Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA !xba]a dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo In vsako soboto. to aprava: Maribor, Raška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. fPadružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — STrbovlle, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Hpirankirana pisma se vofcče ne sprsjsnaaio. Sč«ld»in*cije n« frankirajo. Malih oglasov. ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem dela stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavilo znata mesečno Dta 1».—, u imzemitv« «ms*čbo Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 79 Sreda, 30- septembra 1936 Leto XI Razvrednotenje francoskega franka Ne delavstvo, bogataSi nal plačajo razvrednotenje! Zagonetno politično zivlienje pri nas O političnem življenju pri nas pravzaprav ne morem© govoriti. Vrše se politične konference, seje, celo politični kongresi, koalicije, fronte, posvetovanja o frontah itd. Žarišče vsega kolebanja in skrivanja se pa vrši v senci hrvaškega vprašanja. Hrvaško vprašanje je problem. Ni pa nikogar, ki bi se tega problema resno lotil. Pripovedujejo sicer, da bo hrvaško vprašanje rešila sedanja režimska stranka JRZ. Tajno pa je, kako misli rešiti to vprašanje. Za hrvaško vprašanje se z-animajo tudi sedanje druge opozicionalne stranke, toda do konkretnega koraka ali samo zaključka ne morejo priti, ker se vse to vrši v ožjih krogih, ne da bi se hotelo apelirati na narod, zlasti delavstvo hočejo vsi merodajni krogi izločiti od sodelovanja pri tem važnem, vprašanju. S hrvaškim vprašanjem! logično nastaja tudi srbsko vprašanje in celo pohlevno slovensko vprašanje. Ta trilogija namreč nastane sama od sebe. če se tako postavljajo vprašanja. Odtod nastaja tudi zlo. Noče se namreč pristopiti direktnemu reševanju vprašanj po načelu pameti in demokratičnega sporazuma. Socialistično delavstvo to načelo že od nekdaj poudarja in le žal, da ne more poseči v to pereče vprašanje kot politični faktor, dasi ima zgodovinski renome, konkretno politično gledanje ter predstavlja močan ideološki faktor v državi. Neobhodno potrebno je torej, da se ta komplicirani problem reši sporazumno in na demokratičen način. Napačno bi bilo, če bi se hrvaško vprašanje reševalo s politično kupčijo v okviru oseb ali klik, ker bi potem še ne bilo rešeno. Če se hrvaško, srbsko ali slovensko vprašanje ne reši sporazumno, v smislu pravične enakopravnosti, bo taka rešitev rodila nova nerešena vprašanja in nezadovoljnost. Tega pa nihče ne želi, ker smo vsi za to, da se medsebojne razmere v državi rešijo pravično. Strokovne organizacije za Bluma Za obrambo vlade ljudske fronte Deželni odbor francoskih strokovnih organizacij je imel dne 25. t. m. sejo, na kateri je pojasnil glavni tajnik s. Jouhaux položaj ter svaril strokovne organizacije, oziroma članstvo pred kampanjo, ki se vrši proti vladi z več strani. Oktobra ali novembra meseca hočejo reakcio-narci vreči sedanjo vlado ter sestaviti koncentracijsko vlado, ki bi bila neodvisna od ljudske fronte, pač pa bi upoštevala želje kapitalistov. Strokovna zveza je soglasno sklenila, da odklanja vse take manevre ter da ostane zvesta tudi dalje sedanji vladi in demokraciji. * V francoskem političnem gibanju je reakcija silno agilna ter neti sovraštvo do ljudske vlade in podpira vse