List 42. Tečaj XVI. gospodarske, obertniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za ćetert leta 55 kr. : pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr., za ćetert leta 1 fl. 10 kr. \ sredo 20. oktobra 58. Še nekai potrebnega o starem in novem dnarji. *r,oS le 2% starih ali 5.novih kraJc., - 2krajar ie ^ * " cfonll ol! Q nniTû l/vni - ^ 1/ v o i n n v 1a 6/ nfnitn^n V ^ 0 Čedalje bolj se bliža čas, da po cesarskem patentu V z od 27. aprila letosnjega leta bo přisel novi dnar in njim nove rajtenge. 0 vseh Svetih namreč bode na-stopila ta doba. Treba se nam tedaj zdí o tej važni reči marsikaj še enkrat ponoviti, kar smo že razlagalik nekaj pa tudi še le izperva povedati, da se poduči ljudstvo, in se kolikor je moč odpravijo marsiktere zmešnjave in krive misli. Povedali smo že, da konec tega mesca pridejo ob vel javo: polgoldinarji, stare petice vsake- Korte, stare dvojače, 3kracarji kovani leta 1851 in pa vès kupreni šajnasti dnar, kjer ga še kaj imajo. Ponavljamo tedaj še enkrat: naj se podviza, kdor kaj tega dnarja ima, da ga spečá že te dní pri véliki cesarski Kasi (Zahlamt.) Kei pa ves naš drugi stari dnar bo v se tudi po vseh Svetih veljal, pa se bo njegova cena ravnala po novi veljavi, je treba, da marsikaj opomnimo svoje bravce. Pred vsem je treba vediti, da kdor bo po vseh Svetih kak dolg, ki ga je naredil pred vsemi Svetimi v starem dnarji poplacal z n o vi m dnarjem, bo mogel na lOOgld. dopjaeati 5, postavimo: kak kramar je dolžan štacnarju zdaj 200 gold., tedaj bo mogel po vseh Svetih z novim (iuarjem mu plaćati 210 gold. Pri tem placilu nima stacunar nobenega dobička, ker novi dnar, kovan po 45 merilu, je toliko loži memo starega, ki je skovan po goldinarskem 20goldinarski meri. V7sled gori omenjenega cesarskega patenta se je pa tudi cena nekterega starega dnarja nekoliko znižala, zato, postavimo, po vseh Svetih 100 gold, v starih dvajseticah ali d e s e t i c a h ne bo plaćalo 100, ampak le 97 gold, in 9 kraje, starega dnarja 100 gold, šestic leta 1848 in 1849 kovanih se bo môglo 100 ^pečati le za 95 gold, in 14 kr. po starem dnarji ? goldinarjev starih krajcarjev bo plačalo le 85 43 kraje, po starem dnarji. gold. Treba je tedaj vediti, da po vseh Svetih bo mar Mkteri stari dnai imel drugačno V . in nizjo ceno, nekteri |ia bo obderžai tudi po novi veljavi svojo polno ceno. Naj tedaj vsak dobro zapomni, kar cesarski patent veleva, da i se z nebí še pred vsemi Svetimi tistega sedanjega dnarja i ki bode po vseh Svetih nekoliko manj vre den; po vseh Svetih pa naj se le spet jemlje po veljavi novega linarja. Stari dnarji, ki bodo o b d e r ž a 1 i svojo polno vred-nost, so: bankovci, cesarski tolarji po 2 ffoldinarji, nove (m a 1 e, deseticam podobne) dvajsetice gld. in po od leta 1852 in pa laške dvajsetice ali lire. Sledeči stari dnarji pa bojo po vseh Svetih nekoliko manj vredni: stara velika dvajsetica ne bo po vseh Svetih več 20 krajc. vredna, ampak le 19a/7 starega dnarja ali pa 34 novih krajc. 17 novih krajc., ali 8 in pol novih krajc. leta 1848 in 1849 le 5% starih ali 10 novih krajc. 7 starih ali 3 nove kraj. ? krajcar le starega polkrajcara starega in 1 laski 3centezimi ali poldrugi novi krajc., lašk centezim plača le polkrajcarja plačajo 1 novi krajc., križa vec (ali križast tolar) plača le 2 gold, in li3/? kraj. starega ali pa 2 gold. 30 krajc. novega dnarja, polkrižavca plača le 1 gold. 4 kr. sta- gold. rega ali pa 1 . žavca plača le 313/ 12 kr. novega dnarja j starega cetertkri-ali 55 novih krajc. Toda to veljá le od lepega, ne obrezanega, ne oglajenega in ne luknastega dnarja ; obrezani in luknasti dnar se ne more nikod drugod spečati kakor v dnarnici (Miinzamt), ki ga bo prelila in po vagi vrednost njegovo določila. Da se bojo naši ljudje iznajdli v primeri starega dnarja po novi veljavi, jim povemo še to ? da gold. 100 gld. bankovcov, tolarjev in gld. bo po novi veljavi plačalo 105 100 100 » » 100 w 100 100 n Y) križavcov starih dvajsetic, desetic, peterk in polkrižavcov šestic, grušev in četert- križavcov...... krajcarjev in 2krajcarjev polkrajcarjev..... •» » » » v 10 VL 55 55 55 55 102 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 Poslednjič pa V se en opomin vam kmetom ? 100 90 60 kra m a r j e m, b r a n j e v c o m in vsem, k i n a drobno kaj prodajate. Svetujemo vam, da berž o vseh Svetih začnete po novem dnarji rajtati in prodajati. Zakaj ? Zato, da ne priđete v zgubo. Hoćemo vam en izgled dati. Ce, po stavimo, 1 funt slanine ali špeha, kteri zdaj po starem dna rj i 24 krajc. veljá (ali po novem dnarji 42 kr.) bi hotli tudi po vseh Svetih v starem dnarji prodajati, bi vam kupec potem naštel 24 starih krajcarjev. Pri ti kupčii bi vas pa doletela precejšna škoda, kar še morebiti ne mislite ne, zakaj stari krajcar veljá po novem le 1 krajc. in pol, tedaj bi 24 starih krajc. zneslo le 36 novih krajc. — zgube bi tedaj imeli pri funtu špeha 6 novih krajc. 7 to je pa gotovo veliko več kolikor vès vaš dobiček. Če pa prodajate v novem dnarji, bote lahko vsakernu kupcu razložili: koliko ima na stari dnar še doplačati, da Kdor s starim dnarjem plačuje, že sam je rajtenga prav ve , da star goldinar veljá 105 novih krajc. in da se mu tedaj pri tej prerajtbi ni nikakoršne zgube bati. Kdor se v pravém času po tem ravná kakor postava veléva in kakor smo tukaj razložili, ne bo imel nobene 7 cr ube, pa tudi nobenih prepirov ne bo, zakaj postava jasno govori in le poznati jo je treba vsakemu. Poduk zastran jara ktere se merhovina zakopuje « Jame, v ktere se merhovina zakopuje, se ne smejo desetica le 95/7 starih ali pa zavoljo tega, da bi se iz njih jemale živinske kosti za peterk a ali finfarca le 46/7 starih obertnijske namene, nikoli pred kakor 8 ali 10 let potem dvoj a ča ali šestica od odkopati, ko so bile narejene. To se ravná po velikosti jam in po množini merh, ktere so bile v nje zakopane. 