V torek, fatrtak insoUt |lka)l i" »alja f Miri i„ru bre* pošiljanji m .,„„1 zarse Uto H nI. _ k ,s nol let* . . i „ - . ... „trt 1«U . V .. -0 . I*« padli ■Ii Tsa let.« 10 g!. — k n p..l leta . S ,. — , ,i četrt l«U 'i „ t-0 , VreilnW»>'» »w»t»Utl ni stolnem trg*(De* plat/.) ni». »t- IM. Oznani!«: /a navadno tlventopn. »rat.i a.» plačuje 6 kr., ća se natisne 1 krat. • kr. i» na tlaka »krat, 4 kr. i« sa tlaka Škrat-»ave (Iratakl M plačujejo pn prostora. Za » - i« t ■ i ja plartt-kolek (Jtempelj, n 30 k. Kokopiai aa na vraćaju, dopisi naj sa blagovoljno frankujejo. Sta 4P V Mariboru £2. aprila lHCfJ. Tečaj II. Telegram ..Slov. Narodu.* Iz Goi'ico 20. npr. Slovenski tabor 18. t. ni. v Brdah je bil mnogoštevilno obiskovan. Taborovati nismo mogli, ker je dež strašno lil. Tabo* rovanje srao torej preložili na 25. d a n t e g a m e s e c n ob 3. uri popoldne. Ta dan bomo taborovali pri vsakoršnero vremenu. Možje slovenski! Drugi dan maja meseca, to je na nedeljo, se zberemo vsi v o v 11 i o i (blizu Zidanega mosta in Krškega) na ttiboi*. Tam se bomo pogovarjali o stari h in svetili pravicah, ktere ima vsako ljudstvo, ktere torej tudi mi Slovenci hoćemo in moramo tirjati, da se nara dado. Možje slovenski! Tudi za nas je Čas, zadnji čas, da srčno in neustrašeno stopimo na noge, da se možato potegnemo za svoj narod in njegovo dobro, in pokažemo, da smo vsi Slovenci v misli in dubu edini, če ravno so nas nesrečne okoliščine raztrgale. Slišali ste, kako krepko in navdušeno so se lani naši bratje v Ljutomeru, v Zavru in Sempasu (pri Gorici) zbrali; slišite še zdaj, kako se mislijo povsod na tavžente in favžentc zbirati in tirjati, da se nam Slovencem da, kar nam gre po božjih in človeških pravicah. Tudi mi ne smemo in nočemo z;i njimi ostati. Tudi mi hočemo, da se bode našim otrokom boljše godilo, kakor se naui godi. Ne dajmo, da bi nam naši zanamci mogli očitati, da ob času, ko vsi narodi z duhom bojujejo za svoj napredek in svobodo, mi nismo oglasili se za svobodo svojega naroda in njegovo prihodnost. Kdor trka, temu se odpre; enoglasno trkajmo in tirjajmo tudi mi! Torej pridete vsi brez razločka od bližnjih in daljnih krajev 2. mnja til» dveh |>o|>oB-«fopijo o (mi ini)ii.'in |>r<>«lim»tii n.i dnevni rtMl" (!j, liočemo omeniti sumnje, ki je do zdaj mi sami še nimamo, ki smo jo pa vendar izgovarjati čuli od rodoljubov, resnih in treznih kakor je le kje kteri. Te sumnje iiiora«>o žo zato omenjati, da možje, ki morajo paziti na javno ljudsko mnenje in ga v račun jemati, ali pa o pravem času skrbeti za bolji poduk, kasneje Dfl bodo nam očitali, da nismo ljudskemu nmeuju dali v svojem listu prostora, a njim s tem prilike podučiti so o njem. — Slovenski tržaški list je prinesel novico, da so odprto pismo podpisali vsi rodoljubi, ki so se do zdaj trudili za zedinjenje Slovenije. Mi sicer vomo, da je tli „Primorce" veliko besedo mirno izgovoril in da na odprtem pismu manjka podpis mar-sikterega znanega rodoljuba, kteromu so bistvenih zaslug za prihodnjo 86-dinjeno Slovenijo ne smo odrekati, ali svet tega do zdaj ne ve in je veroval besedam tržaškega lista. Po „Primorčevih" besedah marsikteri sodi, da so podpisani t si slovenski deželni poslanci, kajti to vendar smemo od njih domnevati, da so vsi za zedinjenje, nekteri so so tudi za to stvar že dejunsko trudili. Odprto pismo pak hitro v svojem uvodu pravi, da bodo letos deželni zbori komaj najnujnejše, čisto opravilno zadeve rošovali, in da se ni nadejati, ka bi „iz lastno inicijative začeli obravnavati ono zadevo, ki zdaj naš slovonski narod v prvi vrsti zanimiva." Slovenski poslanci so si torej — tako nekteri sklepajo — sami odločili in podpisali prihodnjo delovanjo, oni torej hočejo, da ostane ali za prav da postane deželni zbor suhoparen, brezpravičen opravilnik in oskrbnik nekterih zavodov in računov; slovenski poslanci torej noče j o biti inicijativni in delavni v zadevi, ktero je — kakor odprto pismo samo priznava — narod oklical kot tako imenitno, da jo od njenega srečnega ali nesrečnega izvršenja odvisno slovenskega naroda „biti ali biti ne!" In možje, ki tako varujejo deželne pravice in tako spoštujejo javno mnenje, glasno tirjatve narodove, drznejo so — to je zadnji vzdihljaj nekterih rodoljubov v tej zadevi — govoriti o „zamujenosti", ktero so se drugi krive storili, in vabiti druge, naj „dokažejo , da niso pozabili, ka so zastopniki