Leto LXTV., št. 124
LJubljana, petek 5. junija 1931
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inserau do 80 petu ijDin 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrst * Din S.—, već Ji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaj-).
UREDNIŠTVO IN UPBAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica M. 5
Telefon SL 8122, S12S, 3124. 3125 in 3126.
PODRDINIOE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 19Q
NOVO MESTO. Ljubljanska c, teL st. 26.     JESENICE, Ob kolodvoru 10L  ~ mm Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani fit_ 10.35L
SESTANEK V CHEQUERSU
Danes popoldne prispeta v London dr. Briining in dr* Cnrtius — Po zatrdilu angleških listov sta bila nemška ministra povabljena v
Anglijo v sporazumu s francosko vlado
London, 5. junija. K sprejemu nemškega kancelarja dr. Bruninga in nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa bosta prišla na kolodvor Waterloo osebno predsednik vlade Macdonald in zunanji minister Henderson. Nemška državnika bosta dospela v London nekoliko pred 15. uro. Angleški listi pišejo, da se v Chequersu ne bodo vršila politična pogajanja, temveč, da gre samo za informativni razgovor.
Pričakovati je, da bodo nemški ministri pri tej priliki načeli vprašanje izredno težavnega finančnega položaja Nemčije i>n vprašanje reparacij, bržkone pa bo predmet razgovorov tudi raz-
orožitveni problem. Ni izključeno, da bosta nemška ministra v Cheauersu načela tudi nekatera nepolitčna vprašanja.
*Times< poudarja v posebnem članku, da je smatrati povabilo angleškega zunanjega ministra Hendersona nemškima državnikoma k osebnemu razgovoru zgolj kot spontano dejanje uljudnosti, ki ga je odobrila celotna angleška vlada. Ker so se zaradi geogra-fičnega položaja Anglije zastopniki angleške vlade doslej na poti v Ženevo ustavljali vedno v Parizu, je smatral angleški minister kot potrebno, da povabi zastopnike nemške  vlade enkrat
tudi k osebnemu razgovoru v Anglijo. List povdarja, da je bil ta sestanek dogovorjen v sporazumu s francosko vlado in da nikakor ni na-penen proti kaki drugi državi. Že dejstvo, da nemških ministrov ne spremlja večji štab strokovnjakov, dokazuje, da ne obstoja na nobeni strani namera razpravljati o perečih vprašanjih v vseh podrobnostih. Čeprav razgovor med angleškimi in nemškimi državniki ne bo prinesel nobenih odločitev, bo vendar mnogo pripomogel k sporazumu o vseh sodobnih vprašanjih, ki jih smatrata obe vladi potrebne rešitve.
Gospodarsko zbližanje ČSR in Poljske
Pred prieetkom novih trgovinskih pogajanj med Češkoslovaško in Poljsko — Občuten padec poljskega izvoza v Češkoslovaško
Varšava, 5. junija. Poljski listo, ki imajo tesnejše zveze z vlado, se v zadnjem času pogosto bavijo z vprašanjem revizije češkoslovaško * poljske trgovinske konvencije, pri čemer izražajo upanje, da se bodo pogajanja o tem pričela v najkrajšem časa. iPo mnenju poljskih oficijelnih krogov Je potreba prilagoditve obstoječe trgowneke pogodbe novim zahtevam izmenjave blaga med Češkoslovaško in Poljsko postala posebno nujna po odpovedi madžareko-češko-BlovaSke trgovinske pogodbe. Obenem po-vtdarjajo dejstvo, da razvoj češkoslovaških poljskih odnošajev tudi prej ni bil za Polj-eko posebno ugoden, že L 1930 se je zmanjšal poljski izvoz v češkoslovaško za 32%, dočim je padec češkoslovaškega izvoza v Poljsko znašal le 28%. Povprečna vrednost ene tone poljskega Izvoza v češkoslovaško je L 1930 padla za 45.5%, dočfan Je po polj-
skih podatkih povprečna vrednost tone češkoslovaškega izvoza v Polako nar as tla v istem Časn za 12%. Ker so vsled odpovedi češkoslovaške trgovinske pogodbe izgubile vrednost mnoge pogodbene olajšave za poljski uvoz v češkoslovaško, se more domnevati, da je poljski nvoz v češkoslovaško tudi letos znatno padel, že sedaj je n. pr. nastala popolna stagnacija v izvozu poljskih prašičev v češkoslovaško, dooim je še L 1929 Izvoz prašičev Iz Poljske znašal skoro 35% vsega poljskega izvoza v češkoslovaško. To stanje se po mnenju poljskih vladnih krogov ne more dalje vzdrževati in zato Je neobhodno potrebno, da se obe vladi sporazumeta o novih načelih in olajšavah, ki bi omogočile stalen razvoj ter oživljanje trgovinskih zvez med Poljsko in češkoslovaško.
