•g&afeaasg aiKOvg«o<>oog»oooo>ooooo>»o>oooo.oo>£>oaoo>»>g>g>g^^ Boži da r Ježem i k MOČ SPOMINA, PREMOČ POZABE Zgodovina ljubljanskih 'nacionalnih spomenikov' Ml;^^^<<%W^^^^^^^^^^^^^^^xv,^'^^v'^^K^K^^^^vv'^^^^>r>?^f^^^,^r;^ Uvod Robert Musil pravi, da velja za javne spomenike predvsem to, da jih ljudje običajno spregledajo: če- prav so postavljeni zato, da bi jih opazili, ostajajo neopaženi.1 Spomeniki se znajdejo v središču po- zornosti samo v tistih trenutkih, ko jih postavljajo ali odstranjujejo. Drugače jih ljudje ocenjujejo pre- cej bolj površno, nekako 'mimogrede', v nasprotju denimo z veliko pozornostjo, s katero se poglab- ljajo v slike v galeriji. Dojemljivost za spomenike očitno ni stvar intelekta ali pozitivizma; prej so za njo potrebne domišljija, hotenje in ideali.2 Kot velja to za ostale simbole, tudi kipi s svojimi ideo- logijami vplivajo na izkustva ljudi in kažejo na od- nose med skupinami. Sporočila, ki jih ljudje pripi- sujejo kipom, dajejo pomen njihovi identiteti. Ker so ustvarjeni predvsem zato, da 'nagovarjajo' ljudi z ulice, služijo kot za vse odprta šola domoljubja. »Do nedavnega,« pravi David Lovventhal, »so spo- meniki večinoma opozarjali na vrednote, v čast katerih so bili postavljeni; ljudi so spomnili, v kaj naj verujejo in kako naj ravnajo«.* Zdenek Hojdajifi Pokomy, Pomnik)1 a zapomnili): Pose- ka, Praha in Utomysl 1996; sir. 9. John Uri); How societies remember the past; v. Macdo- naldandFyfe 1996, strani 45-65; str. 51. Daiid Loewentlial, The Past Is a Foreign Country. Cam- bridge University Press, Cambridge 1985; str. 322. Primož Trubar (Fotografija je izjololeke Zgodovinskega arhiva Ljubljana) ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 1 Toda poglavitni namen javnih spomenikov ni, da ljudi nekaj naučijo, ampak da jim pomagajo, da nekaj postanejo: člani skupnosti. Ko je v dru- gi polovici 19. stoletja nemško podobo Ljublja- ne začela nadomeščati slovenska, je tamkajšnje meščanstvo poskušalo prebuditi množično pri- seganje na ikone nove (slovenske) kolektivne identitete. V takšnem ozračju je število javnih spomenikov začelo hitro rasti: tisti možje, ki so na ta način postali 'pomembni', so s svojimi ide- jami vred postali duhovno izročilo slovenskega naroda in ob tem, ko je bil njihov lokalni značaj potisnjen v ozadje, pomagali ustvarjali občutek o obstoju skupnosti. Eden glavnih zagovornikov postavljanja spomenikov, Lovro Toman, je leta 1858 zapisal: »Vsak spominek, kiga narod imenitnim možem stavi, ga tudi sebi stavi, ker spominek kaže, de se je narod zavedil svoje dolžnosti, svojiga poklica, svoje moči, da je spoznal pomembo take stavbe, ki je priča hvaležnosti in spodbada k enacimu, slavo zaslužljivimu načinu«.* Preteklost, ki so jo utelešali kipi uglednih meš- čanov, so potrebovali predvsem tisti, ki so skuša- li prebuditi nacionalno zavest, da bi ta izdvojila pomembne dosežke in določila pravo vrednost slovenske kulture. Skozi objektivizacijo nacio- nalnega duha in prepoznavanje tistih, ki so ta duh utelešali, je bila z 'nacionalnimi spomeniki' ustvarjena trajna podoba, ki je poudarjala dolgo- trajnost in nepretrganost. Nacionalni spomeniki simbolizirajo in opozarjajo na obstoj vezi v skup- nosti: kot taki so prispevali h kulturni homogeni- zaciji Slovencev in zarisovanju ločnic med njimi in ostalimi. V tem procesu je bila ključna izbira 'junakov,' časa in kraja postavitve spomenika ter umetnikov, ki so jih ustvarjali. Spomeniki naj bi predstavljali materialni izraz in temelj samozave- sti slovenskega naroda ter zagotovilo za njegovo pomembnost in odličnost. Mariborski odbor za postavitev spomenika škofu Slomšku je tako leta 1865 bralce Novic naslovil z naslednjimi beseda- mi: »Vsi izobraženi narodi nekdanji kakor seda- nji so postavili javne in dragocene spominke možem, kteri so bili naroda svojega dika in po- nos; za njimi ne sme nikakor zaostati slovenska omika /.../pristopimo brez razločka vsi in poka- žimo svetu, da smo vredni in sposobni, da kakor narod živimo, kakor narod se čutimo in kakor narod v kolo ravnopravnih narodov stopimo«.5 Takoimenovani nacionalni spomeniki so za na- rod predstavljali oprijemljivo vez z zgodovinsko pomembnimi osebnostmi. Ljudem so pomagali oblikovati njihov odnos do preteklosti in jim dali občutek zgodovine. Brez njih bi bili Slovenci kot 'narod brez zgodovine', kajti domnevno bi bili brez občutka lastne identitete in predstave o ča- sovni sovisnosti dogodkov. Zagovorniki postavit- ve kipov pomembnim Slovencem so preteklost izkoriščali tako za doseganje svojih ciljev kot za svoje vodilo. Predstavili so nove ideje in vrednote ter jih napolnili s čustvi; ustvarili so novo podo- bo sveta, ki je nato služila kot temelj percepcije in dejanj. S pomočjo 'nacionalnih spomenikov' so tako nekateri posamezniki spremenjeni v po- dobo naroda, ki jo je bilo mogoče občudovati, se iz nje učiti in se zanjo, navsezadnje, tudi boriti. Ali kot je zapisal Davorin Trstenjak: »Tudi mi moramo pokazati, da kakor drugi narodi tudi mi častimo može, kteri s svojim bi- strim duhom in s svojo mogočtio besedo segnili v dušo svojega naroda, da seje zavedel in slavno razvijati začel svoje dušne moči. Zapomnite si narodno prislovico: Kdor ne poštuje sam sebe, ga tudi ne poštujejo drugi«.6 'Cel svet je lahko sram...' Ob oživljanju nacionalnih in etničnih povezav se praviloma pokaže potreba po simbolnem povezovanju s preteklostjo,7 ki služi kot živ vir glavnih sestavin nacionalnih mitologij.8 V devet- najstem stoletju je bil slovenski nacionalizem iz- razito apolitičen in je svoje delovanje usmerjal predvsem na področje kulture. Prednost je dajal piscem, kot so bili prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik (1758-1819), najpomembnejši slovenski pesnik, France Prešeren (1800-1849), ter uteme- ljitelj slovenske pisane besede, Primož Trubar (1508-1586). Znani ameriški vojni poročevalec, William Shirer, ki je 10. marca 1938 obiskal Ljub- ljano, jo je imenoval »mesto, ob katerem je lah- ko cel svet sram«. Dejal je, da je bilo v Ljubljani »polno kipov, a niti eden vojaka. Ta čast je bila 4 Lovro Toman Kamnogorski, O Vodnikovem godu; Novice, 27. januarja 1858, str. 29-30. 5 Mariborski odbor za spomenik Slomšku, Poziv pomaga- li k stavbi spominka v čast pokojnemu knezu in vladiki lavantinskemu Antonu Martinu Slomšeku; Novice, 6. de- cembra 1865, str. 396. 6 Trstenjak, 1858; str. 1-2. 7 David Loeiventhal, Tlie Past Is a Foreign Country; str. 396. 8 David Lotventhal, Possessed by the Past. Tlie Heritage Crusade and the Spoils of History. The Free Press, New York and London 1996; str. 58. 