slovenskega naroda!" Dasiravno mi za zdaj te sodbo nočemo podpisavati in se nadejamo, da se bo zadeva odprtega pisma še izčistila pa tudi pojasnila na bolje, prosili bi vendar že zdaj vso one, kterih so tičo: Ne igrajte z javil o s tj o, čo se ta javnost tudi tičo samo „v omiki zaostalega" slovenskega naroda; kdor je imel pogumnost v tako važni zadevi obračati pozornost slovenskega naroda na sc in na druge, naj pokaže svojo čelo pred svetom; komur pa so nezasluženo ponuja „čast", da je podpisal odprto pismo, naj sc tudi molče no poprijema tc „časti." Kdor hoče zaupanje buditi, naj ne seje zmotnjav: do zdaj jo odprto pismo ljudi samo begalo! V odprtem pismu med drugim beremo: „Ker bo imel državni zbor itak v tej zadevi zadnjo besedo in ker bi se dalo vprašanje (glede zedinjene Slovenije) najhitreje in najprimerneje rešiti, če ga vzeme državni zbor sam v roke." Kakor kaže pismo samo, ima se v teh stavkih povedati 1) zakaj se med drugimi zdaj deželnim zborom ni treba še pečati s Slovenijo in 2) zakaj naj jo vzeme državni zbor v roke. Pisatelji so imeli s tem stavkom kar so tičo inicijative deželnega, kakor tudi državnega zbora očitno nesrečo. Oni sami pravijo, da bo imel govoriti državni zbor zadnjo I besedo, pa mu vendar silijo prvo, ali vsaj drugo. Tu se nam silijo ta-le vprašanja: Ali hočejo pisatelji odprtega pisma onim, ki imajo govoriti srednje besede, odvzeti sploh vsako besedo V Ali mislijo, da bodo srednji gla-igovi sami ob sebi mutasti t. j. neizgovorjeni ostali V Ali mislijo, da bo hotel govoriti državni zbor prvo ali srednjo besedo, ko vendar le sme govoriti zadnjo V Ali res mislijo, da se rešenje vprašanja pospeši, če se prve sodbe prosi pri „zadnji" instanci? Ni eno ni drugo! Mine vemo, kako visoko pisatelji odprtega pisma stojo in s čegavim prijateljstvom se smejo ali nesmejo ponašati, to pa vemo, da deželnim zborom ne bodo mogli odvzeti pravico govoriti svojo besedo. Deželni zbori pa se tudi ne bodo hoteli in ne bodo mogli prostovoljno odreći tej pravici. Nemškutarski lin lakonski zbori ne, kor bodo hoteli tirjatvam Slovencev nasprotovati, slo-ivenski pa menda tudi ne, ker bodo hoteli storiti svojo dolžnost in .se poslužiti svojih ustavnih pravic. Deželni zbori bodo torej vsakako govorili, prej ali slej; naj torej govore takoj: slovenski narod vsaj ne želi svojih tirjatev videti na dolgi L klopi!*4 Upamo da deželni zbori sami nikakor ne pristopijo argumentaciji (pisateljev odprtegn pisma : vsaj bi moral vsak federalist protestovati proti i takemu ravnanju, ki bi stvarilo nevaren „praejudicium" za prihodnje čase in Ipogubljalo pravice, ko bi jih imelo pridobivati, hraniti in razvijati. Glede državnega zbora in druzega zadržaja odprtega pisma bomo govorili prihodnjič. Narodna prizadevanja Slovencev. (Dalje.) Ako bo imel državni organizem pravo ravnopravnost za podlago, potem ima vlada samo to nalogo, zadržavati in poravnavati posamezne nepogtav-uosti, ki bi se utegnile primeriti. Potem ne bo treba često žuljavo prisluže-nega davka v to rabiti, da bi se plačevalo kupljivo časopisje; čista mero-dajna načela bodo premagala široko raztegneno korupcijo, sleparijo z akei jami ; v skupnem sodelovauji vseh avstrijskih narodov bomo imeli najtrdnejšo hrambo proti zunajnim in domačini sovražnikom, s kratka : kar je sovraštvo razrušilo, zopet bo združila pravičnost. No zdi se mi treba dokazovati, da so tu izrečena načela programa iiiaše stranke rosnično svobodoumna in domoljubna, V svobodnostnili vprašanjih za svojimi nasprotniki ne zaostajamo, mi le nekoliko dalje segamo. Mi no dopuščamo, da bi svoboda veljala le za posamezne narode ali stanovo; mi hočemo, da so svobodnostnili dobrot deležen stori tudi ves narod, h kte-.reniu po rodu spadamo, in če je tudi reven, brez pomoči in so nekoliko še ,svojih dolžnosti ne zaveda. Za ta blagi cilj se mno»o let bore zvesti sinovi ;iiašega naroda proti pritiskanju, kterega se pseudoliberalei z največo brezobzirnostjo zoper njo poslužujejo — bore se z vso udanostjo dostokrat svoje osebne koristi zanemarjajo. Iz ravno teh okoliščin pa mora biti razvidno, zakaj Slovenci splošnih svobodnostnili misli no morejo staviti v prvo vrsto, v prednji hoj, dokler jih neenaka borba za narodni obstanek sili, vso narodove moči združene ohraniti. Z obzirom na te okoliščine, ktere bo le težko utajiti, je v istini nečastno, ako se naši nasprotniki — samo