330 Za pri voljenje,' take jame ođkopati, je treba politično (kantonskog gosposko prositi, in kadar se taka jama odko-puje, mora vselej kdo nazoč biti, kterega ta gosposka posije. Ako se pokaže po tem, ko je bila jama odkopana, da ni v nji nic druzega, kakor same kosti brez ostankov mesa, ni treba kosti nič več razkuževati. Da se pa ohranijo kosti cerknjene živine, ki je bila po dosedanjih postavah zakopana, ker se dajo za obertnijo dobro porabiti in kolikor to ni zoper zdravje ljudstva, je ukazalo c. k. deželno poglavarstvo sledeče : 1. Pripušeno je, suhe kosti živine, ktera je za navad-nimi in ne nalezljivimi boleznimi poginila, za obertnijo rabiti. 2. Kosti goveje živine, ktera je za pljučno kugo poginila, se smejo rabiti za obertnijske namene, ako se ž njih posterže vsa mesnina, se dobro operejo in na zraku ali luftu posuše. 3. 0 goveji kugi se ne smejo kosti iz trupel jemati, kadar se dá res misliti, da se bo še malo razširjena kuga urno zaterla zavoljo tega, ker se bolna ali taka živina, ktera bi kugo imeti utegnila, pobije, njene iz kože djane trupla s kostmi vred odpeljejo in zakopljejo ter odpravijo vse reči, ktere so bile s tako živino v kaki dotiki. Ako je pa goveja kuga v kakem kraji že zlo razširjena in se dá res misliti, da je že mnogo govéd okuženih, se sme dopustiti, da se kosti iz trupel vzamejo, samo se mora to zgoditi na mestu, kjer je živina cerknila in kjer se imajo že tako koža, rogovi in parklji z živine jemati in salo topiti. Kosti, s kterih se je skerbno obrala vsa mesnina, se imajo potem eno uro v vrelem kropu kuhati, potem pa na zraku sušiti ali pa nad ognjem tako dolgo peči, da se mesnina, ki se jih še derži, dobro prežgč, kosti same pa po verhu opražijo, in se tako okužnost iz njih odpravi. Kosti je treba eno uro v kropu kuhati in potem na zraku sušiti, če se rabijo za košeno moko; če so pa za ěpodij namenjene, jih je treba nad ognjem žgati. 4. 0 prav hudem čermu ali vrančnem prisadu, ko bi bilo za zdravje ljudi silno nevarno se z merhami dalj časa pečati, se imajo merhe s kožo in kostmi vred zakopavati, kakor doslej. Kadar pa čerm ni tako hud in ni tako zlo razširjen, je pripušeno, kosti iz tacih trupel jemati in razkuževati, pa ravnati tako, kakor je bilo rečeno pri goveji kugi. 5. Živina, ktera pogine za steklobo, kakor tudi konji, kteri poginejo za smerkljem ali se zavoljo te bolezni po-končajo, se imajo po obstoječih postavah s kožo in kostmi vred zakopavati. 6. Za razkuževanje kosti komisija za to postavljena dá ali pa ne dá privoljenja. Ta komisija se ima verh tega tudi prepričati, ali so bile kosti skerbno osnažene in gleda na to, da se kosti ne odpravijo iz tistega kraja, preden ne mine kuga ondi popolnoma in da se dalje ne prestopajo postave, dane zoper razširjanje kake kuge, zlasti pa, da se ne jemljejo kosti iz trupel in se ne snažijo. 7. Kosti, tako dobljene, ostanejo gospodarju živine, kteri ima po postavi tudi skerbeti, da se kosti po pripravnih ljudéh na njegove stroške razkužujejo; to velja tudi zastran kože, rogov, parkljev in loja. Coklje nosijo v mnogih krajih; pri nas vidimo največ-krat talijanske delavce, pa tudi v nekterih goratih krajih Koroškega itd. so zlo v navadi. Najbolj jih pa nosijo na Francozkem. Ondi je mnogo krajev, kjer ima vse coklje, mestjan in kmet, bogatinec in siromak. Al te coklje niso leséni hlodje, kakor jih mi poznamo. Naše so po več funtov težke, tako da je komaj mogoče, jih sabo vlačiti; francozke pa so komaj po 15 lotov ženske, možke malo čez funt težke. Da na nogah ostanejo, moramo v naše se snop slame namašiti; francozke so tako lično po nogi izdelane, da se je dobro oklenejo. Nekaj let sem so začeli tudi v nekterih nemških dežeiah, zlasti na Virtemberžkem, v izdelovanji cokelj bolj napredovati in, kakor so nam še vedno zoperne, tako jih začenjajo ondi od leta do leta rajše nositi. Spoznali so koristnost primerno izdelanih cokelj, in kolikor ličneje iz-delujejo, toliko več dobička jim prinaša kupčija z njimi. „Kakošne so neki te coklje, da jih hvalijo „Novice?" bo rekel marsikdo. Odgovor: Složne, lahke in lične! Z lastnimi očmi smo se tega prepričali, in vsako obuvalo, ktero ima te lastnosti, je tudi koristno. Navadno so pa černo lakirane ali sicer počernjene; z navadno mažo namazane se svetijo, kakor usnjati čevlji, tako da so tém prav podobne. Hoditi je prav lahko v njih in nog prav nič ne tišijo. Izdelujejo tudi s suknom ali kožuhovno pod-ložene. Kakor so coklje, večje ali manje, menj ali bolj lično izdelane, po tem je tudi njih cena. Par tacih čevljev veljá 20 kr., pa tudi do 30 grošev. Dobro izdelane coklje so na dve strani hasnoviteje kakor usnjati čevlji, namreč: ceneje so in pa zdravju ugodneje. Kar se njih cene tiče, ni treba obširneje govoriti, rečemo samo, da coklje iz dobrega lesa dobro izdelane ne jenjajo dosti usnjatim čevljem, kar njih terpež zadeva, zlasti če so čez gerlo s tankim kositarjem obložene. Največja koristnost cokelj je pa v tem, da so noge v njih tople in suhe. Kmet mora pri svojih vsakdanjih opravkih, posebno pa spomladi in v jeseni, skoraj celi dan po vlažni, merzli zemlji postajati in hoditi. Ako nima na polji in se-nožeti nič opraviti, ima na dvorišu dosti delà, kjer tla večidel niso vložene, in so toraj mokre iu blatnate. Priložnosti, si noge premraziti, ima tedaj dosti, in ker iz prehlajenja, zlasti pa iz prehlajenja nog toliko in toliko bolezin izvira, posebno pa spomladanske bolezni, nahod, gripa, merzlica itd., bi pomoček zoper take prehlajenja uteguil kaj cene imeti in želeti je tedaj, da bi coklje pri kmetiških opravkih bolj kakor doslej obveljale. Se vé, da takih okornih, kakoršne so naše, nihče ne priporoča, ktere kakor leseni hlodje na nogah visé in ne dajo, da bi se v njih delavec urno obračal. Ako bi bilo zgorej popisano lepo, toplo in nedrago obuvalo bolj znano in ako bi poskusili umni gofcpodarji, ga pri svoji družini vpeljati, bi kmali krive misli zginile. Cokljam bi se nihče več ne posmehoval in nihče bi več ne rekel: „Nosi naj coklje, kdor si ne more kupiti usnja za čevlje!" Praktični in vare ni Talijan se ne sramuje s svojirni res okornimi cokljami cokljati, in pri vsem tem je dosti dosti pridniši, kakor marsikter drug, kteri ima >,zbi-ksane" škorne, pa pije — tobak, namesti da bi délai in Bogu časa, drugim pa dnarjev iz žepa ne kradel. Kratek popis kmetijstva po ribniškem okraji. Spisal fajmošter Janez Ziegler. (Konec.) IV. Vinoreja. Vino tukaj ne raste, ker je obnebje preojstro. Le ob prav gorkem letu se more na brajdi pri kaki hiši kak okusen