6 VSE ZA ZGODOVINO Božidar Jezernik, MOČ SPOMINA, PREMOČ POZABE ZGODOVINA ZA VSE izkazana samo pesnikom in mislecem«.'' Shirer ni mogel vedeti, da je slovensko liberalno meš- čanstvo kulturo uporabljalo kot del strategije, s katero so želeli ljudi, ki so bili do leta 1848 poli- tično neopredeljeni, prepričati v obstoj njihove nacionalne identitete. Zdi se tudi, da si je mnenje o ljubljanskih kipih izoblikoval, preden si jih je vse ogledal, kajti do konca 80-ih let 19. stoletja je bil najbolj znan kip v mestu tisti avstrijskega feldmaršala, grofa Johanna Josefa Radetzkega (1766-1858). Maršal Radetzky je bil tesno pove- zan s Slovenijo: poročen je bil z grofico Frančiško Strasold, rojeno na Kranjskem, in tam podedoval precejšnje imetje; na tej osnovi so mu bile leta 1807 tudi podeljene deželne pravice na Kranj- skem. Bil je zelo priljubljen med slovenskimi vo- jaki in deležen njihovega popolnega zaupanja. Njegovo junaštvo so opevale ljudske pesmi, na primer: »Radecki je en prav'gospod On bo premagal zmir povsod... .«w Johann JosefRadetzky (Fotografija je iz Jbtoteke Zgodovinskega arhiva Ljubljana) Leta 1852 so prebivalci Ljubljane v parku Zvez- da postavili kip grofa Radetzkega v maršalski uniformi v naravni velikosti. Kot je pojasnjeval napis na podstavku, je kip prikazoval maršala med bitko z Italijani 1849, kako hrabri vojake z obljubo, da bo bitka kratka. Šest let kasneje je mestna uprava ugotovila, da kip, ki je bil samo odlitek, ni bil dovolj ugleden spomenik. Zato so pri slavnem dunajskem kiparju, Antonu Domini- ku Ferkornu, naročili nov doprsni kip Radetzke- ga. Kip v naravni velikosti so shranili v mestnih depojih, kjer je ostal do leta 1882, ko so ga po- novno postavili pred Tivolskim gradom. Doprs- ni kip, ki ga je izdelal Fernkorn, je feldmaršala prikazoval z mešanico izrazitega realizma - z njegovo uniformo in medaljami - in romantič- nega žara - Radetzky je bil upodobljen s krono iz lovorja, ki je simbolizirala bleščeč uspeh in zmago. Stroški ponovne postavitve spomenika niso bili ravno zanemarljivi, toda z njim je bil Ljubljani vrnjen njen prvi reprezentativni javni spomenik, česar so se meščani razveselili." Če naj bodo ideali uradne zgodovine trajni, jih je potrebno ohranjati s svečanostmi in spomin- skimi slovesnostmi.'2 V skladu s tem je Radetzky- jev spomenik postal središče številnih prireditev in svečanosti, ki so povzdigovale prestolnico Voj- vodine Kranjske in simbolizirale njeno zvestobo habsburški kroni. Po drugi strani pa je spomenik zaradi vloge, ki jo je kot svečano prizorišče imel, postal priljubljena točka razigranih študentov, ki so si ponoči na njegov račun privoščili marsi- katero šalo. Ob neki priložnosti so tako okrog spomenika drugo vrh druge naložili vse klopi iz parka Zvezda, tako da je nastala nekakšna lestev. Dva študenta sta se po njej povzpela do Radetz- kega, sedla okobal na ramena starega avstrijske- ga feldmaršala in mu z obeh strani delila klofute. Ostali so ju navdušeni opazovali. Ko so slišali, da se bližajo orožniki, so seveda zbežali.13 Uradna zgodovina je bolj odsev aktualnih političnih in družbenih odnosov kot pa pra- '' William L. Shira; Berlin Diary. The Journal of a Foreign Correspondent 1931-1941. Little, Brown and Company, Doston 1988; str. 95. '" Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda. Družba sv. Mohorja, Celje 1928; str. 714. " Špelca Čopič, Damjan Prelovšck in Sonja Žitko, Outdoor sculpture in Ljubljana. Državna založba Slovenije, Ljub- ljana 1991; str. 24, 25 '-' PaulA. Shackle, Public Memory and the Search for I'oiver in American Historical Arcliacology. American Anthro- pologist 2001/103 (3; str. 655-670); str. 660. 0 Henrik Turna, Iz mojega življenja. Naša založba, Ljublja- na 1937; str. 62. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004, ät. 1 va rekonstrukcija preteklosti. S spreminjanjem družbenih, političnih in ideoloških razmer se spreminja tudi kolektivni spomin.14 To pojasnju- je, zakaj po revolucionarnih prevratih nekateri spomeniki ne ustrezajo več novemu zgodovin- skemu in ideološkemu družbenemu kontekstu. Uničevanje teh spomenikov je običajno eden od pojavov, ki spremljajo ali celo povzročijo zgo- dovinske spremembe. Ko so se v evropskih dr- žavah vzpostavljali demokratični sistemi, so bili v večini stari simboli monarhije zavrženi.15 Naj- bolj spektakulären primer uničevanja starih in postavljanja novih spomenikov predstavlja na- pad na Bastiljo leta 1789, s katerim se je začela francoska revolucija. Temu primerno je bila tudi usoda Radetzkega kot slovenskega junaka krat- kega veka. V noči na 30. december 1918 sta dva 'rodoljuba' podrla kip pred Tivolskim gradom, v isti noči pa je bil odstranjen tudi njegov doprsni kip iz parka Zvezda. Ker sami ne morejo govoriti, so spomeniki potrebovali tolmače. Radetzkvjeva spomenika v parku Zvezda in pred Tivolskim gradom sta iz- ražala avstrijski patriotizem slovenskega in nem- škega prebivalstva Ljubljane. Toda položaj se je spremenil z naslednjim spomenikom, posveče- nem Anastasiusu Griinu, Antonu Alexandru gro- fu Auerspergu (1806-1876), pesniku in politiku, čigar začetno naklonjenost Slovencem je na sta- ra leta zamenjala podpora prevladi nemškega je- zika in kulture v vseh avstrijskih deželah. Sloven- ci so se začeli zbirati ob spomeniku Valentina Vodnika, Nemci pa ob spomeniku Anastasiusa Grima. Leta 1862, ko so Nemci še vedno imeli večino v mestnem svetu, je bil Grün razglašen za častnega meščana Ljubljane, toda do leta 1886 se je položaj precej spremenil in takrat je mestni svet zavrnil sodelovanje na proslavi ob obletni- ci njegove smrti. Mestni svetniki so sicer izrazili spoštovanje do Anastasiusa Gruna kot pesnika, toda hkrati izjavili, da ni pravih razlogov za nji- hovo sodelovanje na proslavi v čast njegovega političnega delovanja.16 Ker se sami vedno določamo v odnosu do dru- gih, je naša identiteta v odvisnosti do teh drugih in njihove identitete. Ko so v družbi v igri po- membna vprašanja in interesi, lahko delitve med Nami in Njimi vodijo v nasprotja in konflikte, dejanja pa največkrat sledijo miselnim proce- som identifikacije.17 V prid temu je tudi dejstvo, da pri poudarjanju lastnih vrlin vedno namiguje- mo na slabosti drugih. Dejansko so ob različnih priložnostih Nemci Grünov spomenik okrasili z rožami in venci s trakovi v nemških nacionalnih barvah; Slovenci so tovrstna dejanja razumeli kot izzivanje njihovih nacionalnih čustev in so na- nja občasno odgovorili z mazanjem spomenika z nesnago. Ljubljanski časopisi poročajo o več tovrstnih dejanjih (glej npr. Slovenec, 14. marec 1904,11. april 1906 in 17. september 1908; Sloven- ski narod, 11. april 1906). Kmalu po koncu prve svetovne vojne in propadu Dvojne monarhije je bil Grünov relief umaknjen, leta 1924 pa je Nem- ški viteški red ob prvem Marijanskem kongresu v Ljubljani prazno mesto zapolnil z