da bi nam spodkopali naše zaupanje pri ljudstvu — ne sramujejo, podtikati nam umazane in sebične namene, in ako ljudstvo svare pred možmi, „ki v Sloveniji služeb in časti za-se tir-jajo, in se torej lahko odpovedo državljanski svobodi." Pa pri tem naši nasprotniki nikakor ne ostajajo. V volilnem pismu kratko pred volitvijo razširjenem, izgovarja g. stotnik Seidl, ko je bil po- likor nas je, glorijo bogu za tisto blagodat, ki jo kot možki po prirodnih zakonih vživamo. Vem, da bo marsiktera naših čitateljic jezna na ta listek, posebno pa na mene pisatelja, pa jej ne morem pomagati. Če •-e ktera hoče prav krvako maščevati, naj kot nasprotni komad naslika deda. Tako si ne bodemo mogli drug drugemu kaj očitati. Ali naj ne pozabi omeniti, da starodedstvo najmanje za celih dvadesot let pozneje na naša vrata potrka, nogo starobabstvo na ženska, in te predpravice ne prodamo za kar si bodi, še za koncesijo gorenjske železnice ne! Starobabstvo sc ne začenja pri stanovitom broji let. Kna pride preje, druga pozneje v ta orkus. Sploh bi se dalo to za dijagnozo starobabstva postaviti, da se ima ženska od tistega časa med babe šteti, kader je čas s svojim strupenim jezikom nje lice tako zlizal, in 8 svojim kot lemež dolgim zobom tako razbrazdil in razjedel, da na njem no obvisi nobeno možko oko več, ampak da so prinoskuteno proč obrne ; — ali z drugimi besedami : kader žensko bitje ni več po tem, da bi se možko srce v ljubezni za-nj ogrelo. Če je enkrat ta dijagnoza vstanovljena, potem ne pomaga nič več. Ktera je enkrat baba, ta ne bo nikdar več kaj drugega. Baba je baba, pa ostane baba. Časih so zgodi, da med srčnim poželenjem in med brojem lot postane boj. V takem boji zmerom leta nadvladajo. Med tem ko je naime lice že vse razorano, je časih srce se zmerom mlado ostalo. Med razoranini licem in mladim srcem je pa ni nagodbe, šo tako ne, kakoršna se je med Hrvati in Magjari skrpala. V ženskem srcu vse struno poprej popokajo, nego tista, ki ljubezen pomeni. Na njej sami brenka časih šo stara baba kakor nekdaj Paganini. /a ta anakronizem ima več opravdajočib fraz. Ona pravi, da le na starih panjih sladko koreninice rastejo , da so bršljan najraje starih zi-diu oklepa, da stari hrami, kader 6e vžgejo, še le pravo vročino dajejo, da jo jabolko še lo tačas prav dobro, kader se je obležalo in omeđilo, da le na razvalinah novina oživi, da če mlada koza rada sol liže, stara se solnico polog poje! Kaj pa da! Pregovor pravi: kar so babi litelo, to se babi snelo (sanjalo). To so res lepe in tudi resnično fraze, ali na babo s zaljubljenim srcem vpotrebljene stoje kakor sedlo na kravi. Kader baba vidi, da so zastonj vsi njoni napori,^ možkem srcu ljubezen do sebe obuditi, tačas jej poči zadnja struna v srcu , ki odsihdob samo še razcebcdraue žvegljo kaže, in s žensko harmonijo jo zaznierom pii kraji. Odsihnial neha tudi svoja leta broj iti, in nazadnje sama več ne ve, koliko je stara, in to jej je tudi všeč. Od sedaj tudi več krinke pred licem ne nosi, ona nima nobenega razloga več, zavoljo kterega se ne bi kot prava baba pokazala. Žensko življenje je zares prava tragedija. Nobena no pade pj svoji lastni krivdi v starobabstvo, ampak nad vsako to šibo vihtijo više oblasti. Na nekdanjo slavo, na nekdanje lepše dni, na nekdanje zmage ostane lo še spomin. So hranjeva kakovšno škrbico zrcala, kterega si je bila tačas kupila, ko je šo komaj kakih šestnajst vuzrnov brojila. Zrcalo se je potrlo, steklo oslepilo, pa tudi njeno oko omrenilo, Še hranjeva kak ublelmcl album, kako zbirčioo bilets doux, kako škatulico v mehki beli bombaž postlanih zob , ki so jej nekdaj izpuli, ali izpipani bili. V svojih prostih urah gre te drage spomine nekdanjih dni ogledavat. Vsakokrat globoko zibbne: °j kje jo moje lice, kje je moja mladost, in solza se jej vrtno. Kak') poetična so imena: Zorica, Danica, Zlatica, Ljubica, Mladina, Cretena, Milka in enako, če je iinenositeljica mlada kapljica. Kolika je pa ironija, kader čas iinenositeljico po dolgem drevoredu letnih številk v Btarobabstvo porine. Gotovo hi se baburi lepšo prilegala tuka-le imena: Škrc-ln'lalka, Blebetuša, Ropotola, Godrnjala, Klepetulja, Škrbozoba , Kozonoga, Čenča, Beblja, Kavsa in enaka. Zen-do' bi morale svoja imena najmanje trikrat v svojem življenji spremeniti. Kader je mlada, kader je mila, kader jo sladka, tačas naj sc kliče z enim poprej že naštetih