grojzd dobiti. x . ' . v. , / , W '„v Vertnarstvo in sađjoreja. Vertne zelenjave se dobi le pri grašjini ali pa pri farovžih za domaće potrebe kaj, pa še le pozno spomladi, ker jim ojstre sape branijo , pred rasti. Med sadnim drevjem češplje, hruške in jabelka prav rade rodé, pa tudi rade kmali poginejo, ker je tu-kajšna skalnata zemlja večidel povsod preplitva; zatoraj se tukaj malokje vidi kako staro češpljevo, hruševo ali jabla- 331 do soplemeniki, niso tedaj drugega, kakor Slovani, in ker novo drevo. Zavoljo tega pa nima tukaj kmet veselja sadnega drevja, dasiravno je veckrat k temu spodbodovan. Tacit njihov jezik imenuje panonski, so tudi P Vf. Po tukajšnih hribih raste bukva, jelov, smrekov, je Gojzdnarstvo sploh. senov , javorjev in celó tisov les. Velika škoda se godi gojzdom po tat ovih in po velikih viharjih; pozimi pa po težkem snegu. Za prihodnjo rast lesa se je dosedaj prav po malem skerbelo; k većjemu se je kak želod blizo kake vasi po gošavah zasejal. Kmetje imajo pa vendar le veliko prida ali dobicka iz gojzda, ker sekajo v gojzdu ne le za domačo potrebo ali za domaće orodje, ampak tudi za nišk in lesenih ploščkov, s kte- izdelovanje kubov, reset, rimi barantajo po mnogih deželah. Dobivajo tudi veliko derv za ožiganje loncéne robe iz gojzda, s ktero na vse strani lazijo. Od bolezen gojzdnarskega lesa ni tù nič kaj slišati. Ćemur prizaneseta burja in sneg, ugonobi vecidel roka človeška. VII. Gospodarstvo tukajšnih kmetov. Tukaj so: vse kmetije tako razkosane, da ni cele zemlje ali kmetije več najti; k večjemu je še kak polovičar, največ je masličarjev. Masličar ima kake 4 orale njiv, 4 orale spašnikov in po troje ali cvetcro goved in k vecjemu enega konja. Le po obloškem potoku, kjer imajo gojzdne ograje in hribovske senožeti, imajo nekteri po 6 do tudi po več ovác. 12 goved m Tukajšni kmet prodá včasih kako goved, kake dobro iz pitane prešiče, kak boh, kaj masla in malo malo prediva. Denar, ki ga za vse te reči dobi, ne preseže domaćih po-trebšin in davkov. Tudi s pridelanim žitom ne izhaja. To vse ga primora, si z lesnino, lončarijo in pozimi z mnogimi težkimi deli po Horvaškem in Slavonskem kruha iskati. Malo jih je, kteri kupčujejo z žitom. V Dolenji vasi kup čojejo tudi s kobilami. Kmečke pohištva in stanovanja so tukaj večidel pro storniše in snažniše kakor po drugih dolenskih krajih. Hleve in skednje si napravljajo iz obrezanih hoj ali smrek, ali pa iz debelih dilj. V skednjih so na enem koncu podi za mlatev v drugem pa listnik in do verh strehe kak kozolc ? pokriti • v so s slamo. Hiše so zdaj večidel zidane tako, da so oknja proti potom ali cestam obernjene, ob krajih pa so vrata; na spodnjem koncu hiše sta klet in hlev. Veliko jih je že z opekami pokritih, še več pa s slamo. Dnina delavcov je velika. Kdor hoče in veckrat mora delavca najeti, mu mora dobro ali celó mastno hrano dati in možkim po 20, ženskim pa po 10 krajcarjev na dan plaćati. Rokodelcom se mora verh prav dobre hrane po 40 kr. na dan plaćati. Hlapci imajo po 40 gold., dekle ali keršence pa po 30 gold, na leto. kakega panonskem jeziku V 24. listu „Novic" je moj učeni in poštovani sode-lavec gospod Hicinger Tacitovih verstic omenil, v kterih govori o panonskem jeziku. V svojem rokopisu sem že pred dvema letoma dotične verstice pretresah „retro Mar- sigui Gothini Osi, Buri, terga Marcomanorum Quadorum que claudunt. E quibus Marsigni et Buri sermone cul-tuque Sue vos referunt. Gothinos gallica, Osos pa-nonica lingua coarguit non esse Germanos et quot tributa patiuntur. Partem tributorum Sarmatae partem Quad i ut alienigenis imponunt" (Tac. 43). Iz teh slednih besed se še vidi, da Osi, kteri so panonski jezik govorili, tudi niso bili Sarmati ? ker Tacit Ose imenuje „a I i e n ige n a e." Za Karpati ravno tam, kamor Tacit Ose postavlja, pa ni bilo drugega naroda v starem svetu, kakor Germani. Galii in Sarmati > > in Vendi — Slo vani, in ker Osi niso bili nobenega tega naroda bili S Pa kako je mogel Tacit (Germ. 28) pisati, da Osi in Aravisci govorijo nemški, ker gori očitno razločuje tri jezike in pravi, da Osi niso Nemci? 0 teh verstah Tacitovih je že slavni Valvasor tako umoval: Ueber die Zweifel des Tacitus, ob die Osen Deutsche oder Panonier gewesen seien, schliesst Cluver nicht un- 55 billig, Tacitus habe gezweifelt, ob man die Osos fiir ein panonisch oder deutsches Volk achten miisse, weil ihre Rede der Deutschen in etwas, und doch noch mehr schier der panonischen geglichen." (Valvasor Krains topog. hist. Beschr. II 5 84). To umovanje je celó temeljito, ker učeni J. Grimm sam pravi: „Unsere deutsche Sprache schliesst sich, und das ist aller meiner Forschungen Ergebniss, leiblich zunâchst an die slawische und lithauische, in etwas fernerem Abstande an die griechische und lateinische, doch so sammenhángt. 5 dass sie mit jeder derselben in einzelnen Trieben zu- Noch weiter ab liegt ihr die keltische, ob- wohl sich auch hier die Verwandtschaft kundgibt. („Gesch. der deutschen Sprache" str. 1030). Razun teh verst Tacitovih o panonskem jeziku sta nam še Plini in Dio Cassi dve besedi zapisala. Dio Cassi j (49, 36) piše, da v jeziku panonskem se je pan us (panoš panuš) velelo oblačilo z rokavi. Jaz sem že v „Mittheil. des hist. Vereins fur Krain" dokazal, da je panoš panuš slovenska beseda, in da še v ruskem jeziku samo z drugim tvarivnim suffiksom: panjava pomenjuje a) leinerner Rock der Báuerinen, b) das Hemd, c) Leinwand; dalje je pri Rusih panjka, ponjka, rubišče, ein Hemd mit Aermeln; pri Slovencih kraj Mure: ponjava, die Leinwandplachte, platneni pert, kterega na trato razprostrejo, kadar zernje v • • SUS1JO. Dalje je zapisal Plini besedo bo nas, in v gori ome-njenem časopisu sem tudi do belega dokazal, da bo nas pomenjuje: Sumpfthier, bivola. Zgodovinska drobtinica Pervi zvon. V petem stoletji je bila huda stiska po Italijanskem. Iz Afrike kralj Genserik na verle planjave italijanske z divjimi Vandali pridere, kakor huda ujima rodovite polja in vinograde zatira in mesta poziga. Ravno je mestice Nolo na Neapolitanskem požgal, ter ostale mládenče in može seboj v sužnost odpeljal. Med tem za sužnost odločenimi je bil tudi mládenec Pa vi, edini sin nesrečne matere, koje