basreliefom Device z Detetom, ki je še vedno na tem mestu.18 'Duševni spomeniki' proti 'kameni- tim in železnim možiceljnom' Ob tem, ko je niz 'nacionalnih spomenikov' v 19. in 20. stoletju pogosto spreminjal podo- bo Ljubljane, je njihov poglavitni namen ostaja- lo kovanje nove kolektivne identitete, kot ga je domnevno narekovala zgodovina. Najvažnejši stopnji pri oblikovanju te identitete sta bili naj- prej modernizacija, ki jo je vodilo slovensko liberalno meščanstvo, in pol stoletja kasneje komunistična revolucija. Obe sta predstavljali ra- dikalen prelom z zgodovino. S postavitvijo spo- menika Vodniku, Prešernu in Trubarju je župan Ivan Hribar želel modernizirati mesto, zagotoviti njegov gospodarski in kulturni razvoj ter izbolj- šati življenjski standard. Z igranjem na karto kul- ture sta Hribar in mestni svet, v katerem je večina pripadala njegovim liberalcem, upala, da bosta okrepila slovensko identiteto Ljubljane in nje- no vlogo prestolnice slovenskega nacionalnega ozemlja. Ko je leta 1896 sprejel svoj položaj, je Hribar dejal, da je njegova 'sveta dolžnost,' da kot najvišji uradnik upošteva dejstvo, da je prebi- valstvo Ljubljane v veliki večini slovensko. Tako ni nobeno presenečenje, da se je 1903 njegov odbor za postavitev spomenika Prešernu na jav- nost obrnil z naslednjim vprašanjem: »Ali ne bo ta Prešernov spomenik javen dokaz, plastičen dokaz slovenstva naše bele Ljubljane?«19 " Tcskl in Klimo, 1995; str. 2. " Raymond Firth, Symbols. Public and Private. George Al- len & Unwin Ltd., London 1973; str. 328-367. 16 Spelea Čopič, Damjan Prelovšck in Sonja Žitko, Outdoor sculpture in Ljubljana; str. 28 in Janez Kos, Glejte ga, to Je nal Prešeren! Kiki Keram, Ljubljana 1997; str. 14. 17 Zdislaw Mach, Symbols, Conflict, and Identity. Essays in Political Anthropology. State University of New YorkPress, Albany 1993; str. 10. 13 Spelea Čopič, Damjan Prelovšck in Sonja Žitko, Outdoor sculpture in Ljubljana; str. 28. a Janez Kos, Glejte ga, to je naš Prešeren!; str. 19, 20. 8 VSE ZA ZGODOVINO Božidar Jezernik, MOČ SPOMINA. PREMOČ POZABE ZGODOVINA ZA VSE Toda nacionalnost je politični fenomen, po- sebno, ko je v boju za oblast uporabljen proti tistim, ki jih je mogoče prepoznati kot kulturno drugačne.2" Če so zagovorniki narodnega 'pre- bujenja' želeli izoblikovati slovenski narod, so se morali za nekaj zavzemati, tako v kulturnem kot političnem smislu: to je nujno pomenilo, da so morali razlikovati med Slovenci in Neslovenci. V skladu s tem spomeniki zgodovine niso zgolj postavljali na ogled, ampak so pomagali ustva- riti posebno vrsto zgodovine, ki so ji nato sami tudi dajali veljavo. Navzven so navidezno ustvar- jali novo podobo slovenske skupnosti, slavne in večne, takšne, ki ima v odnosu do drugih sku- pin zgodovinsko poslanstvo in pravice. Pisatelji niso bili dragoceni samo kot simbolni dokaz za to, da sodi Slovenija v družino civiliziranih na- rodov, ampak tudi kot simboli transcendence, s pomočjo katere je bilo mogoče pozornost od- vrniti od političnih spopadov znotraj skupine in jo preusmeriti na tiste zunaj nje. Razvijajoče se slovensko meščanstvo, ki še ni bilo dovolj močno, da bi se lahko kosalo z nemškim, si je prizadevalo zadržati nemški Drang nach Ost. S poskusom prevzema nadzora nad preteklostjo je skušalo legitimizirati svoj položaj in upravičiti svoje zahteve.21 Prvi predlog za postavitev spomenika Valen- tinu Vodniku se je pojavil v času praznovanja stoletnice pesnikovega rojstva. Matija Majar je iz- razil zadovoljstvo, da je bilo za Vodnikov spome- nik zbranih 1100 goldinarjev, in dejal, da je bilo to »dosta radostno znamenje, da rodoijubjepri nas ni samo prazdno slovo,« kajti spomenik naj bi bil »na čast i spornen pisatelja i na korist i pro- svetn plemena slovenskoga«. Menil je, da bi bil najprimernejši duhovni spomenik in ne struktu- ra iz železa in kamna: »Kaka korist bi nam pak bila, ako bi se posta- vila soha (štatua), ktera bi segla, ali hočeš, do sa- mih oblakov? Bil bi to spomenik mertev. Zaslu- ge Valentina so duševne, pa i spomenik njegov budi duševen, da razširja rodoijubje i prosvetu u narodu našem. Spomenik ne sme biti mertev, nego živ, kteri bi rastel, vsakoga leta procvetal i sadje rodil, kteri bi vsakoga leta govoril i spo- menjal Valentina Vodnika, kteri bi probudjeval k prosveti, rodoljubju i k ljubezni do jezika sla- venskoga dijake (študente) naše«. Po Majarjevem mnenju bi bilo to mogoče do- seči na način, da bi letne obresti od zbranega de- narja porabili za nakup knjig, ki bi jih nato na po- sebni slovesnosti podarili najboljšim študentom za govor v čast Valentinu Vodniku. Na ta način bi bil Vodnikov spomenik 'živ i duševen', medtem ko bi 'kamenit ali železen možice!" koristil zgolj kamnoseku ali kovaču.22 S tem mnenjem so se strinjali tudi nekateri dru- gi, ki so sodelovali v razpravi. K. Žavčanin je na primer trdil, da tisti, ki ga zanimajo dela velikih slovenskih mož, »ne bo po tergih in po ulicah za- nje popraševal; šel bo pod okenca naših knjigo- teržeov, šel bo k našim antikvarom, šel bo v naše arhive, šel bo v naša muzeje!« 2i Toda za tiste, ki so menili, da verjamemo samo tistemu, kar tudi '/.distaleMach, Symbols, Conflict, and Identity; str. 14. Marc Ferro, Tlic use and abuse of history, or, hoie the past is taught. Routledge 6KeganPaid, London 1984; str. VII. Matija Majar, O spomeniku Vodnikovem; Norice, 6. okto- bra 1858, str. 316-317. K. 'Žavčanin, O zadevi Vodnikovega spomenika; Novice, 24. novembra 1858, str. 372. Valentin Vodnik (Fotografija je izfototeke Zgodovinskega arhiva Ljubljana) VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004, št 1 vidimo, 'duševen spomenik' seveda ni bil dovolj. Tako je denimo Josip Novak zavrnil Majarjevo prepričanje, rekoč: »Saj so tudi drugi narodi stavili in še stavijo svojim slavnim možem enake spomenike, pa ni jim še noben očital te potrate. Nekak čaroben duh veje okol tacega spomenika, zbujajo se viso- ke in nježne misli v obraženem človeku, ki stoji pred podobo slavnega moža«.24 Zbiranje sredstev za spomenik Valentinu Vod- niku se je začelo leta 1858, toda kljub veliki do- moljubni vnemi je bil denar zbran šele leta 1889. Zbirali so ga predvsem na posebnih prireditvah, kjer so ljudje nacionalni duh izražali s petjem državne himne in vihtenjem nacionalne zasta- ve, recitiranjem pesmi, igranjem živih slik, a tudi na številne druge načine. Organizacijski odbor za postavitev Vodnikovega spomenika je odlo- čil, da morajo prvi slovenski narodni spomenik ustvariti slovenski um in slovenske roke, s čimer bi poudarili pomen slovenske ustvarjalnosti. Za postavitev spomenika so izbrali prostor pred vhodom v gimnazijo, ki je stala na današnjem Vodnikovem trgu, s čimer so poudarili Vodniko- vo