Henderson o razoroatvi
Angleški zunanji minister o razorožitveni akciji in sporazumevanja
med narodi
London, 5. junija. Na manifestacijskem zborovali ju za utrditev svetovnega miru je zunanji minister Henderson govoril o grozotah bodoče vojne, zlasti pa o ne var* nostri, ki bd jim bilo človeštvo v tem pri* m eru izpostavljeno pri napadih iz zraka s plini. Povdarjail je, da je treba svet orga* nizirati za mir. V Versaillesu je bdi dose» žen sporazum, da se mora Evropa pr©* osnovati enakopravno na podlaga razoro* žitve in pogodb o sporazumevanju. H en* derson se je zelo pohvalno izrazil o dedu Dtruštva narodov ter je pristavil, da se je
razvil med vladami smisel skupnosti. De* lati je treba sedaj nadalje za sporazum o razorožitvi, da se bo mogla splošna raz* orožitvena konferenca L 1932 končati uspešno. Henderson je rudi povdarjal. da streme evropske vlade po razorožitvi. Nevarnost obstoja le v tem, ker »o narodi v svojih stremljenjih vedno pred vladami, ki ne morejo z ozrirom na varnost lastnih držav javno izjavljati, da morejo njihovi delegati priti glede na razorožitvena po« g ajanja ponovno do besede.
Borba za volilno reformo v Angliji
O volilni reformi, ki jo je sprejela v spodnji zbornici delavska in liberalna večina, bo sedaj odločala lordska zbornica, katere odločitev
pa je zelo negotova
London, 5. maja. Borba za volimo re* formo je po sprejetju v spodnji zbornici prenesena sedaj v lordsko zbornico. Naj* važnejši del te votHne reforme je uvedba alternativnega volilnega sistema, ki orno* goča volilcu, da označi na glasovnici pred* vsem najprimernejšega kandidata, nato pa za njim po njegovem mnenju najbolj* šega. Ako ne doseže prvi kandidat abso* lutne večine, se prištevajo takozvani aJter* nativnd glasovi tako dolgo, da se doseže absolutna večina. Novi zakon odpravlja nadalje pluralne voditve ter omejuje vo* iifcne izdatek, kakor tudi število avtomobilov za volilno agrfcacijo. V nasprotju z prvotnim osnutkom pa pušča rjovi volilni zakon univerzam v C^mbridgejii in Oc* fordu še staro pravico, da pošiljata v spodnjo zbornico po enega zastopnika. Liberalcem in konzea-vativeem bi bil mnogo ljubši proporčni voliflmi sristem, ker pa je bila delavska stranka odločno proti, so liberalci pristali na alternativni volilni si* stem kot drugi najboljši. Zato je povsem umevno, da so konzervatrivci uvedbo al* ternativnega volilnega sistema označili kot nagrado, ki jo je plačal Macdonald Lk>yd Oeorgeu za njegovo podporo v spodnji zbornici. To je povdarjal ob zaključku debat 0 jetfo* redom* s spodnji
poleg drugih konzervativnih govornikov tudi Churchill, ki je sicer priznal, da je dosedanja volilna pravica za liberalce ne* ugodna, vendar je pa menil, da je novi volilni sistem slabši od prejšnjega. Churchill je pozval v svojem govoru lordsko zbornico, naj nastopi proti novi volilni re* forma, in sedaj pričakuje angleška jav* nost z velikim zanimanjem, kakšno stala* šče bo zavzela lordska zbornica, ki more dejansko zavlačevati uvel javljen je kake« ga zakona vsaj leti. Ako bi se to zgodilo z novo volilno reformo, bi b*H tudi Llovd Georrge, ki mu je posebno mnogo na spre* jetju vodilne reforme, prisiljen, podpirati še drve leti Macdonaldovo vlado. Veto lordske zborice bi torej v tem prhneru postal dvorezen nož.
Važna iznajdba za avtomobile
Dunaj, 5. junija. A A. Iznajdftelj večne vžigalice inž. dr. Ringer je iznašel večno svečo za avtomobile. Dr. Ringer je že pri« javil iznajdbo patentnemu uradu.