mož, znajden kovač, je v tej vojski smert storil. Mládenec po smerti očeta materi lepo obeta, kako hoče zdaj za-njo skerbeti, njena podpora biti in jo z rokodelstvom rediti naucil se je namrec od oceta iz zeleza in brona posebno umetno orodje kovati. — Ali človek obraća, Bog pa oberne. Vandali mesto ropaje najdejo mater in sina, ki sta v nekem kotiču svoje hiše skrita bila, ter mladenča sužnika • v gledati, kako se njeni sin v težko odpeljajo. Mati mora zdaj sužnost prodaja, joka in prosi za-nj, pa vse zastonj; po slednjič poglavar veli, da ji hoče sina pustiti odkupi. ako ga Kje pa hoče reva dnar za rešitvo svojega sina vzeti? Vandali so njo kakor njeno žlahto čisto oropali. Prosi znance in druge, pa nobeden ji pomagati ne more. V tej britkosti se podá k sv. škofu Pavlinu , ki, oče ubogih, je od hiše do hiše za revne in zapuščene darov pobiral in jih tolažil. Rad bi ji bil sveti mož pomagal, al vse to svoje je ___JH r ■■■p _ že potrosil, in sam ubog, nesrečni materi svetvati ne vé. Ker pa njeno veliko žalost vidi, ji roko podá rekoč: 55 Bodi Iz „Drobtinc za novo leto 1858u, o kterih bomo prihodnjič obširneje govorili. Vred. 332 potolažena moja hči! Ne gleštara (i sicer kaj dati, pa vsemi PotOVftllje DO izllOdneiD all DO jUtrOVlh deŽekh mene samega: reci, da sem tvoj sužen, m aa svojega w r 1 msrfc da svojega Pavla sužnosti resiš, daj mene namesto njega v sužnost." Žena to slišati ostermi ter meni, da sveti škof še šalo z * i . v njo ima; al sv. Pavlin ji odverne, da mu je resnica. Cedo, ktero zdaj zapusti, s tem tolazi, da je svojim ljubim v suznost odpeljanim oveam potrebneji kakor njim, ker je prosta in ji lahko druzega duhovnika za svojega namestnika zapusti. Tako se podá svet pastir iz ljubezui do svojih ovčic v sužnost, ker je mnogo hudega zaničevanja, zlo tepenja přestal, sina zapušene vdove oprosti, in skrivaj nesrećne sužne tolaži, podučuje in jim njihov težek stan v svoji pastirski Ijubezni mnogoverstno polajšuje. Oprošteni mládenec zdaj po poti domu premišljuje, kako bi se rokodelstva svojega očeta še urnetniše lotil da bi tako svojo mater lozej přeživil, pa tudi usmiljenemu Bogu svojo hvaležnost skazal. Umisli si veliko posodo bronasto narediti, kelihu podobno , znotraj železno kladvo vterditi in celo posodo tako obesiti, da kakor hitro se bo majati jela in kladvo stran keliha zadelo, se bo deleč krog glasilo in vernim znanje k službi božji dajalo. Domu pridši te svoje misli narnestniku sv. Pavlinu raz-odene, ki ga v njegovem sklepu poterdi in mu še toliko vloží, da mládenec delo začne in prav ličen zvon naredi. Mašnik zvon posvetijo, ter ga verh novo zidane cerkve obesijo. Takšen začetek pervega zvona si verno ljudstvo pripoveduje. Zdaj še pa slišati hočemo, kadaj se je pervokrat z njim zvonilo. Sv. Pavlin se v sužnosti s svojim svetim življenjem, e tiho poterpežljivostjo in keršansko modrostjo nasledniku kralja Genserika toliko prikupi, da kralj ni samo njemu in drugim keršanskim suznim prostost podělil, ampak je tudi vse na svoje potroške domu na Italijansko poslal. Tako sveti pastir ni samo mladenča Pavla, ampak vse svoje vjete ovce sužnosti řešil, pa tudi doma sprejet bil, kakor se toliko Iju-beznjivemu škofu spodobi. Ko namreč vsi srečno v Neapo-litansko pridejo in iz barke stopijo, svetega pastirja sprejine ki dvanajst castitih starckov iz Nole mu nasprot poslanih, ga veselo in prav serčno pozdravijo. Spremijo ga proti domaćemu mesticu, iz kterega mu cele trume ljudstva z poklekne pred svetega pastirja, ga s solznimi očmi dušnim pastirjem vred daleč naproti pridejo. V imenu vseh mestjanov duhovnik svetega škofa z ganljivimi besedami pozdravi, in komaj govoriti neha, stopi mládenec Pavl na- prej, hvali in usmiljenje, ko mu je skazal, povzdiguje. Pri tej dobi, se dosihmal neznano petje zvona oglasi. Pavlin in cela čeda se nad lepim glasom novega glasa začudi. Potem svetemu škofu povedó, kako je mládenec Pavl zvon ismislil da bi se ž njim verni k službi božji vabili. „Moj sin ko vsi ganjeni krog svojega višjega pastirja stojijo » CC mládenců skof prerokvaje rece, „ti zapopasti ne zamores koliko si s tem delom v povikšanje časti Božje storil!" Tenko, kakor je nam vsem znano, se je to preroko-vanje svetega škola spolnilo. Zvonovi so tako rekoč tro-bente svete cerkve na zemlji, s kterimi svoje vérne k službi , k daritvi svete maše, k poslušanju besede božje, k povzdiguje Zegnanih zvonov glas božji, pogosti molitvi budí in opominja, ter njihove serca v nebesa hude duhove přežene, vojskine trume sovražnikov s strahom napolni, in hudo uro največjega da je odverne. Trikrat na dan nas zvonov i glas opominja čudeža Ijubezni in usmiljenja božjega Beseda Božja meso postala in med nami prebivala, ter nas vabi moliti in hvaliti Boga toliko usmiljenega, častiti pa tudi Marijo, po kateri nam je toliko usmiljenje došlo. M. P. letu 1857 toda Spisal Miliael Verne LVI. Naslednji dan se vernejo romarji naši spet v Nazaret po drugi poti, in so vidili razne kraje zgodovinskega spomina. Že v poldrugi uri pridejo do sloveče gore y na kteri je Jezus pet kruhov in dve ribi tako čudovito pomnožil, da je bila velika velika množica nasitena. Ko je namreč Jezus slišal, da je dal prešestni sladnež Herod J a n e z u kerstniku glavo odsekati, se je umaknil v čolniču od ondod v pust kraj na samo; in ko so množice to slišale. so šle za njim peše iz mest. Math. XIV. 14— i 21 In Jezus izidši je vidil veliko množico, in v serce so se mu smilili, in je ozdravljal njih bolnike. Ko se je pa večer storil, so pristopili k njemu učenci njegovi rekoč: Kraj je samoten in ura je že prešla : spusti mnozice, da gredó v vaší in si hrane kupijo. Jezus pa jim je rekel : Ni jim treba hoditi, vi jim dajte jesti. Odgovore mu: Tù nimamo več ko pet kruhov in dve ribi. On pa jim pravi: Prinesite mi jih sèm. In ko je ukazal množici sesti na travo, je vzel pet kruhov in dve ribi, je pogledal v nebo in jih je blago- slovil in lomil, in je dajal kruhe učencom, učenci pa žicam. mno In vsi so jedli, in so bili nasiteni. In so pobrali ostanjke koscov polnih dvanajst jerbasov. Teh pa, ki so jedli, je bilo 5000 mož brez žen in otrok." Malo dalje od genezaretskega jezera proti Na zaretu je druga slavno znana