Trudgillova knjiga je vsekakor nov, pomemben pregled dosežkov v raziskova­ nju in spoznavanju kraškega fenomena, brez katerega ne bo mogla nobena kraso- slovna knjižnica. Jurij Kunaver Environmental and Dynamic Geomorphology, Case studies in Hungary, uredil M. Pecsi, Aka- demiai Kiado, Budapest 1985. Zbornik geografskega raziskovalnega inštituta Madžarske akademije znanosti z naslovom Environm ental and Dynamic Geomorphology prinaša tokrat 22 člankov. Posvečeni so prvemu m ednarodnemu posvetu o geomorfologiji, ki je potekal v M an­ chestru septem bra 1985. leta. Zbornik je bolj pester, kot kaže naslov, predstavlja pa problematiko, ki je tre­ nutno v ospredju proučevanja madžarskih geomorfologov. Iz večine člankov je raz­ vidna težnja avtorjev, da bi imelo njihovo proučevanje reliefnih oblik in procesov, ki pri tem sodelujejo, čim večjo aplikativno vrednost. Geomorfološke analize in ocene reliefa so nam reč nam enjene predvsem planiranju smotrne izrabe zemljišč. Prvi štirje članki so naravnani teoretsko in metodološko. Govore o nalogah ter m etodah pokrajinske geomorfologije, pravzaprav geomorfologije okolja (environ­ m ental geom orphology), o osnovah in metodah za ocenjevanje ogroženosti okolice B latnega jezera zaradi erozije, o eksperimentalni geomorfologiji ter o načelu dina­ mičnega ravnovesja v geomorfologiji. D ruga skupina razprav obravnava soodvisnosti med površjem in drugimi pokra- jinotvornim i dejavniki. Posamezne avtorje zanima vpliv topografije na razvoj zaso­ ljenih prsti, na erozijo prsti in odnašanje gnojil ter na energijo direktnega sončnega sevanja. Od drugih se razlikuje članek, v katerem avtor po današnjih in fosilnih me­ andrih rekonstruira hidrološke in klimatske razmere v holocenu. V tretjem delu so prispevki, ki obravnavajo vpliv sedimentov na geomorfološke procese in vpliv teh procesov na oblikovanje posebnih sedimentov in reliefnih oblik. O paleogeografskem razvoju in o njegovih sledovih, ohranjenih v pokopanem, fosilnem reliefu, govorita oba članka četrtega poglavja. V predzadnjem delu so zbrani sestavki, ki tipizirajo reliefne oblike, procese (usade) in pokrajine ob upoštevanju pokrajinskih in morfografskih značilnosti, rečne m reže te r tektonskih premikov. Zadnji trije prispevki so namenjeni geomorfološkemu kartiranju aluvialne rav­ nice, prevladujočim recentnim procesom in ekspoziciji pobočij. Izsledki naj bi služili predvsem kmetijcem. Marjan Bat Karstologia (Revue de karstologie et de speleologie physique de la Federation Fran^aise de Speleologie et de 1’Association Fran?aise de Karstologie), št. 6, 2. polletje 1985, str. 1— 64. Pred nami je zadnja številka revije za krasoslovje in fizično speleologijo, ki jo izdajata Francoska speleološka zveza in Francosko krasoslovno združenje. Njeno jedro sestavlja devet člankov, pet jih obravnava francoski kras, trije kras drugod po svetu, zadnji pa sodi k »planetologiji«, saj ne govori o Zemlji, ampak o Marsu. »Francoski del« vsebuje prispevke o krasu od visokih gora (Pierre Saint-Martin v Pirenejih in A raches ter Flaine v Centralnih Alpah) preko sredogorja (planote v zaledju Fontaine de Vaucluse) do sredozemske obale. Prvi, kolektivni prispevek M ednarodnega združenja za raziskovanje Pierre St- M artin, zgoščeno podaja izsledke raziskav zadnjih let na 150 km 2 velikem kraškem svetu Pierre St-M artin, v povprečni nadmorski višini 1500—2000 m. V glavnem gre za