imen. Kader gre v ziiraož, tačas jej dekliška imena žo več ne pristujejo. Kot žena bi se morala zvati: Jasna, Dobra, Nježa, Jagoda, Božona, Blažena in enako. Z" babjo dobo sem žo gore naštel imena, ki bi se jej pristjala po mojih mislib. Da mi pa ne bo kdo očital, ka babo kozniopolitično slikam, ter da se ne držim ojnic, ki so v naslovu, pod kterim pišem, zaznam ovaiie, bom v prihodnje samo o tem govoril, kar naš narod o babah pravi. (Dalje p rib-) OF pa nesramnega ira mbe . ako sc vzdignil zasluge svojega vojaškega življenja, ta-le stavek: ,,Kilor je očetnjavi vedno zvesto iti pošteno služil, in v petili vojskah žrtvoljubno življenje in zdravje vagal, utegnil bi pač više stati, kakor v tujezemski službi z ruskim dinarjem in rimskimi hlapci očetnjavo v pogubo tirati." G. stotnik Seidl nas torej kar naravnost dol/i naj^raiiiotnejše. plačane veleizdaje. Vprašamo, ali g stotnik Seidl tudi ve, da kdor taka očitanja izreka, mora tudi kos biti, dokazov zanje navesti, ako noče. da se mu pred svetom upali sramotno znamenje nepremišljenega kvasaca a obrekovalca. Vprašamo nadalje, ali nismo brea pravice in sme nam, ki smo pri vsaki priliki tako iskreno stali na avstrijskim stališči, tako nezaslišano dolženje v obraz zalučiti. in ako se čuvaji postave za kaj tacega še ne zmenijo V Istino, daleč smo prišli v tako imenovani svobodni dobi (eri). Zamerja sc nam nadalje, da težimo za zedinjeujem vseli Slovencev v politično upravno oblastjo; očita se nam, da deželo trgamo, nemški jezik odpravljamo in da hi radi „ljudstvo, kije omike potrebno, zu njo sposobno in sije tudi želi, ne le zadržavali na stopinji, na ktero s.: je popelo, nak — da bi ga radi za stoletja nazaj zalučili v duševno noč." laki zloželjni hudobneži in mračnjaki pa vendar nismo. Mi si na la vprašanja lo nekoliko drugače odgovarjamo. Mi želimo, da hi naše ljudstvo napredovalo, pa tla hi mu ne bilo treba osamele izobraženosti, ki so si jo posamezni izmed ljudstva pridobili na tuji podlagi, plačevati z izgubo svoje individualnosti, pri čemur bi moralo ljudstvo namesto da bi napredavalo do veče in v,če dušne in politične izobraženosti, propasti da bi bilo pogubljeno in nejako, kakor so pomešani narodi vsi. Glavno načelo naši politiki je. da mora vsak narod napredovati le na narodni podlagi. Svesti smo si, da ima poldrugi milijon Slovencev ne-prcdajljivo pravico svojo individualnost braniti in v zve/i z drugimi avstrijskimi ljudstvi kot narod živeti. Te pravice nam ne ho mogel nihče odrekati vsaj bi to ne bilo —- liberalno. Kdor nam pa to pravico priznava, mora nam dosledno priznati tudi sredstva, s kterimi si moremo sv oje pravice dejansko vresničiti. Komaj ho treba dokazovati, daje tako vresničenje nemogoče pri narodu, ki je že sam na sebi majhen, v tj političnih upravnih oblastni] razdrobljen in med dva velika močna naroda zagozden. Večine onih upravnih oblasti j, kjer so Slovenci v majšini, nimajo za prizadevanja Slovencev nobenega razuma in kakor izkušnja kaže, BStonj bi od njih pravice pričakovali, tako n. pr. ni štirski deželni zbor v devetih letih tudi ne ene same želje Slovencev vslišal ali podpiral, marveč ravno nasprotno se sloveiisko-narodni živelj pri vsaki priliki kot popolnoma brezpravičen zninetiije, v kot stavi in se proti njemu glasuje. (Dalje prib.) I) o \) i s i. Iz Ljubljane, 20. aprila. — r— [Izv. dop.] Nehaj se slovenski napredek vendar-le tudi v Ljubljani pozna. Ljudem, ki so imeli za naš narodni jezik pred nedavnim le milosten posmeh, tem se zdaj potrebno zdi njegovo veljavo tudi v javnosti priznati. Naš župan dr. Zupan je včeraj prisezaje za potrebno videl, govoriti tudi v slovenskem jeziku in zatrjevati, da bode „domača reč" v njem našla vselej zvesto podpore, da se domačemu jeziku ne bo krivica godila. Mi na taka zatrjevanja ne damo nič. Saj vemo , da je nemška stranka, ktera je Zupana volila in v ktere imenu jo on govoril, zmerom in vselej slovenski reči in slovenskemu jeziku zavornice podkhidala in vsemu narodnemu razvoju ne samo ne.podporna tcinuč tudi sovražna bila. Važno pak je to, da so zdaj to zatrjuje, da so slovenski govori. To sc pa godi, ker se mora. Narodna reč je toliko napredovala, da se celo svojim nasprotnikom stavi na pot kot mogočen faktor, čroz kterega ne morojo malomarno na dnevni red stopati, kakor so to pred nekterimi leti delali. Ako ljubljanski od nemškutarske stranke izvoljeni župan