gora, visokejsa od poprejsnje, pa vendar ne ravno visoka. Pravijo ji tudi gora Kri s tušová, ker je nek Gospod naš posebno rad na-njo zahajal. Slovi pa gora ta posebno po prekrasnem Gospodovem go- voru 5 popisuje i pise omenjeni goro, in ko je sedel, so pristo- ki nam ga sv. Matevž v V., VI. in VII. poglavji „Ko je pa Jezus množice vidil evangelist, je šel na neko pili k njemu učenci njegovi. In odperl je usta svoje in jih je učil, rekoč: Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je kraljestvo nebeško. Blagor krotkim, zakaj zemljo bodo posedli. Blagor žalostním, kajti potolaženibodo. Blagor lačnim inžejnim pravice, kajti nasiteni bodo dosedli. Blasror tistim. ki so čistega serca, zakaj Bosra bodo. Blagor milostljivim, zakaj milost o bodo gledali. Blagor mirnim, novani. ~ » zakaj otroci božji bodo ime-Blagor tem, ki zavolj pravice preganjanje terpé, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, ko vas bodo kleli in preganjali in govorili lažnjivo zoper vas vse hudo zavolj mene. Veselite se in od veselja poskakujte: zakaj plačilo vaše je obilno v nebesih" itd. — Zavolj blagrov teh imenujejo dan današnji goro to tudi goro o s mer ih bia ženost. Pot ali steza ne pelje čez goro, ampak o njenem pod-nožji; pa kristjanski potniki in romarji obiskujejo radi tudi verh gore. Na severo-zahodni strani gore je veliko polje, po kterem je gotovo tudi Odrešenik naš hodil; zakaj sveti v Matevž pripoveduje v XII. poglavji takole: „V tistem času je šel Jezus skozi setve o saboti: učenci njegovi pa so bili lačni in so jeli klasje osmukovati in jesti. Farizeji pa, to vidši, so mu djali: Glej, učenci tvoji » delajo, kar se ne sme delati ob saboti. On pa jim je djal: Al niste brali, kaj je David storil, ko je bil lačen on in ti, ki so ž njim bili: kako je šel v hišo božjo, in je jedel ogledne kruhe, ki jili ni bilo dopuščeno jesti ne njemu, ne tem, ki so ž njim bili, ampak samim duhovnim? Al niste brali, da duhovni ob sa- botah v tempeljnu saboto prelomijajo, in so vendar nedolzni? Povém vam pa, da je večji od tempeljna tii. Ako bi vedli, kaj se pravi: Usmiljenje hočem in ne daritve, bi ne bili nedolžnih nikdar obsodili. Zakaj človekov sin je Gospod tudi sabote." Na tem do tri ure dolgem in celo uro širokém polji, ki se mu zabulonsko polje pravi, je bila 4. in 5. dan 333 julija 1187 terda kervava bitva, v kteri je sultan Salad in Med tern pa odrinejo tudi tovarši iz Nazareta. Pot jih križance strašno otepel in popolnoma zmagal. Hrabri veli- pelje sedaj v sedmih urah cez neko goro, ki Nazaret na kodušni Saladin sklene namreč evropejske križance, kterih severo-zahodni strani obdaja, spet na ezdrelonsko planjavo in dalje po ti lepi planjavi poleg dolge dolge karmeljske knězi in načelniki so si bili, dokler jim je po sreči šlo, vedno zavidljivi in na vskriž, iz dežele pregnati, ter plane gore čez potok Kison v revno mestice z imenom Kaj fa. z grozovito vojsko čez reko Jordan v Galilejo. Občna nevarnost zedini sedaj kristjanske kneze, ki so že čez 80 Iz Kajfe je le pol ure na krasni sloveči nos ali zahodni konec karmeljske gore, ki tù v sredzemeljsko morje sterli. let na jutrovem gospodovali, in Guido Lus i gn an i kralj jeruzalemski, pelje njih hrabre cete nad Saladina. Junaški križanci pridejo srečno na zabulonsko polje; dalje pa so Elizej. Izverh tega krasnega nosa se vidi deleč deleč na Na krásnem Karmelu, ki je eden najprijetniših krajev v sveti deželi, sta bivala nekdaj dolgo časa preroka Elija in jim vse poti zaprezene in zapeřte. Pa kolikor večja je ne- vse kraje. Vidi se namreč proti zahodu široko sredze varnost, toliko V • bolj jim uzi^a serca, in « V V dasiravno jih je na meljsko morje, proti severju krasni Liban, in proti izhodu in pol manj od sovraznikov, iscejo vendar po neki soteski do jugu velik del Galileje in Sarnarije. Tù verh kras Tiberijade predreti. Pa zastonj je vès njih trud, zastonj njih nega Karmela stanujejo v sila lepem samostanu prav pri kervavo početje ! sovražniki odbijajo srečno vse njih na- jazni in postrezljivi menihi karmeljskega reda, ki romarje in Tisoč in tisoč verlih kristjanov je že pobitih, in le potnike gostoljubno sprejemljajo, in pade. HI^E^I^^HPHHI^^H noč ustavi strašno morijo, toda ponoći jih obdá Saladin s ptujec lahko odpočije in okrepi. kerdeli svojimi na vseh stranéh. Zastonj je vsa evropejska pri kterih se truden Našim romarjem pa ni bilo dano, tù počivati in se serčnost, zastonj vsa hrabrost junaških Templarjev in Joa- krepčati, ker je Lloydov parobrod „Impératriceu že 25. nitarjev zmaga je Saladinova, in vse kar ni ubitega, je aprila v Kajfo po-nje přišel. ujeto s kraljem vred. Lusignanov prestol ■ Ta nesrecna bitva je spodkopala prestol kristjanskega kraljestva v ker V Kajfi pa je zlo neugodno in težko v barke priti je morje ob bregu tako plitvo , da še majhni čolni ne Palestini, je sterla Bogomirovo žeslo, in pripravila celo morejo večkrat do kraja. Zato nosijo krepki Arabčani ptuje obljubljeno deželo ne verni kom v roke. potnike in romarje, da se do ledij ne zmočijo, na herbtu v Pol ure dalje proti Nazaretu pridejo tovarši naši v colne, ki jih dalje nđ parobrode ali druge večje barke pre slovečo vas z imenom Kana Galileje. Sluje pa vas peljujejo. Ptujci ki niso tega vajeni, se pri tem večkrat ta posebno po srečni ženitvi, ki jo je Sin Božji z nazoč- jako kratkočasijo, vidši kako revni Arabčan, dasiravno nostjo svojo posvětil, in pri kteri je pervi čudež storil vodo krepek, pod kakim tolstim možakom stoka in sopiha. v vino spremenivsi. Iz te po vsem svetu znane vasi sta bila aposteljna Simon in Jernej. Iz Kane v Nazaret je le še eno uro ali malo več. Nasi tovarsi so kmali na avstrijanskem parobrodu odrine še tišti dan ž njimi iz Kajfe, toda ne v Jafo, smo jih ostali štirje čakali, ampak nazaj v Bejrút. j ki kjer Se LVII. ; Ko tovarši po Galileji potovajo in omenjene toliko za-nimive kraje ogledujejo, odrinemo ostali štirje 23. aprila ob šestih zjutrej iz Jeruzalema po ravno tišti poti, po kteri smo bili tjè prišli, cez judovske hřibe spet v Ramle in v Jafo nazaj. Vreme je bilo lepo, toplo in jasno, pot pa, kakor sem že prej nekje opomnil, zlo gerda in slaba. Dasiravno pa je pot slaba in težavna , se mi je sedaj vendar