vlogo pri razvoju slovenske šole. Predvidevali so, da bo »slovenska mladost zmiraj pred očmi imela obudovavca k velicemu namenu«.K Blut und Boden Slovenski 'nacionalni spomeniki' so bili sami po sebi umetniška dela, vendar pa so bili tudi 'nekaj več' kot umetnost. Poosebljali so sloven- ski narod, njegovo stanovitnost in neomajnost, na drugi strani pa so s svojo podobo jamčili za nacionalno identiteto. Lovro Toman je predlagal postavitev prvega spomenika Francetu Prešernu leta 1850, le leto po pesnikovi smrti. Sčasoma je prizadevanja za postavitev spomenika podpiral večji del slovenske javnosti. Z Dunaja je Matija Murko leta 1890 pozval Slovence, naj ne izgublja- jo energije za postavljanje spomenikom lokalno pomembnim možem, ampak naj namesto tega usmerijo pozornost na tiste, ki so »prava dika vsem Slovencem«. Menil je, da predstavlja spo- menik Prešernu »nov znak duševnega edinstva našega po zgodovini in okolnostih razkosanega naroda«. Ker je bil eden poglavitnih namenov 'nacionalnih spomenikov', da razdelijo družbo na dobre in slabe, določijo nasprotnike Slovenije ter proti njim usmerijo narodove misli, čustva in dejanja, ga je povezal z mislijo, da predstavljajo Slovenci »trden jez Nemcem, ki hočejo na Jad- ran«}6 Takšno razmišljanje je bilo v 19. stoletju v Evropi precej razširjeno. Britanski kipar Benja- min Robert Haydon je denimo leta 1808 zapisal v svoj dnevnik, da je napravil osnutek ideje, ki se mu je porodila v Dovru, ideje »o velikanskem kipu Britanije in njenega Leva na Shakespearo- vi kleči, natančno nasproti francoske obale«.11 Ko si nacionalna skupnost pridobi ozemlje, postane središče sveta in dobi atribute svetega. Ne vzame si zgolj pravice do poselitve določene- ga prostora, ampak tudi pričakuje, da je ta pravi- ca ekskluzivna, ali da ima sama vsaj neomejeno oblast nad tem ozemljem.28 Zbiranje sredstev za Prešernov spomenik se je tako kmalu spre- vrglo v politično akcijo, oziroma se je, natanč- neje povedano, spremenilo v politično akcijo s kulturnimi sredstvi. To je bilo zelo očitno ob slovesnem odkritju spomenika 10. septembra 1905. Časopis Slovenski narod je objavil članek z naslovom Dragim gostom v pozdrav, ki ga je verjetno napisal Ivan Hribar. Avtor je dejal, da so slovanski gostje (župani slovanskih prestolnic ter predstavniki slovanskih univerz, akademij in različnih društev) s svojim prihodom v Ljubljano pokazali, da slovenski narod v svojih prizadeva- njih ni osamljen in da so vsi Slovani kot »ena ve- lika družina, ki jo spajajo v nerazdružno celoto vezi bratstva in ljubavi«. Izrazil je tudi upanje, da bodo Slovenci, spodbujeni z 'moralno in dejan- sko' podporo slovanskih bratov, postali gospo- darji na svoji zemlji. »Tu ob spomeniku duševnega velikatia, ki je že zdavnaj postal last vsega slovanstva, se naj še tesneje sklenejo vezi, ki družijo mali narod slo- venski z večimi in srečnejšimi njegovimi brati, poglobi se naj medsebojna ljubav in plemenita ideja slovanske vzajemnosti v mogočen zubelj, iz katerega bo črpal narod slovenski novih sil in moči za težek boj, ki ga bije s številnimi svojimi nasprotniki«. 21 Josip Novak, O Vodnikovem spomeniku; Novice, 10. no- vembra 1858, str. 356. " Fran Leveč, Vodnikov spomenik v Ljubljani; Ljubljanski zvon; str. 765 Oct. 1888), 446 (let. 1889). 26 Matija Murko, Fr. Prešeren. Slavnostni govor dr. M. Mur- ka pri Prešernovi devetdesetletnici na Dunaju, dne, 3- grudna 1890; Ljubljanski zvon, str. 81-87. 27 Tom Taylor (Edited and Compiled), Life of Benjamin Ro- bert Haydon, Historical Painter. From His Autobiography and Journals. Longman, Brown, Green, and Longmans, London 1853; str. 108. 2• Zdislaw Mach, Symbols, Conflict, and Identity; str. 173, 174. 10 VSE ZA ZGODOVINO Božidar Jezernik, MOČ SPOMINA, PREMOČ POZABE ZGODOVINA Z\ VSE France Prešeren (Fotografija je izfototeke Zgodovinskega arhiva Ljubljana) V svojih govorih so slovanski govorniki po- udarjali slovansko enotnost in izražali podporo Hribarjevim političnim prizadevanjem. Po po- vorki se je množica zbrala okrog spomenika, zakritega z zastori. Po nastopu zbora je zbrane nagovoril slavnostni govornik dr. Ivan Tavčar. Prešerna je primerjal z velikim hrastom, čigar ko- renine segajo globoko v zemljo in čigar vrhovi se dotikajo neba. Dejal je, da je odkritje spome- nika »tudi praznovanje panslavizma, dejstvo, ki ga ne skrivamo in ga tie želimo skrivati pred nikomer«. Poudaril je, da je spomenik postavil slovenski narod in da so ga Ljubljani zaupala slo- venska srca. »Tako bode stal spomenik Franceta Prešerna v srcu naših pokrajin! Stražar bode slovenskega značaja teh pokrajin! Ne čas, ne rja ga ne sme- ta razglodati! Kot sveto dediščino zapuščamo ga svojim potomcem/ In ti ga naj obdajo kakor bojna četa, katera odbija vse naskoke na očetuo zemljo tako od severa, kakor od juga!«2'' Do konca dni Župan Hribar se je zagovornikom postavitve spomenika avstrijskemu cesarju Francu Jožefu I. (1830-1916) pridružil predvsem zaradi politič- nih ambicij. Leta 1895, ko je po velikem potresu cesar obiskal opustošeno mesto, so se mestne oblasti odločile, da mu s postavitvijo spomenika v glavnem mestu dežele na viden in trajen na- čin zahvalijo za prijaznost, ki jo je izkazal z obis- kom.3" Kot pravi Hribar, pa je bil glavni razlog za postavitev spomenika Francu Jožefu »zaintere- sovati cesarja za slovenski narod in ga napraviti pokroviteljem slovenskih narodnih teženj«. Hri- bar je tudi povedal, kako se je ideja izplačala: »Že v dobi, ko je ta spomenik stal, je cesar Fran Josip, ki ni imel nikdar darežljive roke za naše narod- ne težnje, za stavbo nemškega gledališča, te bo- jevite postojanke po Kranjski hranilnici umetno vzdrževanega nemštva v deželi, daroval 10.000 -"' Janez Kos, Glejte ga, to jenašPrešeren/; str. 136. '" Iran Hribar, Stavbnemu odseku in odseku za olepšavo mesta občinskega sveta v Ljubljani. Rokopis iz leta 1903 v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Reg. L, Jase 2021; Spo- menik Francu Jožefu, fol 397. Franc Jožef(Fotografija je izfototeke Zgodovinskega arhiva Ljubljana) VSI: ZA ZGODOVINO 11 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 1 kron. To sicer ni bilo veliko. Bilo je pravzaprav bogatega cesarja beraško darilo; vendar pa do- volj, da je jasno pokazalo, koliko je bila vredna vedno in vedno ponavljana fraza, da vse 'svoje' narode enako ljubi«.