akcije, ki bi utegnile omajati stališče Blumove vlade. Na to nevarnost opozarjajo socialistični politični in strokovni zaupniki delavstvo ter svare proti vsem akcijam, ki bi utegnile le deloma omajati politično disciplino v ljudski fronti in strokovno disciplino v strokovnem gibanju. V noči od petka na soboto, 26. septembra, se je francoska vlada odločila, da v sporazumu z vladami Anglije in Zedinjenih držav zniža vrednost franka. Medtem ko je doslej vrednost franka znašala 65.5 miligramov zlata, se s sklepom vlade zniža na 49 do 43 miligramov, torej povprečno za 30 odstotkov. S tem je tudi Francija opustila staro načelo svoje valutne politike, da mora biti vrednost denarja v nekem gotovem stalnem in nespremenljivem razmerju do zlata. V splošni valutami zmešnjavi je Francija pristopila precej pozno k tej operaciji. Zlasti se je tej operaciji upirala vlada ljudske fronte, zavedajoč se, da razvrednotenje denarja lahko zelo težko prizadene delavstvo: prvič, ker se z znižanjem vrednosti franka zniža vrednost delavskih mezd, drugič, ker ima razvrednotenje franka lahko za posledico dviganje cen življenjskih potrebščin. Toda Francija ni mogla izbegniti razvrednotenju, ako ni hotela da se pusti izriniti s svetovnega tržišča, kjer je bilo njeno blago vsled visoke vrednosti franka dražje kot blago katerekoli druge države. N. pr.: blago, ki je predstavljalo vrednost 100 francoskih frankov, je stalo v Angliji 1.25 funt sterlinga, med tem ko je isto blago nemškega izvora stalo 1.10 funta sterlinga. Cenejše nemško blago je v Angliji izpodrinilo francosko. Pa ne samo v Angliji, ampak tudi v vseh drugih državah in na Balkanu. Od razvoja francoske zunanje trgovine je odvisen razvoj njene industrije, padanje ali naraščanje brezposelnosti. Toda francoska vlada je v zvezi z razvrednotenjem franka ukinila tudi Vlada je izdala poziv na vse republikance, da se strnejo v obrambi Madrida, ki je srce svobodne Španije. V oklicu pravi, da bodo republikanci branili Madrid, pred katerim se mora razbiti moč vojske krivoprisežnih generalov. Glavni cilj upornikov je Madrid, ki ga oblegajo od treh strani. Iz nasprot-niškega tabora trdijo, da Madrida vladne čete ne bodo mogle z uspehom braniti. To pa še nikakor ni gotovo, ker imajo vladne čete, če imajo dovolj vojaštva na razpolago in potrebno orožje, drugačen strategičen načrt, po katerem bodo ob pravem trenutku navalile na nasprotnika. Vsekakor je pa položaj jako resen. obvezo francoske banke, da zamenjuje papirnate franke za zlato. Francoski kapitalisti so že več let stalno zamenjavali bankovce za zlate franke, zlato pa izvažali. Na ta način so izvozili v inozemstvo za 30 milijard frankov zlata. Z izvozom zlata so plašili vse posestnike papirnatih frankov, ki so v strahu pred razvrednotenjem prodajali papirnate franke na inozemskih borzah pod njihovo pravo vrednostjo za tuje valute in za zlato. Špekulanti, ki so poceni pokupili papirnate franke, so jih uvozili v Francijo in tamkaj zopet zamenjali za zlato, seveda po mnogo višjem tečaju, kot pa so ga plačali tistim, od katerih so bankovce pokupili. Sedaj je te speku- Kapitalisti bi brez dvoma hoteli, da plača razvrednotenje franka delovno ljudstvo na ta način, da mezde in plače ostanejo na sedanji višini, cene proizvodom pa da se dvignejo. Da to prepreči, je vlada odredila te-le mere: 1. Prisilno