veliko kratkočasniša zdela , ko pred tremi tedni, ko sem sam v deževnem vremenu v Jeruzalem potoval. Ta dan je bilo namreč srotovo čez 3000 srerških ? armenskih in koptiskih romarjev na poti iz Jeruzalema domu, in od svetega mesta do Ramel je bila dolga dolga 5 le sèm ter tjè pretergana versta pobožnih potnikov iz raznih daljnih krajev. Nas Franke je spremljal spet priljudni pater Andrej, poldne počivamo po navadi na pol poti v neki prijetili dolini pod lepimi oljkami v sredi velike mnoziee neznanih romarjev in se okrepčujemo z jedili, ki smo jih iz Davidovega mesta seboj přinesli. Ob eni odrinemo dalje in pridemo še pred šesto uro zvečer v Ramle, kjer nas verli postrež-Ijivi frančiškani spet prijazno sprejmejo. Naslednje jutro se podamo tudi že ob šestih po krasni saronski planjavi spet na pot, in dospemo kmali po deseti uri v Jafo, ki je bila polna romarjev in potnikov iz vseh krajev. V Jafi pa smo cele štiri dni tovaršev iz Galileje čakali, in smo imeli casa dovelj mesto in krasno mestno Verli pater Andrej je bil še dva vernil še le 26. aprila po pol- okolico natanko ogledati. dní pri nas v Jafi, in se je dné v Ramle in v Jeruzalem nazaj. 24. aprila o solnčnem zahodu je nastopil mahomedanski postni mesec Ram njali topovi Začetek posta so v Jafi nazna z revnega mestnega ozidj ? in zvečer so bile turske barke pred mestom slovesno razsvitlj Vès ta mesec se Mahomedanci terdo postijo in do solnćnega zahoda se ne dotakne nihče celi dan ne najmanjše hrane. Tudi , še tobaka ne pi- vode % Jejo. in kar jim utegne najtežje biti Ponoći pa se radostno gosté in rajajo da je kaj enkrat se pelje tedaj vecji del letosnjih avstrijanskih romarjev ob bregu nekdanjih slavnih Feničjanov memo slove-čega Sidona in Tira. Meni pa ni dala nemila osoda na bregu slavnih učiteljev brodnarstva in kupčije razun Libana in Bejruta in krasne bejrutske okolice ničesa viditi. Letos ni pošiljal avstrijanski Lloyd nobenega svojih parobrodov iz Sirije v Egipt. Zato zročí Lloydovo oprav-liištvo romarje naše francozkemu parobrodu z imenom Clyde (Klid) Jaío. j ki odrine 27. aprila zvečer ž njimi iz Bejruta v Klid priderví naslednji dan proti deseti uri pred poldnem v Jafo, in kmali potem so tovarši pri nas v mestu. s koliko radostjo se spet snidemo ! Bilo mi je, kakor da bi se po mnogih letih s starimi znanci spet sošel ! Ob štirih po poldne se podamo vsi vkup na omenjeni francozki parobrod, ki je bii že poln koptiških romarjev in drugih potnikov, in proti večeru odrinemo spřed Jafe v Afriko — polni lepih dragih spominov iz svete dežele. (Dalje sledí.) Reki in njeni okolici Spisal J. Bilc. Radi beremo popise mest, vasi in ter ? posebno nas pa mora veseliti o domaćih krajih kaj slišati ali brati Naj mi bo tedaj v v pnpusceno, tudi o Reki kaj povedati Na severni strani kvarnerškega zaliva i er Recina tersačka gora trume pobožnih romarjev v vežo Matere nebeške zbira, se dviguje svoje peneče valove v morje valí, mesto Reka imenovano. Kakor so im mestom eke ime dale, tako ima tudi naše mesto po Rečini svoje ime. Zidali so ljudje hiše, ter jih „na reki" imenovali, in to ime se je do današnjega dné obranilo, so bile s terdnim zidom obzidane Hiše starega mesta, ki j so kakor se v Valva zorjevem popisu berè, tudi sv. Vid na Reki imenovali *) Pisal sem bil v nekem listu predlanskih „Novic" nekoliko verstic o reškem mestu potrebno zdi, o Reki kaj aí to tako na kratko, da mi se pisati. Up veselilo o kaj vec brati da bo častite bra1 Pis 334 Pozneje se je st. Vid izpuščalo in mestu je le ime na Reki ostalo. predlanskem narejene orgije. Glas teh orgelj, za cerkev skoraj přemočen, se deleč okoli razlega. C'erkvi je pri Staro mesto je v breg zidano in poti so vse v reber. zidana velika hiša, ktera je bila nekdaj samostan. V ti hiši Hiše so večidel majhne in na kupu zidane, ulice tedaj ozke, je lepa, prostorna kapela prečistega spočetja device Marije* da skoraj voz skozi nje iti ne more. Terga sta v starem mestu dva, véliki in mali, ki sta pa oba prav majhna. Nekdaj je bilo staro mesto cela Reka; obdajal ga je visok in širok zid, ki je mesto groznih Turkov varoval. Ta zid se še zdaj na severni strani Reke dobro pozná, na zdoljni strani pa so zdaj krasne hise, kjer je nekdaj zid stal. Dobro visok stolp je zapiral mesto. In ta stolp delí še zdaj staro in novo mesto ; kdor tedaj hoce iz novega města v staro iti, mora skozi široke stolpove vrata koračiti. Na vratih je vzidana starinska slika nekega nemškega ce- Še ni sto let preteklo, da so valovi do mestnega zdaj je vse drugače. Kjer se je nekdaj sarja. zida bili in zdaj široko morje razprostiralo, se dvigujejo zdaj prekrasne hiše, lepe cerkve itd., in to je ravno novo mesto. In še vedno zasipljejo Rečani morje, ter širijo mesto na vse straní. Novi del mesta je v vsem od starega razlocen. V novem mestu so široke in snažne hiše, velike in narazen bregovih morja zidane in v naj lepsi ravnini. Zidano je ob po daljini, toraj so ulice dolge, da je kaj. Ena versta hiš je na desnem košatega bregu Recine, vročini drevja spoznajo. > in hišam nasproti je versta čigar korist ljudje le v silni poletni Tu ti je 5 častiti bravec, staro in novo mesto v obce popisano; skusil ga bom popisati bolj natanko. Zacnem s cerkvami in drugimi poslopji. Najlepša in največja cerkev je stolna. Vunanja podoba ji je skoraj taka kakor ljubljanski stolni cerkvi; Ie manja je in brez uzvišenja nad velikim oltarjem. Zvonik stoji sam nekoliko korakov pred cerkvijo. Oltarjev, ki so vsi iz le-pega marrneljna sekani, ima 11, med kterimi je posebno krasno izdelan veliki in pa oltar, v kterem je sv. Rešnje telo shranjeno. Velike orgije in precej ubrani zvonovi so kinč te cerkve. Stoluje tukaj prošt in pa cvetero koraljev. Kadaj in kako da je bila ta cerkev zidana, nisem mogel zvediti ; številko 1377 v zvonik vzidanem soditi more. Ta cerkev da je pa zlo stara, se lahko po kamnu s v je farna cerkev za celo Reko. Čudno je, da je tukaj le ena fara. ko so druíre mesta v dvé in tudi več far raz- deljene. Največja imenitnost na Reki je pa cerkev sv. Vida. Vsak ptujec ima na ti cerkvi kaj gledati. Ze od deleč se ti kaže veliko poslopje, ki se mogocno nad druge dviguje. Zidana je vsa iz čveterovoglatega kamena in ima troje vrat. V njo pridši se začudiš nad visočino okrogle cerkve. Iz gladkega kamena sekani stebri so okoli in okoli v steno vzidani. Naslonjeni so na nje drugi kamni, ki kór deržijo, nad kterim je še taka visočina, da bi tù lahko še ena cerkev stala. — Oltarji so vsi kamnitni in podobe na njih so starinske, pa kaj lepe. Marsikaj neprecenljivega bi tukaj umetnik našel, česar drugi ljudje še ne pogledajo. Ta cerkev je sila stara, na Reki morebiti najstarša, pa tako, kakor je sedaj, jo je dala neka knezinja Thonhausenova v 1. 