Fuzija ameriških petrolejskih trustov
New Yor*c, 5. junija. AA. Po vesteh te poučenega vira se vlada Zedinjenih držav Severne Amerike ne bo protivila fuzlii MifrftriffH** potrolnjnhlh tnMrfrnt
••Do X" prispel
v Brazilijo
New York, 5. junija. Veleletalo »Do X« je ob;12. uri lokalnega časa (ob 4. uri srednjeevropskega časa) pristalo na otoku Fernando Noronha ob brazilski obali. Voditelji tega prekooceanskega poleta so po pristanku izjavili, da se je polet izvršil točno po določenem programu.
Italija brez procesi)
Rim, 5. junija. Včeraj na praznik Telo-va so po vsej Italiji izostale procesije sv. Rešnjega telesa, ker jih je prepovedal papež zaradi izgredov proti Katoliški akciji. V Rimu so namesto tega delili brošure z zadnjim papeževim govorom proti fašističnemu preganjanju Katoliške akcije.
Sprejem Piccarda v Bruslju
Bruselj, 5. junija. Prof. Piccarda, ki je izvršil polet v stratosfero, je bil tukaj prirejen navdušen sprejem. Na kolodvoru so se zbrali princ Leopold, prometni minister, mnogoštevilni znanstveniki in ogrom* na množica občinstva, ki je prirejala uče« njaku viharne ovacije. Njegov asistent m* ženjer Kipfer, ki je prispel v Bruselj z le* talom, se je z drugima vred udeležil slo* vesnega sprejema prof. Piccarda. Na umi* verzi ga je pozdravi! predsednik nacijo* nalnega fonda za znanstvena raziskavanja Franequtt. Prof. Piccard je izjavi, da ne namerava pod vzeti drugega poleta v stra* tosfero.
Izsleditev prebrisanega mednarodnega sleparja
lUm, 5. junija. Policijska direkcija je prišla na sled enemu najbolj nevarnih zločincev, 41-letnemu Antonu Peirettiju, ki je 1. 1925 vdrl po podzemeljskem hodniku v zalogo kolkov v Neaplju ter jih ukradel za 33 milijonov lir. Čeprav je finančno ministrstvo takoj proglasilo ukradene serije kolkov za neveljavne, se jih je Peirettiju vendarle posrečilo prodati za 6 do 7 milijonov. Peiretti je zakrivil tudi celo vrsto drugih pustolovščin. Na sled so mu prišli le po naključju. V neko igralnico v bližini francoske riviere je namreč pred dnevi vdrl uniformiran policijski uradnik v spremstvu številnih agentov, ki je zaplenil igralcem ves denar, lastniku igralnice pa naročil, naj se naslednjega dne zglasi pri policiji. Ko je lastnik nato prišel k policiji, se je izkazalo, da oblastem o zadevi ni ničesar znanega in da je v igralnico vdrl Peiretti, ki je bil preoblečen v policijskega uradnika,
Nove francoske krfžarke
Pariz, 5. junija. AA. Minister za moma* rico je poročal finančnemu odboru pari a* men ta o novih gradbenih načrtih. Francija bo zgradila na mesto 2 križark po 35000 ton 3 križanke po 28.300 ton. Nove križar* ke bodo prekašale novo nemško oklopno rižarko v brrrosti, akcijskem radiju in v oborožitvi. Odbor je dovoHI potrebne kre** date v —estal 1293 milijonov frankov. Te gradnje so v skladu z novim pomorskim
Jugoslovanski parnik v Bratislavi
Otvoritev jugoslovanskega osebnega prometa po
Donava
Bratislava, 4. Junija. Včeraj dopoldne je priorpel v Brattelavo brtzoparaik »Kara-djordje«, s katerim je jugoslovenska paro-brodna družba oficijelno otvorila potniški promet na progi Beograd - Bratislava -Budimpešta - Dunaj. Parnik je prisrčno pozdravila v pristanišču velika množica bratislavskega občinstva K sprejemu paraika so prišli v pristanišče predsednik trgovske zbornice senator Kornel Stodola, jugoslovanski generalni konzul dr. Mišetič, jugoslovanski tiskovni ataše v Pragi gosp. živfcovič, konzul g. Mlčlč, zastopndik tujske zveze tili ž. Barian, ravnatelj jugoslovanske trgovske parobrodne agenture Gajič itd. Siprejerma se je udeležila tudi skupina slušateljev beograjske trgovske akademije, ki je prispela v torek v Bratislavo. V pozdravnem govoru je ocenil senator Stodola veliik pomen otvoritve jugoalo venskega potniškega prometa na gornjem Dunavu za nadaljno utrditev in poglobitev češfkoslova-ško-jugoslovenskih stikov. S parndkom so se pripeljali v Bratislavo med drugimi rektor beograjske univerze ini. Vlada Mltro-vič, dekan tehnične fakultete K. Savle, predsednik beograjske trgovske zbornice Miljutin Stanojevič, generalni ravnatelj jugoelovenske rečne plovbe inž. Trebinjac in drugi. Kapitan parnika je Božo Steln-fel/t
Ob 11. dopoldne je sprejel generaml ravnatelj inž. Trebinjac na parniku oficijelne goste, kd so si ogledaM notranjost razkošno in udobno opremljenega parnSka Parnik eo si prišli ogledat deželni predsednik Or-szagb, deželni vojaški poveljnik, armijski
Ogromen petrolejski požar
Bukarešta, 5. junija, d. V Moineštiju v okraju Baca u je v sredo pop. izbruhnil ogromen požar. Ogenj je nastal v .rafineriji nafte »Europa«, ki je last družbe Me* aua Romana, ker je vanjo treščilo. V ve* čeroih urah se je razširil tudi na ostaje rafinerije in rezervoarje ter ograža tudi ze mesto Moinešti. Požar je zajel tudi želez* w$ko postaijo.