oddajo zlata; 2. prijavč nakupa in prodaje tujih valut in deviz (inozemskih plačilnih sredstev) na roko oziroma na določen rok .v času od 20. do 26. septembra; 3. mezde in plače se prilagode ce- Centralni tajnik svobodnih strokovnih organizacij Leon Jouhaux (2uo) je izjavil z ozirom na razvrednotenje franka: »Vedno sem zastopal stališče izenačenja vrednosti vseh valut (denarja raznih držav). Ta ukrep je sam na sebi dober, ako lahko smatramo, da pomeni Uporniki zavzeli Toledo Po uporniških poročilih so uporniki zavzeli Toledo in prišli s tem v zvezo s posadko v Alcazaru. Španska vlada prllakuje odločilno bitko na reki Taja Vojne operacije so se nadaljevale na raznih frontah z menjajočim uspehom, vendar prej v prilog vlade kakor upornikov , ,'. ' • •• i • i V. i ■■ i k . m-: 1,1 i_" i . i i ’ ■ Vrlo važna, čc ne za- enkrat odločilna bitka se utegne že te dni vršiti v dolini reke Taje severozahodno od Madrida in ob Samo-s eri. Pohod upornikov na Madrid je tu še mogoče ustaviti ter končno preprečiti. lacije konec. Francoska banka ne bo več zamenjavala papirnatih bankovcev za zlato, kakor to tudi druge države več ne delajo. Ker je Francija ta korak storila v sporazumu z Anglijo in Zedinjenimi državami, je jasno, da so te države sklenile gospodarsko obrambo proti vsakomur, ki bi skušal na kakršen koli način, z razvrednotenjem svoje valute in dum-pingom, t. j. prodajo blaga pod lastno ceno, škodovati francoski zunanji trgovini in tako preprečiti ugodne posledice, ki jih bo imela najnovejša valutna operacija francoske vlade za francosko gospodarstvo. nam življenjskih potrebščin; 4. določi se odškodnina za male rentnike, lastnike vrednostnih papirjev; 5. odpravijo se zasilne naredbe o znižanju penzij za invalide in vojne žrtve; 6. posebej se urede občinski dolgo- vi in dolgovi drugih javnih teles; 7. lOodstotni odbitek od kuponov vrednostnih papirjev se razveljavi; 8. zniža se davek na najnujnejše življenjske potrebščine, kot sladkor, petrolej itd. začetek gospodarskega miru v organizaciji svetovne izmenjave blaga. Ako hočemo, da bo operacija uspela, sta potrebni dve stvari: preprečiti je treba spekulacijo, da bi kdorkoli iz teh ukrepov črpal nezaslišane dobičke, obenem pa zagotoviti kupno moč delovnega ljudstva.« Vladne volne ladje pred Bilbaom Vladne vojne ladje so prišle na se*-ver ob baskiškem obrežju pred Bilbao in Saint Ander. Španski zunanji minister v Ženevi Španski zunanji minister Del Vayo je na seji Društva narodov obtožil države, ki podpirajo upornike. Španska vlada se bori za demokracijo inv svobodo v Španiii in za mir zunaj Španije. Državljanske vojne ni izzvala vlada, marveč jo je pričel upor proti legalni vladi. Zdi se, da so krvavi potoki v Španiji predhodniki svetovne vojne. Nevtralnost Društva narodov pomeni podpiranje upornikov, kar bo še čutil ves svet, ker tiči za tem namen, da se prepre-bi dobava orožja legalni vladi. v pogledu taktike, ki jo vsiljuje ta gospoda, ki se skriva za hrbtom* dr. Mačka, ni rodila zadovoljivih rezultatov. Posebej pa je treba opozoriti na to, da je vse, karkoli je navajal s. Topalovič v pogledu na Združeno opozicijo, bila samo blagohotna kritika, iznešena v prijateljskem duhu in v namenu, da služi svrhi, ki jo zasleduje demokratično gibanje v državi. Agitacijsko potovanje s.Topalo-viča po‘ južnem1 delu države bo gotovo obrodilo