lepih, skoro čistih jorkširskih prašičev ima naprodaj Matija Vidmar, posestnik v Št. Jurju pri Kranju. (128) Karol Kavšek v Ljubljani Jeklene cevi za vodovode in sesalnice! Občine in kmetovalci, katerim pomanjkuje vode ali jo morajo od daleč donašati, morejo si prirediti s prav malimi stroški samodelujoč vodovod, kateri, napeljan z doline 150 metrov, noč in dan sesa vodo in jo dovaja do 1000 metrov daljave. Troškovniki in pojasnila dajo se zastonj. Spričevalo. G. Karolu Kavšeku v Ljubljani. Na Vaše vprašanje rad in z veseljem ■potrdim, da sem z napeljavo samodelu-jočega vodovoda, katerega je izvršil Vaš zastopnik gospod Franc Zeman, popolno zadovoljen, ker dobivam iz 60 metrov nižjeležečega in 400 metrov oddaljenega izvirka vsak dan 3000 litrov vode naravnost v hišo in hlev, katero porab'm ponajveč za namakanje vrtor. Ker me stane vsa napehava samo 300 gld., vsled nje pa odpade trudapolno, mnogo časa porabljajoče in troškov povzročajoče dova-žanje oziroma donašanje vode, ker je tudi živina z vodo povsem preskrbljena, zavarovalnina vsled napeljave znižana in ker pravilno namakanje zemljišča pospešuje obilnetšo rast pridelkov, torej smem trditi, da si edino vsled napeljave vodovoda prihranim letnih 500 gld. Ker napeljava vodovoda ne potrebuje nobenega nadzorstva, tudi tekom 30 let ne bode treba nikakih poprav, torej smem z dobro vestjo priporočati to izvrstno napeljavo povsem in vsakomur, kjer in komur primanjkuje vode. (62 — 1) Koneino izražam za vestno in natančno izvršitev še najtoplejšo zahvalo ter beležim velespoštovanjem Franc Eržen, Josip Leuz, trgovec z deželnimi pridelki v Ljubljani, Ressljeva cesta (poleg mesarskega mostu), kupuje in prodaja vsakovrsten nov zgoclen krompir. Cene v vsakem oziru primerne. — Pri nakupovanju plača takoj. (63-1) V vsakem poštno oddajnem okraji, v vsakej fari in po po-potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot zaupni mož in posredovalec z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. u. G.'1 Gradec, poste restante. (57 'i) V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to-le oblastveno registrovano varstveno znamko. Jedili o pravi Balsam (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od (60 1) oblastev. zdravstvenih (4) Naj star eje, najpristneje. najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvidka Adolf Thierry, lekarna „pri an-gelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem n č vrednejo ponaredbo Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre©- A C "H "S1 B> e S? s ® t a i u a c3 -<• Pozor! Popolno jamstvo! Najceneje! Nov o I •>- ■ S N T3 1 © © o « O © .a 5 £ © r— © rti o S Tli OS a c« © © © © © 'S S s CS "S — s ČC © « N C6 i ?H © © t- © — O M S a a 09 -M