}l Ljubljanski mestni svet je za izdelavo spomeni- ka namenil 20.000 kron. Na zborovanju sloven- skih županov, 18. avgusta 1898, je bila sprejeta odločitev, da naj bi vse slovenske občine Kranj- ske, Štajerske, Koroške in Primorske prispevale sredstva za spomenik, »da se tako da duška slo- venskega naroda čutilom hvaležnosti do onega vladarja, pod čegar žezlom se je ta narod pro- budit k novemu življenju«.02 Leta 1903 so izvedli natečaj, na katerem so lahko sodelovali samo slo- venski in hrvaški kiparji in na katerem je zmagal Svetoslav Peruzzi. Peruzzijeva zasnova spomeni- ka je bila zelo preprosta: sestavljal ga je rombo- edrski podstavek, na katerega je bil postavljen doprsni kip cesarja in klečeča ženska figura, ki je predstavljala Ljubljano. Številni sodobni stro- kovnjaki so menili, da so se mestne oblasti, t.j. njihov odbor, odločile preprosto za najcenejšo ponudbo, ki, kot je 7. januarja 1904 zapisal Slo- venec, dnevnik z najvišjo naklado, »ni prav nič monumentalna«. 8. marca je isti časopis razoča- ran potožil: »Mali narod smo z žalostno usodo. Književno- sti nam nečejo priznati nasprotniki, zdaj naj jim pa še sami potisnemo orožje v roko, da nam tudi umetnosti ne bodo, s tem, da zavržemo dobro delo, ki bi nam bilo tudi pred tujci v čast in ponos - ter da stavimo kipce, ki kažejo vso našo rev- ščino tudi poznejšim rodovom. Ali bi ne kazalo vklesati v vsak naš spomenik: Taje tako žalosten, ker je bila le tako beraška svota na razpolago! Tudi v umetnosti velja: aut Cesar aut nihil!« Na razkošni slovesnosti ob odkritju spomenika so bili navzoči predstavniki cerkvenih, posvetnih in vojaških oblasti, ljubljanskega občinskega sve- ta, gasilske brigade, filharmonije, sodnih oblasti. Igrala je vojaška godba na pihala. Dogodku je prisostvoval tudi knezoškof Jeglič, ki je pred tem zapisal v svoj dnevnik: »Dne 4. oktobra 1908 se bo odkril spomenik cesarju predjustično palačo. Glavno ulogo bodo imeli Hribar, Triller in sploh pristaši svobodomiselne stranke: meni se gabi v takem društvu sodelovati rad bi se odtegnil in šel v Šmihelpri Novem mestu, kjer bo velika ro- ženvenška slovesnost, da pa ne bom zaupit kot nepatriotičen, sem deželnemu predsedniku da- nes pisal, kaj nameravam ingapoprašal, bi li on mojo nenazočnost smatral kot pregreško zoper patriotično mojo dolžnost: v tem slučaju bi ostal v Ljubljani.«}} Naslednje leto je cesarjev spomenik, ki je stal pred sodiščem, igral pomembno vlogo v volilni kampanji. 17. aprila je dr. Šuštaršič govoril na sho- du Slovenske ljudske stranke v Unionski dvorani. Sodeč po povzetku njegovega govora v Slovencu naslednji dan, so bili spomeniki najjasnejši po- kazatelj vpliva Liberalne stranke v Ljubljani: »Poglejmo cesarjev spomenik! Če bi bil jaz vla- da, bi bil prepovedal, da se našemu cesarju tak spomenik postavi! (Klici: Res je! To je škandal!) Ta spomenik je razžaljenje cesarja! (Klici: Tako je! Res je!) Alije to naš cesar? Jaz sem enkrat po- znal nekega starega postreščka, kije bil podoben tistemu 'cesarju', ki so ga liberalci postavili pred justično palačo. (Velika veselost.) Če bodo naši vnuki ta spomenik gledali, bodo imeli čisto na- pačno predstavo o tem, kakšen je bil naš cesar. Eden prvih predlogov v bodočem občinskem sve- tu bo moral biti, da se 'cesarjev' kip, ki se zdaj nahaja pred justično palačo, odstrani inpostavi v muzej. To bo Hribarjev kot v muzeju! (Burna veselost.) Pod kip bo treba postaviti tablo z napi- som: Tega 'cesarja'so v Ljubljani postavili, koje bil župan Ivan Hribar. (Velikanska veselost.)« V nemirnih časih je bil spomenik pogosto tar- ča tistih, ki so menili, da imajo povedati kaj po- membnega in da bilo najprimerneje, če bi spo- ročilo pustili na cesarjevem spomeniku. Ob ce- sarjevem rojstnem dnevu (18. avgusta) leta 1910 so tako denimo ob spomeniku našli 'svojevrstno vazo' ali pač - povedano z drugimi besedami - nočno posodo.34 Še en spomenik so cesarju Francu Jožefu I. postavili med prvo svetovno vojno ob Ljubljan- skem gradu v čast njegovega šestinosemdese- tega rojstnega dne. V tedanjih razmerah je spo- menik vlil še dodatnega patriotizma. 18. avgusta 1916 je Slovenec objavil dolgo poročilo o prazno- vanju v Ljubljani in odkritju spomenika cesarju • Ivan Hribar, Moji spomini. II. del. Slovenska matica, Ljub- ljana 1983/84; str. 114,115. 32 Ivan Hribar, Stavbnemu odseku in odseku za olepšavo mesta občinskega sveta v Ljubljani. Rokopis iz leta 1903 v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Reg. L, fase. 2021; Spo- menik Francu Jožefu, fol. 397. 33 Anton Bonaventura Jeglič, Dnevnik. Nadškofijski arhiv Ljubljana, Zbirka Škofijskega arhiva Ljubljana, Dnevnik škofa Jegliča 1908-1912, škatla 13/lc;str. 47 fleto 1908). 34 Ivan Hribar, MoJi spomini. II. del; str. 115. 12 VSE ZA ZGODOVINO Božidar Jezernik, MOČ SPOMINA, PREMOČ POZABE ZGODOVINA Z/V VSE ob Ljubljanskem gradu, kar da je oboje potekalo »brezposebnega šuma, a s tem globoke/širni no- tranjimi čustvi in s ponosom. Da, s ponosom, da smo Avstrijci, sinovi države, ki ima, kakor nobe- na druga, čudovito moč za vse njene narode«. Spomenik je bil ovit z železnimi verigami kot simbolom »železne naše volje v železnem času«. Župan Ljubljane, dr. Ivan Tavčar, je v imenu me- sta prevzel skrb za spomenik ter v slovenščini in nemščini povedal: »V imenu deželnega stolnega mesta Ljubljane izjavljam, da sprejme naša občina ta na njenem svetu postavljeni spomenik, (na katerem pa se naj napravi tudi primeren slovenski napis) v svojo oskrbo, ter obljubljam, da bode mesto nad tem pomnikom dinastične zvestobe prebivalstva te Vojvodine z ljubeznijo in vestnostjo vse večne čase čuvalo.« Kot ugotavlja Shackle,35 se pri ljudeh spomini, povezani z zelo opaznimi predmeti, nenehno nanovo oblikujejo, spreminjajo in zbujajo dvom. Zato je 'nepopisno veselje', ki je napolnjevalo slo- venska srca v času prve svetovne vojne, izginilo v trenutku, ko je bilo sovražnosti konec: neznani domoljubi so porušili oba cesarska spomenika. Kip jezdeca na konju Prva svetovna vojna je pustila za sabo ogromno mrtvih in ranjenih. Prelivanje krvi se je končalo z velikimi spremembami na geopolitičnem zemlje- vidu Evrope, med katerimi je bil najvidnejši pro- pad Dvojne monarhije. Hvaležnosti do cesarja je bilo s tem konec: sklenjeno je bilo, da je po- trebno kip porušiti, leta 1926 pa ga je nadomestil spomenik Frana Miklošiča, po mnenju mnogih največjega jezikoslovca 19- stoletja. Slavni uče- njak, strokovnjak za slovanske jezike, je bil med Slovenci posebno priljubljen po vojni, ker si je za časa svojega življenja prizadeval za združitev vseh Slovencev in za enakopravnost jezika v šoli ter uradih. Toda uradniki so odločili, predvsem zaradi varčevanja, da bodo Miklošičev doprsni kip postavili kar na podstavek, na katerem je prej stal cesarjev kip. Stari napis so izbrisali, kamnosek pa je izklesal novega. Na podstavku sta ostala dva državna orla ter klečeča ženska, ki v eni roki drži grb Ljubljane, z drugo pa z lovorjevim vencem sega proti liku nad sabo. Na zadnji strani spome- nika je basrelief žrtev potresa v letu 1895.36 Po razpadu Avstro-Ogrske je bil večji del