zadovoljive uspehe za socialistično gibanje in za gibanje združenih demokratičnih sil. Veliki shodi s. Topalovka na lugu V teku meseca septembra je s. Topalovič obiskal ves večje kraje na skrajnem jugu naše države in obdržal shode ter sestanke. Zlasti veliki so bili shodi v Nišu, Skoplju, Bitolju in Velesu. Nekateri meščanski listi so o teh zborovanjih, zlasti pa o govorih s. Topaloviča prinesli docela popačena in celo izmišljena poročila. Zlasti so ti listi povdarjali, da je s. Topalovič na shodih napadal Združeno opozicijo in to celo z apostro-firanjemi oseb, ki stoje na čelu giba- nja. V resnici pa je s. Topalovič ob tej priliki napadal protidemokratične sile v državi. Svoje izpade je naperil tudi proti tistim zagrebškim krogom, ki vodijo ogorčeno kampanjo proti svobodnim delavskim organizacijam in se drznejo groziti beograjski opoziciji, ako bi se razširila, zlasti s pritegnitvijo socialistov v svoje vrste. Povdaril je, da bi Združena opozicija storila največjo politično napako, ako bi poslušala taka prišepetavanja. V dokaz temu služi dejstvo, da dosedanja popustljivost Vlada poziva na obrambo Madrida ZaSiita delovnega ljudstva pred špekulanti Strokovne organizacije in razvrednotenje Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov 800.000 kmetovalcem bo odpisanih 3 milijarde dinarjev dolga na račun države in denarnih zavodov Izšla je uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, ki so nastali pred 20. aprilom 1932. Kdo je kmet? Kmet v smislu te uredbe je vsakdo, ki mu je poljedelstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine ali z najemniki (zlasti ako je mladoleten in bolan), ako njegovi obdavčeni dohodki izvirajo pretežno iz poljedelstva in posest ne presega površine 50 ha obdelane zemlje oziroma pri rodbinskih zadrugah 100 ha. Potrdilo o tem, da je kdo kmet v smislu te uredbe da občina. Višina dolga Kot dolgovi v smislu te uredbe se smatrajo dolgovi, ki skupno ne presegajo Din 250 ali pa presegajo Din 500.000. Katerega dolga ni smarati za kmetski dolg v smislu uredbe? Med kmetske dolgove ne spadajo javne dajatve, z zakonom odmerjene pristojbine, blagovni dolgovi do 500 Din, nastali po 20. oktobru 1931. v kolikor niso izpremenjeni v menične terjatve, dolgovi, v kolikor so pekliti z ročno zastavo, dajatve na račun plač, terjatve obrtnikov, obveznosti iz podedovanja itd., terjatve Narodne banke kraljevine Jugoslavije, Državne hipotekarne banke in Privilegirane agrarne banke. Kako se določi višina dolga? Višina kmetskih dolgov se določi tako, da se .obračunajo neplačane pogojene obresti, vendar ne nad 12 odstotkov na leto do 20. aprila 1932, in se prištejejo glavnici. Prenos dolgov na Priv. Agrarno Banko Uredba določa, da morajo denarni zavodi prenesti vse kmetske dolgove v smislu te uredbe na Priviligi-rano Agrarno Banko in sicer na ta način, da odpišejo 25 odst. dolga v breme svojih rezervnih fondov in do 50 odst. glavnice (akcijskega kapitala ali deležev). Za 50 odst. prenešenih dolgov bodo denarni zavodi priznani na kontu Priv. Agrarne Banke. Teh 50 odstotkov prenešenega dolga bo Priv. Agrarna Banka izplačala denarnim zavodom v 14 letih s 3 odst, obrestmi. Za ostalih 25 odst. pa bodo prejeli denarni zavodi obveznice, ki se bodo obrestovale po 3 odst. in izplačale v 20 letih. Dolgovi pod in nad Din 25.000 Če celotni kmetov dolg