dan denes svoje plakate tudi v slovenskem jeziku nabija, ako mora vse svoje je/ikovo znanje skupaj vzeti, da slovenski govor napravi, ako mora sam zatrjevati, da narodnega jezika ne bo zanemarjal: so vse te navidezne koncesije storjene zarad tegi ker ti možje sprevidijo, da ljudstva nimajo za seboj. Oni čutijo, da stoje na vulkanu; vidijo, da so črez dalje bolj osameli in da se izmed ljudstva njihove vrste ne rekrutirajo več. Z navideznimi koncesijami, ktere neradi store — da celo smešno se mi zdi slišati starega nasprotnika narodnih prizadev, ki se tako poniža in „živio-"klico — s tacimi pripomočki hočejo ljudstvo zopet pridobiti. Slovensko ljudstvo puk v Ljubljani m drugod Spoznava čez-dalje bolj, kdo mu je prijatelj. In če se, žalibog, nekteri izmed naših včasi blaniirajo, kar se pri vsaki stranki zgodi, ljudstvo ima vendar zdravo pamet in spozna, da njeno interese more zastopati samo narodna stranka. To se vidi posebno v Ljubljani, kjer je jedro prebivalstva slovensko in narodno. To ve nasprotna stranka, ki obstaja i/, birokratov , starokopitnih filistrov in nekterih sanjačev, ki menijo, da je svoboda v frazah no pa izvor prave |jud-sko omike, mogoče le na naravni podlogi. Vse te prikazni pa nas morajo okrepčati, na delo buditi. Viden napredek je slovenstvo storilo, napredek ho rastel, ako ne opešamo in ako se varujemo napak, kterih se je med nami že preveč naredilo. Iz Kranja 19. apr. [Izv. dop.] Telegrafiral sem Vam že, kako se. je izšla denašnja volitev. Gosp. dr. J. Razlag pride v deželno zbornico krajnsko za našega poslanca. Volilo je 77. volileev. Na Razlaga spada 07 glasov, na g. Fr. Kramarja, korarja v Ljubljani, bivšega dekana v okolji Loki 7 , na c. k. notarja v Sk. Loki Janeza Trilar-ja 2 glasova . in na g. našega c. kr. predstojnika Derbič-a en glas. Dasiravno so naši nasprotniki vse strune napeli, da bi bili Razlaga spodrinili in je bil iz Ljubljane J. N. Plautz in njega sin in iz boke Gerbee prišel, za Triglar-ja agitirnt, vendar so izvrstno padli, kakor vidite. Da boste videli s kakimi pertidniini pripomočki so delali nemškutarji, Vam podam tukaj oklic, ki so je (v Celji) tiskan med naše ljudi trosil, in na klerom jo kot založnik podpisan samo k J. N. Dautz i/. Ljubljane. Kdor bo v prihodnein času botol pisati zgodovino nemškutarske nesramnosti, temu bo ta oklic dober dokument. Oklic se glasi z vsemi svojimi napakama in lažmi tako-le: ..Volili liodete Iti. dan tega mesca v Kranji Svojega poslanca za kranjski deželni zbor. Kaj ne, da Id radi tacega moža zbrali, ki popolnama vaše zadevo pozna, iu dobro ve. kaj Vas tare in žuli, ki je voljan in pripraven, se za Vas možko poganjati. Ali ne m idite, da je temu poslu rojen kranje naj bolj kos? Kranjca žo ljubezen do svoje lastne dežele vežo, da ne bo nikdar nasvetov storil, ki bi kranjski domovini, in torej tudi Vašemu okraju. Vašim srenjam v škodo bili. — Ali morebiti na Kranjzkem pripravnih mol za častno opravilstvo dežolnega poslanca poinanjkuje ? Vsak pošten Gorenc na to odgovori: 8Dovolj je poštenih mož za tako mesto med kranjci, ni nam treba od drugod poslancov si izposoj- vati". — In vendar Vam Ljubljansko ,Novice" in Vaši gospodje duhovni nekega dohtarju iz spodnega Stajerja, kije tam doli na Štajerskem blizo hrvaške meje rojen, za poslanca priporočajo. On gureiiskih potreb ne pozna, on ni nikoli med Vami bil, on je na Kranjskem popolnoma ptujec. — Ta mož je gospod dohtar Razlag v Brežicah. Vi gorenei do zdaj od njega ničesar niste slišali, lo gosp. dobtar Bleivveis bi ga kot svojega zvestega pajdaša rad v kranjski deželni zbor urinil, toraj mu tudi r „Novieab" toliko slavo prepeva. — „Novico" so pa Vam to zamolčale, da jo dobtar Razlag že več let v Stajarskcm dožolnem zboru kot poslanec kmečkih slovenskih občin spodnega Štajerja zboroval, iu da se je tej službi odpovedal, kir njegovi volivci ž njim niso bili zadovoljni. Zagovarjal je namreč ta gospod dohtar v Štajerskem zboru svojo muhasto misel, da Štajerskemu Slovencu poduk v nemškem jeziku škoduje, da se mora Štajerska dežela na dva kosa razcepiti, da so imajo slovenski Štajerci od svojih nemški rojakov ločiti, in sc s Kranjci, Korošci, Golicani, Istrijanci , Terščani v nekako čudno kraljestvo po imenu „Slovenija" sjedni t i itd. Njegovi volilci so ga opominjali, da to ni nikakor njih misel, la njim nemščina nobenih bolečin ne prizadene, in da hočejo