Francija kupuje žito
Pariz, 5. junija. Kakor poročajo listi, so na intermindsterijalni konferenci, ki se je vršiJa včeraj in ki so se je udeležila Laval in Briand, razpravljali o nemsko*ru* munskih gospodarskih pogajanjih in o mo» rebitnem nakupu jugoelovenskega, rumun* skega ter madžarskega žita po Franciji, ozi* roma Češkoslovaški v mejah prelogov, ki jih je predložila francoska delegacija v Že# nevi.
Pogajanja med Rusijo in Francijo
Pariz, 5. Junija. AA. Francoski uradni krogi potrjujejo, da se vrše pogajanja med Francijo in Sovjetsko Rusijo o ureditvi tr-Sfovins'iih odnošajev med obema državama Obenem se pariška in moskovska Vlada pogajata o paktu medsebojnega nenapadanja.
Francoski letalci na Poljskem
Varšava, 5. junija. AA. Semkaj je pri* spelo odposlanstvo francoskih vojaških letalcev. Vodi ga poveljnik francoskega letalstva general Bergault. Francoski oficirji bodo obiskali Vilno, Gdvndjo, Poznano in Varšavo.
Anglikanski škofje za reformo določb o ločitvi zakona
London, 5 junija. AA. Angleški Ško* fi canterbureke pokrajine zahtevajo radi* kalno reformo določb o ločitvi zakona Sa* liburski škof pravi, da se je položaj v miš* vprašanju poslabšal. Izpremembe v maš* ljenju ljudstva so povzročile, da smatra sedanji svet zakon za neznosen jarem. Te* mu je krivo mnenje posvetnih krogov, da je dosmrtni zakon nepotreben, dočim cer» kev ne dovoli pod nobenim pogojem ločen* cem, da se poroce.
Škof končno naglasa, da neskladnost med cerkvenima ki posvetnimi določbami glede zakona naravnost siti ljudi v zakono* lomstvo.
Prav tako se je izrazil chisterski škof, ki zahteva, naj se s primernimi reformami zakonov preprečijo sedanja zakonolom* stva.
škof Stalbans meni, da ni kompromisa med krščanskim stališčem o neločljivosti zakona in onim, ki praktično dovoljuje lo* čHtev v vsakem primeru.
Spominjajte te slepih! •
general Svor, divizijski! general Vitoušek, za rektorat univerze Komenakega prof. dr. Orel, francoski. nemSki, angleekt, poljak 1, italijanski, avstrijski, madžarski m tsurSki konzul, šef prezidrija deželnega odbora dr. H ali a, poslanec dr. Ivanka, župan dr. Krmov ter zastopnfiki vseh bratislavskih uradov ter mnogo drugih odličnih gostov.
Deželni prezident Orszagh se je v svoji napitnici iskreno zahvalil za otvoritev jugoslovenskega potniškega prometa po Dunavu vsem, ki so k tenm pripomogli. Potniški promet bo velikega pomena za Češkoslovaško in Jugoslavijo, zlasti pa za Bratislavo in veo Slovaško. Govornik Je želel prometni 6fen več sreče Ln izrazil upanje, da bo velilkega gospodarskega pomena za oba naroda. Končno je napil kralju Aleksandra, njegovi vladarski rodbini in procvita vsega (Jugoslovenskega naroda.