ustanovam, izračunan na gori naveden način, ne presega 25.000 Din, se zniža za 50 odst., če pa presega 25.000 Din, je treba dolg posebej preceniti glede na imovinsko stanje vsakega dolžnika in se bo znižal za 30 odst. Dolžniki, katerih skupni nezmanjšani dolg, po tej uredbi znaša več ko 50 odst. vrednosti njihovega imetja v času razprave o znižanju njihovega dolga, lahko zahtevajo znižanje dolga do 50 odst. Vrednost zemljišča se določi na osnovi katastralnega čistega dohodka. Sklep o znižanju dolga bodo izdala sreska sodišča v kraju, kjer dolžnik stanuje. Dolžniki se imajo v roku v mesecev od dneva, ko se objavi ta uredba, obrniti s pravilnimi prošnjami za znižanje dolga do krajevno pristojnega sodišča. Prošnji morajo priložiti izkazilo, da so kmetje, seznam svojih upnikov z višino in pravno osnovo dolga, seznam in označbo vrednosti nepremičnin in premičnin ter vseli dohodkov, dalje izkazilo občinske uprave o številu hišnih članov in o številu in vrednosti živine in drobnice. Dolžniki, ki ne ravnajo tako, izgube pravico, da bi se mogli okoristiti znižanja dolga. Ali sl ia poravnal naročnino? Ako la na, itori takoj svojo dolinosl I Odplačilo dolgov Tako znižan dolg bodo kmetje-dolžniki odplačevali Priv. Agrarni 3anki potom davčnih uprav s 4Va % obrestmi v 12. letih, po tem-le načrtu. Od vsakih 100 dinarjev Plačil, rok obresti odplačilo ost. dol 15. nov. Din Din Din 1936 3 100.— 1937 2.79 7.01 92.99 1938 2.58 7.22 85.77 1939 2.35 7.45 78.34 1940 2.12 7.68 70.64 1941 1.88 7.92 62.72 1942 1.64 8.16 54.56 1943 1.38 8.42 46.14 1944 1.12 8.68 37.46 1945 0.86 8.94 28.52 1946 0.58 9 22 19.30 1947 0.30 9.50 9.80 1948 9.80 • Olajšave za zadruge PAB daje olajšave zadrugam; in drugim1 svojim dolžnikom, ki bi se nanje sicer ne nanašale določbe te uredbe. Tako bo PAB znižala za 25 odst. dolgove na obveznice svojih dolžnikov - zadružnikov oziroma kmetskih zadrug za poljedelski kredit. Ta dolg bodo morali navedeni dolžniki izplačati v 12 letih po 4 in pol odst. obresti. Dolžniku dolgoročnih hipotekarnih posojil more PAB znižati dolg največ za 25 odst. Tak dolg imajo dolžniki vrniti v 15 letih po 5 odst. obresti. Angleški zunanji minister Eden je izjavil v Ženevi, da je Anglija za okrepitev Društva narodov v tem smislu, da poseže takoj v vsak konflikt. Člen 11. pakta naj se izpremeni tako, da so ob grožnji z vojno ali vojni med članicami Društva narodov takoj vse zvezne države prizadete. Potrebna je seveda soglasnost med članicami. Posredovanje sveta Dru-šva narodov mora biti tako, da ga smatra napadalka kot resno svarilo. V svrho lažje zgraditve mirovne politike morajo države predložiti Društvu narodov tudi vse regionalne pakte v odobritev. Člen 19. pakta predvidi izpre-membo status quo, to je, izpremembo mej ali drugih državnopolitičnih mi- Gospod minister Cvetkovič je govoril v Kragujevcu na shodu. Govoril je o delavcih in razmerah delavstva ter postavil tezo, da imamo socialno zavarovanje, borzo dela in druge ustanove. Rekel je, da bi bilo bolje, če bi se bile za denar, ki se je izplačal v te ustanove, ustanovile tovarne, in sicer kar 400. Pa bi ljudje imeli delo, tako pa nimajo nič iti njih socialni položaj se ni izboljšal. C* f' Ki »..