v Štajarski deželi z Nemci zjedinjeni ostati. Take misli njegovih volivcev »o gospoda lohtarja primorale, da jo Grafiko deželno zbornico zapustil. — In kaj bi Vi gorenski možje rekli, ko bi ta spodiioštnjcrski gospod dohtar od Vas v Kranjski deželni zbor poslan, vedno le slovenščino povdarjul, nemški jezik iz vsih šol preganjal, akoravno je taisti Vam pri baranliji in tudi drugod jako koristen, in poslednjič še Vašo ljubo kranjsko deželo v tisto čudno „Slovenijo" potopil, da bi za naprej kranjci popolnoma nehali, in lc Slovence se imenovati smeli? Ali bi taccunu zagovorniku ne rekli: Da naj v Brežicah ostane, dokler ga bo Sava zučila, da njeni valovi iz kranjskih goni pritoku. — Volivci kmečkega stanu, ne dajte se toraj od „Novic" in druzih nadležnih svetovavcov preslepariti, volite moža za svojega poslanca, ki ni ptujec med Vami, volito moža, ki je rojen na Kranjskem, ki je vnet za kranjsko deželo , ki ga spoznate za domačega poštenjaka. •— Saj kranjska, saj gorenska korenina ni šo tako slaba, tla bi zdrave domače mladike ne poganjala , ni še treba ji štajersko vejico vcepiti. —■ Premislite da sto Gorenei, da ste Kranjci, da si v čast štejete, moža svojiga roda V kranjski deželni zbor poslati. — Ne pobirajte koga, kterega so žc njegovi rojaki popustili!" Ali ni to perlidija in nesramnost če nemškutarji sicer zmerom kozmo-politizcm poudarjajo in robne zoper „ločenje od druzih narodov" poganjajo se za tujce, tukaj pa s „krajnstvom" hote slovenske volilce kaptivirati ? Ali ni to perfidija iu nesramnost, če se tu javno laže, in ve do m a laže, da jo Razlag zato odstopil iz štajerskega zbora ker bo bili volilci ž njim nezadovoljnu iu z njegovim slovenskim programom? Ves svet ve, daje bil Razlag enoglasno voljen, in da so ravno tisti volilci Slovenca, g. Žužo volili, ki ima zarad narodnega našega jezika iu zarad zedinjenja ravno isto misli, kakor jih jo Razlag zastopal. Zares sram vas bodi „Tagblattovci." S tacimi pripomočki bosto malo malo opravili druzega, kakor da bodo vas in vaše laži vsak pošten človek zaničeval. Iz Belatinec na ogerskem Slov. 18. apr. [Izv. dop.] No morem vam opisati, kakšen „špektakel" je moj dopis v vašem listu konec lanskega leta po celi ogerski Sloveniji in v Medjumurji mod našimi Magjaroni napravil! Dol-žili so vse mogoče in nemogoč'; osebe tega strašnega .hudodelstva", iu so so neznanemu dopisniku prav kakor pravi pravcati magjarski „kulturonosci" grozili. Posebno so se s svojim psovanjem in groženjem na Štrigovskega kapelana gosp. A. L. vrgli, kteri je pohlevna, nedolžna narodna duša, ki no bi nikdar niti Magjarouu niti narodnjaku kaj zalega privoščil, še manj pa učinil. Grozili so se nedolžnemu revežu, da si je on s tem „nosrcčnini* dopisom V80 svojo srečo na veke zaigral, da ne bo nikdar župnik postal, da bo moral celo zapustiti ta blagi ruagjuronski orszag itd., kakor se žc glasijo te line, olikane litanije lnngjarskih „kulturtragerjev." Posebno se mu ni mogel zadosti oagroziti župnik sv. Martinski v .Medjumurji. tako da somi je siromak kaplan tako smilil, da sem že sam mislil jim povedati, da sem jaz to pisal. Pa dejal sem si, stoj brale! kaj mi to pomaga? „Staute pede" bi me prvi trenutek brez vse iztrage v vozo (prav po magjarski) uteknili, ako bi so mi še kaj hujšega ne dogodilo Prišel som v premišljevanji do sklepa, da je boljše za me, da za zdaj molčim, da so njihovim pretnjam in groženju na tihem »mejam in vam še včasih naše prototipe raagjarske civilizacije 19. veka opišem. Rekli so naši razkačeni Magjaroni, da nista Jukas/. in Patko nikdar pri nas v Belatincih svoj tabor imela. Gotovo je to istina, to tudi jaz sam dobro veni in nisem takrat v svojem dopisu niti na Belatinee mislil, nego rekel sem. da sta ta dva glasovita možakarja tipus komisarjev javne sigurnosti za celi Magvar-orszag, v čemur, mislim, mi bode vsa izobražena Evropa pritrdila. Pitam vas kje v celi Evropi tolovajsko trumo na konjih železniške vlake napadajo, kakor pri nas v blaženem Magvarorszagu? Pitani vas, kje vam je ktera civilizirana dežela v Evropi, v kteri ne bi mogla vlada, niti eno trenotje /. mirnim srcem reči: zdaj ni nobene tolovajske trume več v zemlji! Na Ogerskem pa še niso bile dozdaj nikdar niti za eno minuto roparske trume popolnoma iz celc dežele iztrebljene I Ako no trdim stino, p« Daj mi naši M*gjarOni protivno dokažejo. Da pri nas M Slovenskem nimamo