preglednice, v veliki meri s številčnimi pokazatelji o hidrogeologiji, speleologiji in zgodovini raziskav, s seznamom največjih jam in seznamom literature. S speleološ- kega gledišča gre za sklop najpomembnejših visokogorskih planot na svetu, z jam ­ skim sestavom Pierre St-M artin (globine 1342 m in 50 km dolžine), s še devetimi jam am i, globljimi od 600 m ter vsega skupaj 81 jamami, globljimi od 150 m. Prispevek o hidrogeologiji pogorja »Plate« (J. Sesiano), znanega predvsem po močno razviti površinski zakraselosti, podrobneje razlaga podzemeljske vodne zveze na podlagi številnih novejših barvanj in z njimi povezana dognanja. Tudi prispevka C. M ichelota in J. L. Guyota sta v zvezi s kraško vodo. Prvi skuša po podatkih o ke- mizmu vode ugotoviti, od kod priteka voda v znameniti Fontaine de Vaucluse, kjer se dviga iz globine 320 m. Drugi pa podrobneje obravnava »podpovršinski kraški odtok« (neposredno pod površjem — hypodermique) na podlagi opazovanj in m er­ jenj na preizkusnem poligonu severno od M ontpelliera, kjer se je izpopolnjeval tudi naš strokovnjak P. Krivic. A vtor je predvsem s pomočjo vrtin prišel do novih spo­ znanj o infiltracijski coni v krasu. Peti »francoski« prispevek je popolnoma druge narave — na podlagi faktorske analize, podrobne stratigrafije in kartoteke datiranih jamskih podorov skuša J. J. Blanc ugotoviti podom e faze in njihove vzroke na obrobju Sredozemlja, kamor sodi tudi naš kras. Ugotovitve so toliko pomembnejše, ker bi jih bilo mogoče primerjati z dogajanji v našem krasu. Zanimivo je, da avtor določene podore povezuje s seizmo­ loško aktivnostjo, kar je bilo pri nas odločno zavrnjeno. Prispevki, ki obravnavajo ozemlja izven Francije, so še bolj pestri. Od primerov krasa v sadri v dolini E bra v Španiji (M. Guiterez et al), ki govori predvsem o kraš­ kem površju, preko morfologije tropskega krasa v Zairu (Y. Quinif), do hidrogeo- loškega opisa kraškega polja na egejski obali v Mali Aziji (B. Canik). Zadnji prispe­ vek je za nas še posebej zanimiv, saj po svetu ni veliko študij o pravih kraških poljih, podobnih dinarskim. Zanimiv, predvsem pa nenavaden, je prispevek R. Battistinija o psevdokraških reliefnih oblikah na Marsu. Avtor meni, da gre v večini primerov najbrž za drugačni in ne kraški nastanek, vendar dopušča možnost obstoja globokega krasa. Poleg člankov ima revija še tri rubrike: poročila, srečanja in dokumentacija. V prvi je v angleščini objavljen Program študijske skupine o človekovem vplivu na kras, avtor je I. Gams, predsednik komisije. Rubrika Srečanja podrobneje opisuje lanskoletne M ednarodne krasoslovne dneve, posvečene spominu J. Corbela (Metz). Najobsežnejša je Dokumentacija, ki poroča o 12 krasoslovnih delih, vključno s po­ diplom skimi nalogami in disertacijami. Posebnih prispevkov o našem krasu ni, vendar naše krasoslovje le ni čisto brez odm eva: v bibliografiji sta citirana dva naša avtorja (Krivic in Mijatovič), v poročilu o krasoslovnih dnevih v M etzu je naveden prispevek A. Kranjca ter že omenjeno poročilo I. Gamsa. Grafična oprem a je kvalitetna, zvezek vsebuje 24 čmobelih in 1 barvno foto­ grafijo ter 52 skic, načrtov, risb in diagramov. Članki so opremljeni z izvlečki v fran­ coskem in angleškem jeziku, enako tudi ilustracije in celo ključne besede, ki jih pri nas še v slovenščini le redko uporabljamo. V literaturi je vsega skupaj navedenih 137 bibliografskih enot. , , . Andrej Kranjc