slo- venskega ozemlja priključen novi državi, Kralje- Peter L. Osvoboditelj (Fotografija je izfototeke Zgodovinskega arhiva Ljubljana) vini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta je združe- vala večino južnih Slovanov. Slovenci so v novi državi, v kateri so živeli skupaj s slovanskimi rojaki, lažje zadihali, kajti po stoletjih so se konč- no osvobodili nadvlade Avstro-Ogrske, ki so jo sedaj imenovali 'ječa narodov'. Z zadovoljstvom so ugotavljali, da jih nova država ni zgolj rešila iz- pod 'večstoletnega jarma', ampak jim je končno omogočila uresničenje starodavnih sanj. Globo- ka čustva, ki so v tem času prevevala ljudstvo, so svoj izraz našla v spomeniku človeku, ki je sim- boliziral uresničenje njegovih sanj, kralju Petru I. (1844-1921), imenovanemu 'Osvoboditelj'. Za najprimernejši način izražanja spoštovanja ljud- stva do svojega vladarja so veljali kipi jezdeca na konju.37 Spomenik naj bi trajal 'večno', zato so ga odlili v bron in postavili pred mestno hišo. " Paul A. Shackle, Public Memory and the Search for Power in American Historical Archaeology; str. 657. v' Čopič, Špclca, Damjan 1'relovšek in Sonja Žilko, Outdoor sculpture in Ljubljana. Ljubljana, Državna založba Slo- venije; str. 84. 17 George Clcghorn, Remarks on the Intended Restoration of the Parthenon of Athens as the National Monument of Scotland. Edinburgh: Archibald Constable and Co.; Lon- don: Hurst, Robinson, and Co., 1824; str. 170. VSE ZA 7.GODOVIKO i:s ZGODOVINA ZA VSE loto XI. 2004, št. 1 Po smrti kralja Petra je prestol zasedel njegov sin Aleksander I. (1888-1934), ki je Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev preoblikoval v Kra- ljevino Jugoslavijo, s čimer si je prislužil vzdevek 'Zedinitelf. Kot je leta 1940 zapisal Josip Pipen- bacher, predsednik odbora za postavitev spo- menika viteškemu kralju, se je Aleksander Zedi- nitelj »odločil zgraditi to, kar je že skozi stoletja bilo sen in želja najplemenitejših jugoslovanskih mož, namreč nacionalno zedinjenje vseh Jugos- lovanov«.5* Tudi on si je zaslužil spomenik in v njegovo čast so enega postavili v Ljubljani. Izde- lavo spomenika so zaupali najslavnejšemu slo- venskemu kiparju, Lojzetu Dolinarju, ki je bil na javno naročilo za postavitev spomenika v Ljub- ljani dobro pripravljen, kajti že ob naročilu spo- menika za kralja Petra je izdelal natančno študi- jo takšnega kipa. Mnogo let je skrbno proučeval podobo konja, poskušal ustvariti njeno popol- no harmonijo z jezdecem in izdelati natančen kalup. Kljub temu da je kip slogovno sledil že zastarelim evropskim modelom, so ga vsi obču- dovali. Z višino šestih metrov na štirimetrskem podstavku je postal s svojo velikostjo in umetni- ško vrednostjo 'največji monument v slovenskih krajih'.19 Novi spomenik z jezdecem na konju je vzbudil veliko navdušenje. Tako je denimo Mar- tin Bencina napovedal: »Tako ni dvoma, da smo z Dolinarjevim spo- menikom kralju Aleksandru I. dobili Slovenci umetnino takih kvalitet, ki bo še poznim za- namcem zgovorno pričala o stvariteljskih silah slovenskega naroda, bodočim zgodovinarjem pa, ki bodo v ohranjenih likovnih dokumentih pazno zasledovali našo lastno nacionalno noto, govorila o živi zvezi našega umetnika s celokup- nim utripanjem našega narodnega življenja'.«4(l Spomin na določene zgodovinske osebe in nji- hova dejanja po eni strani govori o obstoju skup- nosti v času in prostoru, tj. o obstoju naroda, na drugi pa priča o moči in dosegu določenega po- litičnega vpliva na nekem področju. Kralj Alek- sander na konju je simboliziral stabilnost in var- nost nacionalnih meja, kar je nekatere napeljalo k razmišljanju o postavitvi podobnega kipa v Mariboru, ki bi varoval severno mejo. 9. oktobra 1934 so Aleksandra I. v Marseillu ubili v atentatu. Sporočilo odbora za postavitev spomenika, ki so ga naslovili na vse Slovence in objavili 1. decem- bra 1934, se je glasilo: »Temu vzponu naše volje, temu poveličanju našega imena in tej preizkušeni in poživljeni veri hočemo dati viden izraz in trajno sleds tem, da postavimo Njemu v Ljubljani in Mariboru do- stojen likovni spomenik... njegova zunanja po- doba, vklesana v trdo gmoto marmorja in bro- na, pa naj bo znamenje zmage nad uničujočo močjo Smrti. V Ljubljani, v tretjem prestoltiem mestu države in glavnem mestu Dravske bano- vine, ki veže in spaja vse žile našega kultu rite- ga in gospodarskega izživljanja naj bo odsev in odraz z Njegovo pomočjo izvojevcnie svobode, ki je sprostila vso prej po tuji sili potlačeno rast vse te naše dejavnosti. V Mariboru, vtem nekdaj nam ugrabljenem in s silami vsega naroda spet osvobojenem taboru ob naši severni meji, pa naj bo večni stražar, v čigar varstvu bo svobodni na- rod lahko mirno užival blagoslovljeni plod svoje rodne zemlje. I>i naj bo tudi opomin: Tu ni pre- hoda!« " Spomenik kralja Aleksandra I. na konju so od- krili 6. septembra 1940. V letu postavitve spo- menika viteškemu kralju se je Evropa že znašla Aleksander I. Zedinitelj {Fotografija je iz fotoleke Zgodovinskega arhiva Ljubljana) •'* M. Mates (wed.), Spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani. Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru L. Zedinitelju V Ljubljani. Ljubljana L9-i0; str. 7 i9 Prav tam, str. 19. i" Prav tam, str. 20. " Prati tam, str. 21. 14 VSE ZA ZGODOVINO Božidar Jozernik. MOČ SPOMINA, PREMOČ POZABE ZGODOVINA ZA VSi: v novi vojni. 6. aprila 1941 so sile Osi brez opo- zorila iz več smeri napadle Kraljevino Jugosla- vijo in kmalu dosegle kapitulacijo njene vojske. Napadalci so si razdelili okupirano Jugoslavijo. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno med tri okupacijske sile (Nemčijo, Italijo in Madžarsko), medtem ko je bila prestolnica Ljubljana v italijan- ski coni. Čeprav presenečeni nad 'visoko ravnjo' kulture, ki so jo našli, so Italijani na precejšnje nezadovoljstvo njenih prebivalcev menili, da je Ljubljana premajhna za kip jezdeca na konju. Visoki komisar Emilio Grazioli je skušal osebno pomiriti predstavnike slovenskih političnih kro- gov, ki so bili navzoči na zasedanju njegovega sveta, rekoč, da bodo spomeniki 'srbskim' kra- ljem kot 'umetniška dela' našli svoje mesto v mu- zeju.'- Italijanske oblasti so oba spomenika pole- ti 1941 dejansko tudi odstranile. Svoje 'kulturno poslanstvo' so opravili zelo natančno: neke noči v avgustu so razrušili podstavek Aleksandrovega spomenika ter kamenje in grušč odpeljali s to- vornjakom. 43 Občutke, ki so jih ob tem dejanju imeli prebivalci Ljubljane, je zabeležil sodobnik v svojem dnevniku: »Če bo stvar še kdaj aktualna, se ne ve. A s tem, da so ga podrli, so žalili slovensko čustvo, ne di- nastično. Kip je bil lep in je služil kot okras. Bilje naš. Odstranitev je udarec za Slovence. Kaj jim je bil napoti? Ali bi tie bilo zanje lepše, ko bi ga s finim nasmeškom pustili v širokogrudni zavesti svoje moči in sile? Tako pa so nizko dejanje sla- biča in zapravili poslednje simpatije.