Za napitnico se Je zahvalil generalni ravnatelj Inž. Trebinjac, ki Je izrazil radost nad prisrčnim sprejemom v Bratislavi in zagotovil vse navzoče, da bodo enako iskreno in prisrčno sprejeti tudi v Jugoslaviji, kadarkoli pridejo tja. Jugoslovanska parobrodna družba otvarja potniški promet na gornjem Dunavu* da v prvi vrsti poglobi stike med češkoslovaško rn Jugoslavijo, ki daje svoje parnike na razpolago % edino željjo, da M bilo potnikoim čim bolj ustreženo. Po prisrčnem slovesu Je odjplnl parnik ob 13. proti Dunaju. Redni promet Je bil otvorjen danes. Iz Bratislave odhaja Jugoslovenski parnik proti Beograda vsak petek ot> 10.45.
Za razširjenje ljubljanskega tramvaja
Beograd, 5. jimija. V Beograd sta dospela ljubljanski pedžupan prof. E. J are in predsednik Maloželezniške družbe občinski svetnik dr. Fettich, da fx>sredirjeta pri ministrstvu za gradbe t zadevah Subtjanske-ga tramvaja.
Ljubljanska kronika
Blaznež skočil v Gruberjev prekop_Težka
prometna   nesreča   na   GosposvetsJcl cesti
Ljubljana, 5. Junija.
Dopoldne sta se v mestu odigrala dva razburljiva dogodka Na Gosposvetakl cesti se Je v teku 24 ur pripetila le druga težka nesreča Na drugem mestu poročamo o tragični amrtrf nadučitelja g. Benedeka, dopoldne okrog 10.40 Je pa na kTlziscu pred dohodarstvenkn uradom hotela prekoračiti cesto 851etna zasebnlca Marija SavLnšek, stanujoča v Rožni dolini in pristojna v LJubljano. Starka Je nekoliko gluha, preslišala Je varnostne signale avtomobilov m tako se Je dogodilo, da Jo Je neki avtomobil podrl m povozil. Na pomoč Je bila pozvana reševalna postaja, nakar so nezavestno Sa/vinakovo prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da Ima najbrž zlomljeno levo nogo, kjer Ji Je Izstopila kost nad členkom, poškodovano pa lana tudi desno. Ranjena Je bila tudJ na glavi. Njeno sta-n(Je Je precej resno.
Se borj razburljiv prizor se je odigral na K ar lovskem mostu. Okrog 10. dopoldne Je tam službujoči stražnik opazil nekega neznanca, ki se Je sukal okrog mostu in je Imel namen skočita v vodo. Stražnik se mu Je približal in mu hotel to preprečiti, toda neznanec Je imel toliko moči, da se Je Iztrgal im bliskoma skočil preko ograje t vodo. Stražniku se je posrečijo, da ga Je s pomočjo pasantov potegnil rz vode. Z resevalndim avtom so samomorilnega kandidata prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da gre za slaboumnega I»vrenca Proja, ki Je davd pobegnil s 7. oddelka državne bolnice.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.76 Borita 13.2375 — 13.3675 (13^475). Bruselj 7.8778, Budimpešta 9.8767, Curih 1095.3 — 1098 3 (1096.8), Dunaj 793.14 — 796.14 (794.64), London 375.», Newyork 56.455, Pariz 22256, Praga 167.14 — 167.94 (167.54), Trst 296.03.
INOZEMSKE BORZE.
Curih. Beograd 9.1175, Pariz 30.205, London 25.095, Newyork 515.70, Bruselj 71.825, Milan 36.99, Madrid 48.75, Amsterdam 207.50, Berbu 122.42, Dunaj 72.46, So-raa 3.735, Praga 1527, Varšava 58.80, Bu-9046, Bukarešta
Stran )
>S L O V E N S K I NAROD«, dne 5. junija 1931
Stev. 124
nadučitelja Benedeka
Okoli senzacij in atrakcij
Na ▼•lcseinm vidimo marsikaj kar ni samo zabavno, temveč todi poučno in značilno za naše razmere
Skočil je pred veleaejmom
niči ga je
LJubljana, 5. junija. Naručitelja Josipa Benedeka a! več med živimi. Snoci je umrl nagle ln nepričakovane smrti Okrog 18. se Je peljal z norim tramvajem do veiesejuna, tam je pa skočil s voza se prodno se Je ustavil. Nesreča je hotela, da Je pri skoku odletel in padeL Poškodoval se je nekoliko na glavi in so ga morali prepeljati v bolnico. Sprva se Je
z novega zadela kap
tramvaja ln v kol«
zdelo, da Je poškodba neznatna. V bolnici se je Benedek počutil prav dobro m Je hotel takoj domov. Nenadoma je pa omahnil in se zgTuđil mrtev. Vse kaže, da ga Je zadela kap.