<»•• i- ( A in u i« «a » Stvar je ta-ka-le: Socialne ustanove so v omi-ljenje delavskih neprilik. Tudi mi trdimo, da ustanove niso popolne, da pa tudi delodajalci (tudi država) ne store svoje dolžnosti, da bi mogle vršiti vsaj to malenkost, ki jo določajo zakoni. To je ena stvar. Druga stvar je pa, da je zakonodaja nepopolna in tretja, da bi 400 tovaren, ki bi ne obratovale, tudi nič ne koristile. Slabih socialnih razmer so krive gospodarske razmere, kapitalistično gospodarstvo in verižništvo ter petnajstletno izkoriščanje naroda, ne pa obstoječe nepopolne socialne ustanove. Če postavljamo na shodih take teze in trditve, jih je treba statistično in gospodarsko-znanstve- Kmetski dolgovi pri Drž. hipotekarni banki Vsem: hipotekarnim dolgoročnim posojilom pri DHB, dovoljenimi kmetom, ki so se kot taki zadolžili v času po končani vojni do 20. aprila 1932. se zniža obrestna mera na 4 in pol odst., računajoč od prve plačane anuitete, ki dospe po uveljavit- vi te uredbe. Razen tega se jim' podaljša rok izplačila posojila na 32 let, računajoč od dneva prvotne zadolžitve. Dotacija fonda pri PAB Računu Posebnega fonda za ureditev kmetskih dolgov pri PAB pripadejo ti-le zneski: a) dotacija države v znesku 5 milijonov Din vsako proračunsko leto, počenši z letom 1937-38, b) dividende, ki pripadajo državi in razredni loteriji po čl. 39. zakona o PAB. in c) prebitek dividend, ki bi jih PAB mogla izplačati delničarjem preko 3% na delnico. Dolgovi na blagu nastali pred 20. okt. 1931 iz nakupa blaga se plačajo v 12 enakih letnih obrokih brez odbitka in obresti. Dolgovi privatnikom Dolgovi zasebnikom se znižajo za 50 odstotkov in se plačajo v dvanajstih letnih obrokih s 3 odst. obrestmi. Zamuda enega dolžnega obroka brez tehtnega opravičila, ima za posledico izgubo zaščite in upnik ima pravico takoj iztirjati ves dolg. rovnih določb. Zaradi tega Društvo narodov sme razpravljati o teh vprašanjih, ne sme pa sklepati proti volji udeležencev. Razgovor o takih vprašanjih naj bi le moralno vplival, da se svobodno iti sporazumno sprejmejo in priznajo potrebne izpremem-be, ker življenje ni statično, ampak izpremenljivo. To angleško stališče bi zaščitilo v bodoče tnale države ter mnogokrat oviralo pripravo vojn s hujskanjem v mednarodni politiki in akcijami po tujih državah. Eden je v svojih izvajanjih tudi poudaril, da naj se mirovne pogodbe in Društvo narodov ločijo. Inicijativa je večje države nekoliko vznemirila. si/eiu no podkrepiti tudi pred preprostim poslušalstvom, ker je življenje le realno. O izidu občinskih volitev v moravski banovini pravi uradno poročilo, da je zmagala JRZ v 605 od 740 občin, Združena opozicija je dobila 58, razne liste 21, Hodžera 32, JNS 15, Aca Stanojevič 3. Zaplemba »Radničkih novin«. Naš bratski organ v Zagrebu »Rad-ničke Novine« št. 38 z dne 18. septem-bra t. 1. so bile zaplenjene, kakor čitamo na čelni strani št. 39 lista radi člankov »Isterivanje djavla« (»Izganjanje hudiča«), »Progoni socialista« in »Prsti tre-čeg rajha«. Invalidi vdove in sirote, prijavite se! Invalidi, vdove in sirote, ki lahko uveljavljajo svoje pravice v smislu novele k invalidskemu zakonu z dne 25. marca 1936, morajo to storiti do najkasneje 30. septembra t. 1., sicer jih pozneje ne morejo več reklamirati. Sneg. Na hribih je zapadel prvi sneg precej globoko v dolino. Temperatura je zdrknila na okrog +5 C\ Zima trka na vrata in straši revne ljudi, ki nimajo dela, ali pa zaslužijo komaj za hrano. V ogledalu Rečem ti, da mi ne