« u Po koncu vojne so spomeniki kraljem že sodili v zgodovino. Šele leta 1954 so na tedanjem Trgu osvoboditve, na mestu, kjer je nekoč stal Alek- sandrov spomenik in kjer je »praznina prav kli- cala po novem spomeniku«, komunistične obla- sti ob praznovanju pridobitve dostopa do morja na nizek betonski podstavek postavile ogromno sidro s slovenske obale.43 Emilio Grazioli, Notizie di caratterepolitico; Hl verböte. L'anno 1941/XIX, ilgiorno3 luglio, alle ore 10.30, nella sala delte riunioni dell'Alto Commissariato di Lubiana. Arilin Republike Slovenije, Zbirka Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, /ase 1: Seje konzuli (1941). Makso Šnuderl, Dnevnik 1941-1945. Založba Obzorja, Maribor 1993; str. 108, 132, 140. Prav tam, str. 133- Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Outdoor sculpture in Ljubljana; sir. 16. David Gross, Lost Time. On Remembering and Porgct- ting in Late Modern Culture, university of Massachusetts Press, Amherst 2000; str. 121, 122. Minljivost brona in marmorja Druga svetovna vojna je trajala dlje kot prva, toda njene posledice so bile podobne: ogromno mrtvih in ranjenih ter nove spremembe na geo- političnem zemljevidu Evrope. Prvo Jugoslavijo, ki jo je medtem njeno prebivalstvo prepoznalo kot 'ječo narodov', je nadomestila nova država, ki je obljubljala končno razrešitev družbenih in nacionalnih problemov. Takšen ogromen po- dvig seveda ni bil mogoč brez novih junakov. Kot meni David Gross, je konec druge svetovne vojne vrgel slabo luč na manipuliranje države s preteklostjo, kajti nasilna dejanja fašizma in na- cionalsocializma so pokazala, da »prevelikapoli- tizacija preteklosti ni ravno cilj, ki bi ga veljalo poveličevati«.^ Toda silogizem Georgea Orwella (»Tisti, ki nadzoruje preteklost, nadzoruje pri- hodnost; tisti, ki nadzoruje sedanjost, nadzoruje preteklost«^ je premočno vplival na nove elite, ki so si na vse kriplje prizadevale včerajšnje zločin- ce spremeniti v junake jutrišnjega dne. Posledica tega je bil razmah spominskega kiparstva z vr- sto novih spomenikov narodnoosvobodilnemu boju in socialistični revoluciji. V bronu in kamnu je bila v mestu nesmrtnost ponujena trem veli- kanom tega obdobja: Josipu Brozu Titu (1892- 1980), Borisu Kidriču (1912-1953) in Edvardu Kardelju (1910-1979). josip Broz Tito (Fotografija je iz jbtoteke Zgodovinskega arhiva Ljubljana) VSE ZA ZGODOVINO 15 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 1 Za objektivizacijo nacionalnega duha in pre- poznavanje tistih, ki v narodu utelešajo ta duh, je potrebna trajna oblika, ki poudarja tako dol- žino kot neprekinjenost trajanja. Bron in kamen sta morda sicer 'večna' materiala, toda njun rok uporabe je bil mnogo krajši od pričakovanega. Kot pravi Lewis Mumford, vzbujata ta materiala lažen občutek trajnosti in varljiv videz živosti. »Toda dejstvo je, da lahko zunanja podoba zgolj potrdi obstoj duhovnega življenja: ne more pa biti njegov nadomestek. Vsa življenjska prepri- čanja, vse življenjske želje in ideje je potrebno nenehno obnavljati od generacije do generaci- je: ponovno premisliti, ponovno pretehtati, po- novno hoteli, ponovno zgraditi, če naj trajajo«.*' Spomeniki, ki naj bi trajali 'do konca človeške zgodovine' so preživeli samo pol stoletja. To kratko obdobje je bilo dovolj, da se je pokazalo, da je bila Titova Jugoslavija država, v kateri na- cionalna in družbena vprašanja niso bila rešena. Kot vemo, je temu sledil razpad druge Jugosla- vije in na njenem ozemlju je nastalo pet novih držav. V novonastalih državah so bili spomeniki nekdanjih junakov deležni posebne pozorno- sti. Radikalne spremembe političnega sistema praviloma povzročijo spremembe v simbolnem redu države, kar pomeni odstranitev simbolov starega reda in vpeljavo tistih, ki predstavljajo novo ideologijo in novo politično vodstvo. Tako je bilo eno prvih uradnih dejanj novega sloven- skega vodstva odstranitev fotografij Josipa Broza Tita iz vladnih uradov; tudi njegovi kipi so bili hitro odstranjeni. Kip v naravni velikosti, ki ga je kipar Boris Kalin izklesal iz belega marmorja leta 1957, je stal v preddverju slovenskega parlamen- ta do leta 1990, ko je bil preseljen v Mestni muzej. Znameniti kip maršala Tita v naravni velikosti, ki ga je naredil Antun Augustinčič leta 1947, čigar odlitek je stal pred tedanjim Muzejem revolucije, je bil 1990 prestavljen na 'neznano lokacijo'.'"* Leta 1995 je dal mestni svet pobudo za odstra- nitev »spomenikov delavskega gibanja, NOV in socialistične graditve«. To bi sčasoma privedlo do odstranitve spomenikov Borisu Kidriču in Edvardu Kardelju, ki sta imela ključni vlogi v ko- Lewls Mumford, Tlie Culture of Cities. Martin Seeker & Warburg, London 1938; str. 435- špelca Čopič. Damjan Prelovšeh in Sonja Žitko, Outdoor sculpture in Ljubljana; sir. 26 in 15-1. Dimitrij Koračič, Del Zgodovine sta Kardelj in Kidrič in ne njuna spomenika; Slovenec 1996/86; str. 30. Nevenka Žolnir, Usoda spomenikov Kidriča in Kardelja skoraj odločena; Delo, 31 januarja 1996, str. 6. Janez Stibrič, Zbiranje podpisov proti rušenju spomeni- kov; Delo 134/1996, str. 16. munistični revoluciji, »pod okriljem katere je bilo zločinsko pobitih na tisoče Slovencev«. Zagovor- niki tega dejanja so poudarjali, da odstranitev teh dveh spomenikov ne pomeni njunega uničenja, ampak zgolj »odstranitev z mest, ki so javna po- vršina«, in njihovo postavitev »tja, kjer se hrani zgodovina - v muzej«.*9 Sodobni slovenski pisa- telj in pesnik Jože Snoj je na zasedanju mestnega sveta dejal, da je »treba spomenike zločincev in diktatorjev končno odstraniti z javnih prostorov in postaviti v muzeje v poduk zgodovinarjem in umetnostnim zgodovinarjem«?0 Predlog za odstranitev Kardeljevega in Kidriče- vega spomenika je sprožil zelo živahno razpra- vo. Osrednji slovenski dnevnik Delo je za pisma bralcev uvedel celo posebno rubriko Spomeniki da, spomeniki tie. Številni pisci so se strinjali s predlogom, trdeč, da so »celo v nekdanji Sovjet- ski zvezi odstranili komunistične kipe Stalina in podobnih krvnikov«.S] Toda na drugi strani so 'takšnemu vandalizmu' mnogi vneto nasprotova- li, posebej bivši partizani, ki so močno protesti- rali proti uničenju spomenikov svojim vojaškim vodjem. V zvezi z veterani Osvobodilne fronte je Niko Lukež zastavil naslednja vprašanja: Boris Kidrič (Fotografija je izfototeke Zgodovinskega arhiva Ljubljana) 10 VSE ZA ZGODOVINO Božidar Jezernik. MOČ SPOMINA, PREMOČ POZABE ZGODOVINA ZA VSE »Ali sta Edvard Kardelj in Boris Kidrič zelo spo- rna zato, ker sta bila soustvarjalca in organiza- torja Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki seje vključevala v antifašistični in antinacistični mednarodni demokratični boj na osnovi Atlant- ske listine: za obstoj slovenskega naroda, za ze- dinujeno Slovenijo (program OF), z graditvijo slovenske države, s sklepi prvega slovenskega parlamenta, zbora slovenskih delegatov in odpo- slancev v Kočevju in nato z drugim zasedanjem Avnoja. Alije zelo sporno, daje bil Boris Kidrič prvi predsednik slovenske vlade, in to v Ajdovšči- ni, kije bila takrat še pod Italijo?