tolovajev, ni zasluga naših javnih magjaronskih organov, nego mirni od narave pošteni značaj našega prostega Slovenca. Še bolj so se pa jezili nad tem. da sem rokel. da je madjarska „kultura" taka. kakor turško kopito, da kamor pade, tam nikdar več trava ne raste' Daje 'o za nas Slovane žalostna, prežalnstua istiua, demonštrujejo nam „ad oculos" dan za dnevom „davni kulturnosni* čini magjanke vlade. Merit« „Zukunft" .Correipondeni' in magjanke opoiicijonalne liite, pa botc vidili, da sem jaz šo premalo rekel, Glasoviti Doakovec August Tretort je sam nedavno mag-jankc županije imenoval zavetja evrop.kega barbaritval Znano je da je Slovaška matica strogo literarni zavod brez najmanjše politične barve. Z dragimi novci si jo kupila svojo narodno hišo r Sv. Martinu, ktera je izključno literarnim svrham namenjena. Kaj stori zdanja „kulturonosna" mag,arska vlada?! Naseli v dvorano matice, ktera jo imovina slovaškega naroda, na enkrat brez vsega vzroka kompanijo vojakov!!! Vse prošnje, pitanja, molikanja slovaškega odbora matico pri vladi v Pešti so bili doidaj bob ob steno ! Še zdaj so vam šopiri proti vsakemu evropskemu pojmu o pravu in pravici prosta soldateska v dvorani literaturi in znanosti namenjeni! Pitani vas ali bi bila v stanu Osinan-paša v Bosniji in Mitad-paša v Bolgariji v tarih turško-kulturnih činih sedanjo magjarsko vlado nadkriliti? ! -Vsakega izobraženega ne Slovana nego Kvropca mora rudečiea obliti, kader kaj tacega bere, in mora nehote vzklikniti: Taka vlada no spada v Pešto. koraj v sredino Evrope, nego v Turksstan ali Tibet; taka kultura je šo mnogo hujša za nas Slovane, nego turško kopito. Naj bo dosti polemike, zdaj pa nekaj o naših volitvah. Mi ogerski Slovenci volimo 2 p islanca v državni zbor v Pešto. Mi iz zaladsko županije ga volimo v Bakfii Z Magjari skupaj, Slovenci iz Železne županije ga pa volijo čisto sami za se v Murski Soboti. Ker je pri na« skoraj vsakdo, ki suknjo nosi, z duhovniki vred magjoron. ni o narodnem kandidatu niti sponi, nka. torej sc delijo vsi naši inerodavni magjaroni v Doakovce in levičnjake. Ker nimamo pri nas večih mest in trgov, so vsi katoliški duhovniki in vsi katoliški uradniki „cxotib" Deakovci. Kaj je to Deakovci, ali levičar, o tem naš slovenski kmet toliko ve, kolikor o kitajski ali japaneški literaturi. Kakor so ga tablabiro, oškiit, plebanuši in kapelani komandirali, tako so priprosti možakarji šli v Bakšo Deakorca volit. Peljalo se nas jo čez 80 voz s zastavami, naprej muzika našega vrlega učitelja Murkoviča, svojo srečo za Deakovca poskusit. Do Bskše je bilo vse dobro in veselo, jesti in piti po potu zastonj, kolikor je kdo hotel, — ali v Bakši so nas že pravi magjarski volilci sami lovčikarji čakali, strašno mrko so nas gledali, in gotovo bi bili precej na nas planili, ako se ne bi bilo hipoma 00 dragonarjev med nas postavilo, kteri so mnogo posla imeli, da so veliko in krvavo volilno bitko preprečili. Volitev je trpela celi dan. celo noč do druzega dne opoldne. Naši siromaški Slovenci so zmerom hoteli „rcissaus" napraviti in domu oditi, ker jih je vse to neizrekljivo dolgočasilo, — ali Magjarov se niti eden ni z mesta do zadnje minute ganil, ker oni so razumeli, za kaj gre. Na zadnje vam izide z ogromno večino neki Miklavž Tašy, še le kakih 2o let star mož, pravi Magjar in levičar. Stražni urnebesni „cijeni" zaorijo od strani Magjarov, naši Slovenci so bili pa tudi neizmerno veseli, da so bili tega posla rešeni in da so spet domu smeli. Njim je bilo čisto vse eno, ali je Taša ali Paša. ali Kaša, ali Maša izvoljen. 2, aprila je bila pa volitev v murski Soboti, kjer so si katoliški in protestantiški Slovenci iz Železne županije nasproti stali. Volitev vam je že opisal dopis iz Zetincev. Protestantiški naši rojaki so bili tami sami levičarji, katoličani pa Deakovci. Se ve, da niti eden niti drugi ni vedel, kaj pomeni levica in kaj desnica, nogo mislili so vsi naši priprosti slovenski volilci, da gre tu za katoliško in protestansko vero. Zmagali so protestanti, lo je levičarji z veliko večino, voljen je bil odvetnik Berke iz Sobote, Slovenec po rodu, se ve da sicer Magjarun tih mož, ali ravno lumen niundi ni, in ne bo no Dcakovcem, ne levičarjem nič pokvaril, Tako smo volili mi ogerski Slovenci! Iz Prage It*, apr. j Izv. dop.] Pač čudno je, kako si nekteri listi igrajo z nami in našo situacijo. Denes prinašajo vesti, da