Pokojni Josip Benedefk Je bil roden leta 1848 v Mavčičah na Sonškem polju, v kraju pesnikov bratov Simona in Janeza Jenka, s katerima se je dobro poznal, z Janezom Je bil celo sošolec v Kranju. Po maturi na učiteljišču je bil Imenovan za učitelja v Orehku na Krasa L 1867, potem Je pa služboval oeMn 46 let rr Planini na Notranj-
Lanl o božiču smo pod naslovom »Trije veterani slovenskega učiteljstva« poročali, da živi eamo še zadnja trojka idrijskega učiteljišča, v prejšnjem stoletju tolikokrat Imenovanega vagojevališča, ki je dalo toliko slavnih in sasružnlh mož, vzgojiteljev ln prosvetnim delarroev. Med temi zasluž-etevi možmi so MM tod! Ivan Gantar, ki je
danes star 88 let in živi v LJubljani, dalje 8Wetni nadočrtelj France Kavčič, ki sivi v D. M. v Polju, trettfi Je pa bdi pokojni Benedek.
Vsi brije hranijo velik kos šolske zgodovine, stare in tudi že nove iole, nje razvoja m napredka. Vsi trrje so pričeli svojo učiteljsko karijero v konkordstski dobi, ko je bila sol a podrejena cerkvi, prav za prav duhovščini v vsem. Tedaj, ko je veljal učite)) prej za slo hi breme, kot ca dobro in koristno ln ko Je videla večina predstojnikov v nJem pravega slabega podložnika, so bile tudi častne izjeme med tedanjimi duhovniki, ki so visoko cenili šolo in v učitelju videli prosvetnega« sebi enakega delavca in ne svojega hlapca. Redki so bili, bili so pa le.
Takrat je bilo učitelju prepovedano nositi brado in bnke. Učitelji so bili nastavljeni z dekreti knezoškofiijskega ordinarijata, seveda v nenušeimi. V teh dekretih se Je zahtevala brezpogojna pokorščina in ne-omadeževano versko Življenje, s podpisom (Savaschnigg) zagrizenega nemškutarja, katerega so imeld ne-le tedanji učitelji, ampak tudi nekateri, posebno narodno ču tečd duhovniki hudo v želodcu. V takih časih in razmerah je pričela ta trojka, med njimi tudi pokojni Benedek, izvrševati svoj vzvišeni učiteljski poklic, brez vsakih j učnih pripomočkov, tu in tam pni narav nost ogromnem številu otrok, s silno plč limi dohodki, ki so obstojali večinoma v biri. Pa kakor mnogi drugi, ki so že v večnosti, se je tudi ta trojka Idrijskega učiteljišča iz konkordatske dobe oprijela z vso vnemo svojega poklica.
Njih delo nI bilo le v šoli, med štirimi stenami. Gojili so poleg tega Še z največ jima veseljem sadjarstvo ln vrtnarstvo, Mli so neutrudljivi In požrtvovalni delavci pri raznih prosvetnih, dobrodelnih in naclflo nalnih društvih. Bili so najmarljlvešl orači in sejalo! med ljudstvom. Po svojem prepričanju vedno napredni, neomahljlvi značaji v še tako hudih in težkih Časih. In teh načel se drže še dandanes v svoji vi eotoi starosti. Poleg šolskih listov so bili vedno zvesti naročniki »Slovenskega Naroda«, kakor tudi pokojni Benedek.
Odličnega šolnika starega kova ohranimo v najlepšem spominu. Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje!
Pogreb bo v sredo 10. t_ m. Iz mrtvaške veže splošne bolnice.
Slava 16. artilerijskega
polka
Ob udeležbi odličnih gostov je proslavil danes naš artilerijski polk svojo slavo
Ljubljana, 5. junija.