« Zaključek Paul Connerton (1989) je prepričljivo dokazal, da se kot pripadniki skupnosti ne pomnimo zgolj kot posamezniki, ampak tudi kolektivno. John Urry je kasneje (1996) razložil, da ljudje skupaj ne samo pomnimo, ampak tudi pozabljamo. Za Ur- rvja je pozabljanje ravno tako družbeno struktu- riran proces, kot je pomnjenje. Družbeni spomin pogosto določajo določeni artefakti, spomeniki itd. Tako postane postavitev spomenika osnova za pomnjenje in njegova odstranitev osnova za pozabljanje.52 Toda pomnjenje, kot pokaže de Certeau, »ni nekaj pasivnega, ni izguba, ampak dejanje, usmerjeno proti preteklosti«?0 Ker glavni namen spomina »ni ohranjanje pre- teklosti, ampak prirejanje le-teza olepševanje in manipuliranje s sedanjostjo«,54 lahko razumemo, da velike politične spremembe s sabo prinesejo spremembo simbolov. Veliko izjemo v Ljubljani predstavlja spomenik Napoleonu, pomnik »sve- tlega obdobja francoske okupacije« (1809-1813). Odkrili so ga leta 1929, ko Slovenija ni več pripa- dala avstroogrski monarhiji in ga lahko vidimo kot utelešenje nenehne napetosti med nespre- menljivo podobo preteklosti, ki se ohranja v se- danjosti, in na drugi strani preteklostjo, s kate- ro je mogoče manipulirati in jo spreminjati - z včerajšnjimi zločinci kot junaki jutrišnjega dne.55 Na eni strani Ilirskega stebra je pozlačena bro- nasta glava, ki predstavlja Ilirijo, in na drugi Na- poleonova glava ovenčana z lovorjevo krono. Na spodnjem delu so na vseh straneh vkleski, tudi z verzi Valentina Vodnika (ki je pred francosko okupacijo nenehno kritiziral Napoleona): »Napoleon rezhe Iliria vstan Duh stopa v Slovenze Napoleonov...« 21. junija 1929 je Slovenski narod pojasnil, za- kaj se Slovenci, posebno prebivalci Ljubljane, še vedno spominjajo Napoleona in njegovih Ilir- skih provinc: »Nemški vladni sistem je pač dirigiral njih mi- selnost in njih čustvovanje. Ker so Nemci sovra- žili Francijo in še prav posebno Napoleona, so dobro vzgojeni Slovenci prav do prevrata ostali hladni napram Franciji, Iliriji in Napoleonu.«*6 V devetnajstem in dvajsetem stoletju je bil na- men postavljanja spomenikov napraviti iz ne- vidnega vidno in iz neobstoječega obstoječe: slovensko zgodovino. Čeprav so javne spomeni- ke v Ljubljani vedno znova izrecno proglašali za sredstvo, s katerim se spominjamo zgodovinskih oseb in dogodkov in so se elite dobro zavedale moči spomina, so se ravno tako zavedale tudi premoči pozabe. Ker se protagonisti političnih sprememb niso bili zmožni ali pripravljeni so- očiti z njimi, so spomenike preteklih obdobij redno uničevali. Javni spomeniki so bili za njih zgolj orodje, s katerim je mogoče prikazati slo- vensko zgodovino kot linearno in jasno zgodbo, ki veže sedanjost z mitično preteklostjo. Z izko- riščanjem preteklosti za doseganje lastnih ciljev v prihodnosti so preteklost prikazali kot boj med dobrim in zlim, vse s točno določenim na- menom.57 Po tem scenariju današnji junaki (»mi smo kot oni«), ki so jih prinesle politične spre- membe, niso samo nadomestili starih kot vče- rajšnjih zločincev (»mi nismo kot oni«), ampak so tudi izganjali spomine na dotlej slavna obdo- bja. Ko se je končala prva svetovna vojna, so bili tako v Ljubljani odstranjeni vsi spomeniki, ki so izražali avstrijsko domoljubje. Med drugo sveto- vno vojno so bili uničeni spomeniki, ki so izraža- li jugoslovansko domoljubje. In končno, po raz- glasitvi neodvisne republike Slovenije se je nova oblast znebila Titovih spomenikov. Danes tako noben javni spomenik ne priča o zgodovinskih povezavah Slovenije z Avstrijo ali Jugoslavijo. Prevedel: Simon Zupan 52 John Urry, How societies remember the past; str. 49,50. " Michaeide Certeau, Heterologies. Discourse on the Other. Manchester University Press, Manchester 1986; str. 3- 54 David Loewenthal, The Past Is a Foreign Country; str. 210. ss Prim. : DavidMiddleton and Derek Edwards (eds.), Collec- tive Remembering. Sage, London 1990; str. 8. 55 Platon, Napoleonov spomenik v Ljubljani; Slovenski na- rod, 21. junija 1929, str. 2. 57 J. H. Plumb, The Death of the Past. Macmillan and Co., London 1969; str. 98. VSE ZA ZGODOVINO 17 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 1 Zusammenfassung DIE MACHT DES ERINNERNS, DIE ÜBERMACHT DES VERGESSENS Die Geschichte der 'nationalen Denkmäler' in Ljubljana Der Zweck der Errichtung von Denkmälern im neunzehnten und zwanzigsten Jahrhundert war, aus dem Unsichtbaren das Sichtbare, aus dem Nichtexistierenden das Existierende zu ma- chen - die slowenische Geschichte. Obwohl die öffentlichen Denkmäler in Ljubljana immer wie- der ausdrücklich als Mittel bezeichnet wurden, um an historische Persönlichkeiten und Ereig- nisse zu erinnern, und sich die Eliten der Macht der Erinnerung wohl bewußt waren, waren sie sich ebenso der Übermacht des Vergessene be- wußt. Weil die Protagonisten der politischen Veränderungen zu einer Konfrontation mit den Denkmälern vergangener Perioden nicht fähig oder bereit waren, zerstörten sie sie. Öffentliche Denkmäler waren für sie nur ein Werkzeug, mit dem die slowenische Geschichte als lineare und klare Erzählung dargestellt werden kann, die die Gegenwart mit der mythischen Vergangenheit verbindet. Mit der Ausnützung der Vergangen- heit zur Erreichung eigener Ziele in der Zukunft wurde die Vergangenheit als Kampf zwischen Gut und Böse dargestellt, alles mit einer bestimm- ten Absicht. Gemäß diesem Szenario ersetzten die heutigen Helden („wir sind wie sie"), die die politischen Veränderungen mit sich brach- ten, nicht nur die alten Helden, die Verbrecher von gestern („wir sind nicht wie sie"), sondern trieben auch die Erinnerung an bis dahin ruhm- reiche Zeiten aus. So wurden nach dem Ersten Weltkrieg in Ljubljana alle Denkmäler entfernt, die österreichische Heimatliebe zum Ausdruck brachten. Während des Zweiten Weltkrieges wurden jene Denkmäler zerstört, die jugosla- wische Heimatliebe ausdrückten. Und nach der Proklamation der unabhängigen Republik Slo- wenien entledigten sich die neuen Machthaber schließlich der Denkmäler Titos. So zeugt heute kein öffentliches Denkmal von den historischen Verbindungen Sloweniens mit Österreich oder Jugoslawien. 18 VSE ZA ZGODOVINO