1638 zidati. Imeli so jo Jezuiti. — Cerkve se derži velika hiša, nekdanji samostan, ki je pa zdaj poslopje za latinske, malne in realne šole. Posebno v lepem redu je reški nor gim n a z ij le škoda, da je tù tako malo učencov. se naučiti mnogo jezikov, naj le na Reko pride; tù ima najlepšo priložnost. Tukaj se uči na gimnazii nemški, hor- vaški, talijanski, gerški in latinski jezik. V normalnih šolah se pa materni jezik nekako zanemarja! Od stolne cerkve proti morju na desno se pride po Ta kapela ima posebej orgije in vse, kar je cerkvi potrebno V najlepši reški ulici je kapucinarska cerkev in sa mostan. Cerkev je majhna, pa čedna in prav prijazna. Kakor po navadi v kapucinarskih cerkvah je tudi tukaj vse Oltarji ceravno leseni, so vendar lepi in posebno leseno. imenitno delo beneškega umetnika je podoba sv. Avguština na velikem oltarji. Za dobro prostornim samostanom je lepi kapucinarski vert, na kterega zidu je podoba Matere auxilium christianorum.a Pod podoba Tacih Božje z napisom devic Device se vidi v zidu debela topova krogla. krogel je viditi v več drugih hišah. Od kod so te krogle, hočem razjasniti. Ko je na Primorju francozko žeslo gospodovalo je gledala anglezka vlada Napoleonu primorske mesta uzeti. fregata iz srednjega v ja Nekega le Privesljala je neka angležka dransko morje in berzo tudi pred našo Reko. pega dné leta 1813 se ustavi pet vojnih ladij pred mestom in berž počnejo na vse strani streljati. Malo časa je pre teklo, pali, so imeli namen in Anglezi so bili v mestu. , ga sožgati, Ko so mesto dobro oro-kar bi bili tudi storili, če bi ne bila neka zena černo oblečena in z razpletenimi lasmi k poveljniku Framment-lu šla. S solznimi očmí je Angleža prosila, naj se mesta usmili. Uslišal jo je in Reki prizanesel. Ta žena se imenuje Karolina Belinié-eva. Od tod so po zidih te krogle! Razun teh velikih cerkev so na Reki majhne, bolj kapelam ko cerkvam podobne. v se tri druge Gerki ne zedinjeni imajo blizo luke veliko in farno cerkev, ki ima precej visok zvonik. Obdana je z zidom. imenitnimi poslopji je c. kr. mornarska Med drugimi akademija najimenitneja. Ta krasna še le lani dogotovljena hisa stoji na Volovski cesti malo iz mesta. Silno je velika in izdelana po vseh zidarstvenih pravilih. Na vertu, ki je okoli in okoli hiše, je bila napravljena vojaška ladija. Topovi, drevesa. jadra, z eno besedo, vse je bilo kakor na pravi ladil. Na nji so se mornarski učenci, dokler so v Reki bili, neko-likokrat v tednu vadili v mornarskih opravilih. Sedaj pre-bivajo v nji kadeti, kteri so se iz Krakova tù sem preselili. Pred akademijo stoji na morju velika lesena hiša, kjer se tudi drugi ljudje za plačilo kopati smejo Dr ugo imenitneje poslopje je fabrika za tabak in cigare. Hiša ta je velika in prav lepo zidana ; bila je nekdaj tù sladkornica, pl emenili so jo pa v fabriko za tabak. Veliko revnih ljudi si tukaj kruh služi. Potřebuje namreč fabrika dan na dan več sto ljudi, ki listje snažijo, cigare zavijajo itd. Plačujejo jim vsak petek zasluženi denar. Iz vseh bližnjih krajev prihajajo revni otroci in tudi odrašene ženske sem, si krajcarjev služit. Vredno da Od zvunaj nima nič posebnega, samo sprednja stran je z nekakimi ga omenimo, je tudi glediše. reskesra ffledišča. Zlo razsvitljeno podobami ozaljšana; al noter pridši se začudiš nad krasoto lože Med , krasno zmalano je so prostorne in velike, sercala se v njih bliskečejo. ? všemi gledišči, ki sem jih vidil, se mi reško še naj lepše Kdor želí zdi. Véliki irmenski terg delí gledišče od velike hiše gosp Minika in Barkarića. Pametno so se umislili na spodnji Neiz strani gledišća in irmenskega terga drevja nasaditi, rečeno bo to koristilo revnim ljudem, ki v strašni poletni vročini tukaj derva, oglje itd. prodajajo. Novo izdelan lesen most ob bregih Rečine je kmali ozki ulici k cerkvi avgustinski. Imeli so tukaj avgustinski zvunaj mesta. Izdelali so ga lani. Podpert je le na obeb menihi samostan, in za to se imenuje ta cerkev po njih bregih avg na velike kamne in ena greda je k drugi z železom uštinska. Velika je še precej, pa lepa se ne more privezana. Celi most je tedaj skupaj sklenjen in če ravno imenovati. Trije zvonovi, ki visé v majhnem starem zvo- nič podpert, more vendar tisoč in tisoč centov deržati. imajo kaj neubran in slab glas. Toliko lepše so pa Pri mostu se deli Rečina na dva kraja. Stari in desni vo- niku j 335 dotok je zdaj luka za manjše ladije. Obzidan je in izpod majhnega mosta teče va-nj čista voda. Leva, nedavno sko- Novičar iz avstrijanskih krajev pana struga je sinje morje. bolj plitva in po ti strugi se valí reka v (Konec si.) Iz Tersta. Kako lepo napreduje solstvo v Primorju se vidi iz tega, da je v šolskern letu 1858 bilo 9183 šo-larjev memo 8788 v letu 1857 v vseh šolah. y Pomenki o Vodnikovem spomeniku Iz Vipave. V. dobro obnesla (Na dalje.) 