Danes ob obletnici, ko so vojaki 16. artilerijskega potka prispeli leta 1919. na Oo^posvetsko polje, slavi ta polk svojo slavo. Vojašnica polka na Dunajski cesti je vsa v zastavah Ln vencih, na slavnostnem prostoru na dvorišču stoje krasni novi topovi in razpostavljen je ves polk. Goste sprejemajo domačin komandant polka polkovnik Radovan Jovanović in komandant artiljerijske brigade brigadni general Ojorgje Pop o vi ć ter oficirji polka. Slave polka so se udeležbi ban dr. Drago M a r u § i č, podban dr. Otmar P i r k -m a y e r s soprogo, Škof dr. Rozman, zastopnik župana magistratni nadsvetnik G o v e k a r, zastopnik direkcije državnih železnic inž. Borko, šef računskega oddelka Zupan i č, danski konzul Zdenko Knez, delegacija 40. peSpolka s komandantom polkovnikom C v e j i ć e m, polkovnikom K i I a r j e m, podpolkovnikom Knezom in drugimi oficirji, zastopane so biie tudi druge edinice ga mizi je. Sokola III so zastopali podstarosta Ž o r ž in odborniki Kobe, Kalin, Blagajna in Jazbec, poštno direkcijo dr. O r e g o r i č, trgovsko akademijo direktor Pi r j e v e c Jugoslov. gasHski savez starosta J. T u r k, posavsko gasrlsko župo g. Engelsber-g e r, gasilce Ljubljana — severni del — g. H o j a n. podstarosta SKJ br. Gangla zastopa starosta matičnega društva Sokola Ljubljane br. Kaj zel j. Jadransko Stražo njen podpredsednik veletrgovec gosp. Stupica, udeležil se je pa slave tudi višji državni tožilec dr. Graselli ter predstavniki raznih uradov, zlasti mnogo je bilo pa navzočih dam.
Točno ob 10. je prispel komandant dravske divizije general Bogoljub 11 i ć s soprogo, katerega so pozdravili topovi, godba je pa zaigrala znano pesem »Eto našeg kralja«. Takoj nato se je pričela ceremonija, ki so Jo izvršili pravoslavni pro,-ta Dimitrije Jan kovic, katoliški kurat Jože Cuderman, za muslimane pa imam Mehrned Ahmetašević. Kolač so lomili komandant potka Radovan Jovanović. en narednik in en navaden vojak, po končanih obredih je pa polk ogovoril komandant polkovn* Jovanović z gromkim glasom, povdariajoč, da se polk Lahko ponaša, da je sodeloval pri zgraditvi države in okropil njene temelje s krvjo baš, ko je dosegel najslavnejšo točko, slavno Gosposvetsko polje, ki na žalost še m osvobojeno. Pozival je vojake, naj bodo ponosni na ta svoj čin in naj ne pozabijo tudi ob drugih prilikah žrtvovati svojega življenja v čast domovine, kakor so to storili niihovi predniki, katerim večna slava. Polk se je pridružil komandantovemu vzkliku, nakar so zopet zagrmeli topovi na Čast mrtvim junakom. Polkovnik je nato imel
še daljši in pomembni govor, povdarjajoč, da naj imajo vojaki vedno za svoj vzor pokojnega kralja Petra in sedanjega vrhovnega komandanta vojske, modrega vladarja kralja Aleksandra, kateremu kliče živio! Končno je komandant čestital polku slavo, posebej tudi oficirjem, nakar je godba pod vodstvom podpolkovnika dr. Cenila zaigrala državno himno in so zopet zagrmeli topovi.
Komandant dravske divizije je v kras* nem govoru izrazil priznanije in pohvalo polku, ki se je pokazal dostojnim nasled* nikom svojih prednikov pri zadnjih vež* bah, kjer se je pokazalo, da se zna odli* kovati tudi mlada generacija, da so njena srca udana edino kralju an državi ter ved* no pripravljena žrtvovati življenje za njo. Zahvalili se je za njih napor in trud ter jwn čestital slavo.
Govoru je sledil paradni marš pod vodstvom polkovnika Svetislava Popovi« ca. Paradni marš je pokazal vso strummost in izvežbanost korenjaŠkega polka. Po sla vnos ti na dvorišču so se gostije in ofi* cirji zbral/i v slavnostno okrašeni dvorani, kjer je biLa pripravljena odlična zakuska. Kot prvi je vstal komandant polka in da* našnji domačin g. polkovnik Radovan Jo« vanovic in napili vrhovnemu komandantu kralju Aleksandru, ki je poslal iz Zagre* ba naslednjo brzojavno čestitko:
»U današnjoj slavi tvojo}, W dragi mo* ji junaci, čuvajte od zaborava sijajno de* lo svojih predhodnika. U veren, da ćete se pokazati dostojni sledbenici njih, vam sr* dačno čestitam slavu. Živeli! Aleksander.«
Čestitka Nij. Vel. kralja je bila sprejo« ta z velikim navdušenjem ter ovacijama kralju in domovini. Nato pa so bde pre* Čitane še brzojavne čestitke monistira voj* ne in mornarice armijskoga generala Dra* gomira Stajanoviča in komandanta orož« ndške divrzaje generala Dušana Marko« vica.