porečeš. »Slovenca« silno skrbi, ker so marksisti začeli brezobzirno propagando proti strnjenosti hrvatskega narodnega pokreta in proti hrvatskim listom. Kar se socialistov tiče, vemo, da se na Hrvatskem samo branijo pred besnimi napadi hrvaške buržuazije, ki bi rada hrvaški narodni pokret zlorabila za socialno in politično reakcijo. Nekaj čisto drugega pa je — podtalno rovarjenje takozvanih katoliških krogov v Mačkovem pokretu in njihovo obnašanje, ki močno naliči tisti basni o ježu, ki je priše! v lisičjo luknjo. Gospodje se ravnajo po izreku: rečem ti, da mi ne porečeš! »Slovenec« zopet v elementu. Razvrednotenje francoskega franka e dalo »Slovencu« zopet netiva, da lahko hujska proti Blumu. Da bo bolj vžgalo in da bodo čitatelji verjeli, da bije Blumova zadnja ura, piše: »Radikali bijejo po Blumu«, »francoski rdeči šef obupan , »francosko ljudstvo beži od Bluma« itd. Vsekakor se vidi, da so v »Slovenčevi« kuhinji še vedno navajeni poročati v stilu poročil avstrijskega generalnega štaba, ki so bila »Slovencu« med vojno posebno ljuba in draga. Nazadnje je prišlo vse drugače kot si je »Slovenec« takrat želel in tako bo tudi to pot. Tkalska šola v Kotoru. Na ženski obrtni šoli v Kotoru bodo otvorili pododdelek tkalske šole. Ali bi ne bi- lo bolj priporočljivo, če bi take šole ustanavljali v centrih tekstilne industrije? Proti Bat’i so ustanovili lastniki tvornic čevljev iz Švice, Francije, Belgije, Nemčije, Avstrije, Jugoslavije in Luksemburga poseben mednarodni urad s sedežem1 v Švici. Naloga urada bo pobijati Bat’ov sistem v priključenih deželah. Na konferenci so govorili tudi o najnovejšem načrtu tvornic Bat’a, ki nameravajo uvesti mobilne čevljarske popravljal-nice na tovornih avtomobilih in na ta način izpodriniti poslednjega vaškega čevljarja. Podtajnica v francoski Blumov* vladi Joliot-Curie je odstopila, ker se hoče posvetiti študiju. Nje naslednik je naravoslovec prof. Jean Perin. Bajke o odstopu predsednika španske republike Azane španska vlada odločno dementira. Organizacija proti fašizmu v Belgiji. Vladine stranke so osnovale poseben odbor proti reksističnemu, takozvanemu katoliško-fašističnemu gibanju. Tukajšnji katoliški listi pa so pisali, da je bil ustanovljen odbor za pobijanje komunizma. Italijani hočejo osvojiti še neza* sedeni del Abesinije. Sklep Društva narodov o pripustitvi abesinske delegacije k zasedanju skupščine je podžgal Italijane, da se požurijo z zasedbo doslej še neokupiranih delov ogromnega abesinskega carstva. Zlasti bi radi zasedli mesto Gore ob sudanski meji, kjer je sedaj sedež abesinske vlade. Pa tudi s to zasedbo Italija ne bo mogla izsiliti priznanja okupacije ozemlja abesinskega tesarstva s strani Društva narodov. Tudi bo okupacija Abesinije ostala okupacija le na papirju. Stvarno bo okupiran le tisti del Abesinije. kjer bo slučajno stal kakšen italijanski vojak. Za resnično zasedbo Abesinije in popolno obvladanje tega ozemlja pa ima Italija, če že ne premalo vojakov, pa vsaj premalo denarja. 40 urni delovnik v Frandji Predsednik republike Lebrun je podpisal odredbo o 40urnem delovnem tednu v rudarski industriji. Pripravljajo se tozadevne naredbe za stavbiusko, kovinsko in tekstilno stroko, da se čimprej izdajo tudi te naredbe. K reformi DruStva narodov Za odločen nastop proti napadalcu Sttv. 79 »DELAVSKA POIJTi^A Stran 3 l