9 most je Bendima se je v naši dolini dosti navado močen in prav dober. čez Našega zaslužnega rojaka V. Vodnika sem vselej Dobra bode tedaj tudi vinska kapljica. © ih pn^^^^h ^h^pp in ga bom vedno spoštoval: zato hvalim namen > i mu spo Iz Ljubljane 19. oktobra. V poslednjem mestnem zboru menik postaviti. Da pa ostane pomenik, ktei se mu ima napraviti, za vse čase ne samo Vodniku v spomin, temuc da bi bil tudi , ki je bil přetekli petek, je bila raj teng a teko-čega leta na znanje dana; mestni dohodki v tem letu so znesli 109,330 gld. 27% kr., stroški pa 102,517 gld. našemu lepemu jeziku v prid, svetuj 9 z dnarji za spo 39 '/, kr. 9 po tem takém bo konec tega leta (ki se končá menik nabranimi ustanoviti zavod ali štipendij za u kteri bi razodeval posebne prikladnosti in Ijub do slovens ta mesec) mestna kasa imela V se 6812 gld. in 48 kr. go tovega dnarja. Gotovina ta je očitno znamenje dobrega gospodarstva, za ktero se mestni odbor s svojim pred-kega jezika. Ker pa ni mogoče, te pri- stojnikom gosp. Gutman-om vred vseskozi marljivo pri- zadeva. Vesela novica bo tudi vsem mestjanom, da pri- kladnosti ze v ucencih nizjega gimnazija je duh še premalo ukrepen kakemu učencu od petega darovati in mu ga do bi bilo ugodno gimnazialne spoznavati, ker , zavod samo azreda naprej koncneg osmega razreda pustiti Patronat tega oda naj bi se prepusti! precasti temu ljubljanskemu knezoškofijstvu, za kar bi bilo pi hod nje leto jenja mestna davki na priklada po 10 gold, od sto, ker prevdark dohodkov in stroškov za prihod nje leto je pokazal, da brez te přiklade se bo moglo izhajati, zakaj dohodki so prerajtani na 76049 gld. 9 9 stroski pa na 75139 gold. tedaj bode konec prihodnjega ker je ono v stanu, prikladnosti, pridnost in ljubezen do ]eta še ostajalo 910 gold, brez tistih 8774 gold., ki bojo slovenskega jezika med ucenci najložeje in najnatanjčneje razsojati in tako zavod n aj v r e d n ej e m u podeliti Tako bi se spomin našega nega rojaka Vodnik povernjeni mestni kasi za živež policijnih arestantov v pre-tečenih letih; za ta dnar se bojo kupile obligacije in te ki za vse čase ohranil in obdelovanje našega jezika bi se jako podperalo. Za nabrane darila bi se kupile ali cesarske obligacije utegne obligacije potem se obernile za kakošno potrebo, nenadoma med letom se primeriti. Prevdark (preliminare) posa m n ih mestnih dohodkov in stroškov za pri- ali pa obligacije národnega posojila; une se dobivaj po 82 y2, te pa po 823/ fl a sedaj hraniti bi se dale dobrim hodnje leto bode berž ko ne že konec tega tedna pri ma rokam, in obresti bi se dobivale lahko in brez stroskov Iz kuponov. Će bi pa postavili Vodniku kak spomenik, bi to ne Janežič pa tudi le za bilo za druzega nic kakor samo za oci kaj, sedaj živeče; nasledniki bi ga bolj iz spomina pušali gis tra tu na pregled in pretres vsakemu mestjanu očitno razpoložen in bo ležal skozi 14 dni; naj ga pride kdor hoče pogledat, in kar se mu ne zdí prav, naj potem raz-odene mestnemu odboru. V tem zboru je bil gosp. Rihard , dozdaj ces. davkovski kontrolor v Ljubljani, za minek sam bi pa pádel s casom, in kdo je porok bodo naši vnuki dostojno popravljali in dobro , spo-da ga : to bi mestnega dnarničarja (kasirja), gosp. Maks Gaj die, dozdaj začasni magistratni davkar, pa za kontrolorj a izvoljeli; gosp. ces. aktuarju Adolfu Hofbauer-u je bila novo ustanovljena služba magistratnega konce na pa tudi več ali menj dnarje v stalo. Spomenik bi prizadeval pista podeljena. Dalje je bil gosp. Sa m asa spet za žu tedaj našim naslednikom vedno stroskov, dobrih prijatlov in rodoljubov, bi in ce bi ne bilo mogel pocasi spominek celó 2 spomin giniti Tako bi bile sedanje darila zaverzene m 9 kterega zahtevamo z njimi 9 bi ugasnil Zavod bi pa vedno ostal 9 omika slovenskega jezika bi napredovala panovega namestnika, odborni gospodje: S a mas a, doktar Cuber, Holzer, Luk man in Malic pa so bili tudi za magistrat ne svetovavce izvoljeni. Ker je přetekle leta nekoliko mestnih odbornikov pomerlo, nekteri pa so In naši nasledniki bi ne imeli stroskov stopili iz odbora, je velelo sl. ministerstvo, naj se nado-mestijo po novi volitvi; v ta namen bo začasni gospod reč Verh tega je pa popravljanje spomenikov tudi se tezka predstojnik G u tma n s peterimi odborniki vred zbral 20 za kar sem sam skusil. Naredil sem namrec grob rajn icvj ovm uiiuui" "**"*•- -j— mestni odbor pripravnih mua lil JIU iiaziiaiiu »i. uez je imelo solzne v f oci. Iz Česke^a. Iz P rage. Veličanski spomenik rajnega Iz Francozkega. 55 Kolner Ztff. a piše: V Parizu go marsala, grofa Radecki-ta je dodelan in odgernili ga bodo 10. novembra z veliko slovesnostjo, ktere se bodo tudi presvitli cesar udeležili. Gospod poglavar češke dežele, baron Mccsery, je dal vsem okrožnim glavarjem sledeči razpis: Ker se je zgodilo, da je nek okrožni ured po tukajšnem ukazu za pozvedbo neke zadeve krajno komisijo poslal, s ktero se je veliko časa in stroškov potratilo, ko bi se bilo po kakovosti omenjene zadeve po prostih d o p i s i h s pod redjenimi gosposkami tudi vse opravilo y A ber nem vse go vore mocno, da bo sel cesar Napoleon s ce sa ri co prihodno spomlad v Rim, ker se je cesarica že neki davno tjè obljubila. Cesar Napoleon je obiskal pretečene dní mesto Rheims, kjer so bili doslej skoraj vsi francozki vladarji kro nan i. Nekteri mislijo, da se bo dal tudi on v krátkém ondi kot francozkega cesarja pom azili ti. Vinska letiua je na Francozkem letos kaj dobra. Vina imajo, kakor pisma pripovedujejo, v nekterih krajih toliko, da jim posode zmanjkuje, in da ga je več, kakor spode okrozne glavarje na to, da naj se s takimi nepotřebními pozvedbami ne trati čas in ne nadlegjejo po leta 1831 in b o 1 j e g a kakor 1811. nepotrebnem nižji uredniki. Enako nepotrebno je, kadar je komisijsk protokol ali pozvedba kake nižje gosposke předlo žena, ktera se že tako vselej pismom okrožnega ureda pridene, reci po nepotrebnem obširno ponavljati, ktere so že tako v gosposkinih spisih navedene, na ktere se reč Raz pora med francozko'in portugalsko vlado je konec. Iz As'rike. V T e t u a n u v marokanskem cesarstvu so umorili francozkega konzula, angležki se je pa komaj otel y ker je ubesfiiil. V T o u 1 o n u na Francozkem opera, o kteri je govoriti ali pisati. Dosti je, da se bistvene reči kratko posne majo in, da ce je treba, okrožni ured razloži in doterdí. svoje mnenja sposke premalo jasne biti utegnile. V ce bi pozvedbe nižje go Iz Slezíje. Opavska kupčijska zbornica je v svoji seji 13. septembra enoglasno sklenila, prizadevanja ondašnjega družtva za vpeljanje svil orej e v Šlezii po se neki že zberajo ladije, da bodo šle Tetuančane pokořit. Iz Azije. Iz Indije. Angleži so pre m aga li ustajnike v več bitvah. Bivši luknovski poglavar je obljubil Angležem, če mu obljubijo pardon, Nana-Sahib-a izročiti. Iz Kine. Angleži so razdjali en del mesta Namtov, ker so njegovi prebivavci napadli angležko barko. Kinezi se vračajo sčasoma v Kanton. Odgovorni vrednik: Dr. J&nez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef BlâZIlik*