bi jih jutri zopet sami ali pa drugi dementovali. Eni nas hočejo čisto pozabiti, drugi ne izpuste nobene prilike, da si ne bi malo srca olajšali s svojimi ustavoljubnimi članki , v kterih nam je vselej veča ali manjša rola odmerjena. Eni pa posebno radi prinašajo narejenih vesti o naši spravi ali pa o izjemnem stanu. Ta ljubeznivi izjemni stan! Kolikrat bi bil imel že biti zrušen, in kolikrat šc ho! Zdaj je kot poslednji termin zadnje dni tega meseca. Ob enem do-homo tudi novega definitivnoga namestnika, in čujte koga žo vidijo ustavo-ljubneži na tem mestu: nobenega druzega kakor našega deželnega niaršaleke, prejšnjega „miuistcrprcsidonta" knjeza Auersperga. Vendar pa še niso gotovi, ker se še no ve, ali ne ostane g. baron Koller kot namestnik, kar je mogoče kakor pravijo, če se ho videlo, da je potreba izjemni stan še pridržati. Kje bodo to zvedeli, si pač ne moremo lahko misliti, če šo zdaj nič ne vedo. Najbrž čakajo na tabor češko omladine v Horicab, kteri bo neki „za po-skušnjo" dovoljen. Naši ljuheznjivi listi, kakor „Bohemija" „Tagesbote" in drugi žc naprej vidijo razbite glave, kterih bo mnogo „kakor pri lanskih taborih"; gotovo v domišljivi onih listov. — Kakor vse Slovane je tudi nas zanmiivala poslednje čase poljska resolucija. Zdaj je toraj odbita. Radovedni smo, čo bodo Poljaki zapustili enkrat leseno hišo ali ne. Po raznih poljskih glasili so jo muljati da bodo šli domu. Ve ular so pa šo v nekterih naših krogih celo dvomi, da bi Poljaki ta važen korak storili in tako tudi Slovence na noge prisilili. Politični razgled. lokondal /Ultatni odbor jo s svojim posvetovanjem o gališki resoluciji pri kraji. S svojim delom menda ni nikomur ustrgel kakor viadi in z njo vred njenemu parlamentu. Kakor že rečeno je odbor vse resolucije razen postavodajne pravice v kupčijskih zbornicah zavrgel, ravno tako je tudi zavrgel dve drugi resoluciji, ktere je nasvetoval. To man je v eni tirjal, naj bi so v enih teh resolucij izreklo, da sc bo pri postavodaji obzir jemalo na posebnosti vseh dežel. Ker je vsa resolucija padla, padel je tudi Tomanov pristavek. Časnikarstvo je nekako poparjeno in mala reakcijonarne hudiče na politično steno. Kaj pride je nogotovo ; gotovo je le to, da zdaj nihčo ne ve, kam jadramo ali prav za prav kam nas vetrovi tirajo. Mogoče je, da Poljaki izstopijo še pred koncem državnega zbora iu izroče posebno deklaracijo, kar jo neki že vse sklcneno pa se lahko tudi šo vso opusti, saj vemo kakorini vetmjaki so ti gospodje Poljaki. Po njih delu pa so tudi njih dobički, koristolovna politika jim je toliko nesla kakor nič. Cesar se je podal v Pošto, kjer je bil za '20 dan t. m. sklican novi ogerski državni zbor. V ponedeljek ga odpre cesar s prcstolnim govorom, vendar so delovanje ne bo še tako hitro začelo, ker bo potrjevanje volitev dolgo časa trajalo. Iz Rima se piše: Samo dva vladarja nista papežu čestitala: don Pedro, kralj portugalski in kralj — sardinski. Pač je italijanski kralj nokaj tacega poskusil iu poslal vojaškega duhovnika z redi okinčunega, ki naj bi papežu izročil Hck kolih. A nihče se ni hotel s kaplanom pečati. Rim je mislil, da bi bilo zasmehovanje onemu kolih darovati, komur se je vzelo 15 provinciji. Iz Milane poroča telegraf: Oblastnije so zasačile mazzinistično zaroto. Pograbili so nekoliko orsinijevih bomb in skrivnih pisem, šest ljudi so deli v zapor. Mesto samo jo čisto mirno. Princ Napoleon sc je napotil v Napolje in Korfu. Francoska cesarica pa hoče bojda romati v Jeruzalem in biti nazoia pri otvorenji Suečkega kanala. Po časnikih gre novica, da se hoče Rusija približati in če mogoče sprijazniti z Avstrijo. Poletne mesece sc imata oba cesarja sniti v kterih ivstrijskih toplicah. Razne stvari. * (lkiv»lii tabor«) — Voznina do Šenpetra in nazaj po telet-niči na tukajšnji trrfiur it. maja je ta vse kolodvore med Mariborom, Zagrebom Vratom m Gorico na polovioo ponižana; iu ticer od 7. do 11. maja. lzkuzui liste hi programe dobodo prihodnji teden vse slavne Čitalnice, in društva, nek-tor. županije iu odborniki. Taboriti so i>rij „ mctallkei obresti v maji in nov. — ||. _ London 124 11. ."0 kr. Knolm drž. dola v srebru 89 ti. 00 kr. Sreliro l'>'> (I ''j kr 18.....Iri. posojilo 101 II. •.'() kr. Cekini 5 (t 8.0 kr Akojjfl narod. Imnke 72fi II. — kr. Nilatclj in vrednik Anton Tomiić, Lastniki) Dr. Ju/.r Vošujak iu drugi. Tiskar laluui d .Inii/.ie