Pri zakitiki so nastopiti pevci 16. polka in rasni defclamatorji. Popoldne ob 15.30 bo pa na dvorišču vojašnice vojničko ve« selje, kjer bo igrala godba 40. peepoika in bodo vojaki nastopili z vojaškimi vajami s puškami ter bodo izvajali tudi razne ja« h a ine točke. Posebno krasen obete biti zaMjučnd karusel in pa tekmovanje gojen« cev vojne akademije na konju.
Namestnica.
—Filmsko zvezdo napravim iz tebe. Za skakanje iz velikih višra in drvečega avtomobila dobiš namestnico. Moraš mi pa obljubiti, da boš živela čedno s t no življenje.
— Ali bi mi ne mogel preskrbeti tudi za to namestnice?
5. junija.
K živahnemu vrveniu na velesejmn Je zadnje dni mnogo pripomoglo lepo vreme, ki je znatno dvignilo razpoloženje Desetnikov in razstavljavcev. Takega navala na sejmišča, kakor je bil včeraj že dopoldne, še bolj pa popoldne* nas velesejem že davno ne pomni. Prav nič ne pretiravamo, če trdimo, da je posetilo včeraj velesejem nad 15.000 ljudi. Poset je bil torej zadovoljiv in tudi kupčije se lepo razvijajo. Največje zantmanje vlada za pohištvo, tekstilne, poljedelske in druge stroje, za avtomobile, hladilne aparate in Še nekatere druge izdelke. Včeraj je prispel v Ljubljano prometni minister inž. R a d i v o j e v i č, ki si je v spremstvu generalnega direktorja državnih železnic inž. Šreplovica včeraj in danes temeljito ogledal letošnji velesejem ter se zelo pohvalno izrazil o njem.
Ne le včeraj, danes in jutri, temveč oe* lih 10 dni ... In ne le 10 senzacij in atrak* cij, temveč za polnih 10 dni, pa še ne omeniš in ne opišeš vseh. Tesno in težko je peresu zadnje čase, ker vidi, da ne mo* re spraviti vsega podse, četudi se vrti dan za dnem okoli senzacij in atrakcij, ki ga kar duše. Kot bi s klobukom zajemal morje ter ga vid val v krtovo luknjo. »Uoe* no« bi se reklo: Sizif ovo delo. Najtežje pa je, če ne veš, česa bi se krmi v neste-vilnosti atrakcij in čemu bi dal prednost. Kurja očesa ali avtomobili? Ameriške na« ram niče ali »pristne kranjske klobase last* nega izdelka«? Kaj pa ondulactje in pol milijona praktičnih novosti? In še in še atrakcije na »periferiji« velesejma. Zani* miva je tudi konkurenca med slaščičarji fn točilci vseh mogočih likerjev, »vermu-ta« in tekočin, ki jim abstinent nitd nik* dar ne bo vedel imena ... Če bi se človek vsaj nekoliko hotel potegovati za gospodinjstvo, bd lahko tudi napisal znan* stveno razpravo o tem, kako se delajo re* znaci in raznovrstno pecivo. Samo pri* sluhnrti bi bilo treba malo spretnemu je« ziku, ki ga neprimerno vljudno vrti neka dama ter uči Ljubltenčanke od zore do mraka kuharske umetnosti. (Da bi jim vsaj šlo kaj v glavo in do srca!)
Vse je važno, zato pa tudi vredno be* sed. Ne le priprava za hermetično zapira* nje citron in kumar — pomislite, kumare* ni časi — temveč tudi »največja senzaci« ja 30. veka«, da drugih stvari niti ne orne* njamo. Vse preveč so rezervirani tisti, ki imajo besedo, ali jih že avtomobili tako preslepe, da ne vidijo več ničesar, ali pa
tikerji . . .
Oe pa že hočemo govoriti, moramo za* četi vsaj z gospodarsko fcrino, kar je obli* gatno, če že ne z napredkom. No, kar se krize tiče, se ta očituje baje samo pri prodajalcih s preparati za kurja očesa, katr se zdi na prvi pogled neverjetno, in pri gospodinjskih predmetih, pa — da ne pozabimo! — pri parfurmerijaih in motor* nih kolesih. (O otroških vozičkih pa ni, da bi govorili.) Morda bi vedel pojasniti ta problem kakšen gospodarski strokovnjak, seveda, če se mu ljubi filozofirati o kurjih očesih. Stvar je baje taksna: Ljudje s kurjimi očesi se ne gnetejo na veiesej-mu, ker se boje gneče. Motociklov pa ne kupujejo, ker bo kmalu vozil povsod tramvaj, kamorkoli te bo vleklo srce. In parfumerije? Meščani že dolgo nimajo več nosov; rsdrniftrel: so se, čemur se ni ču* diti. Pravtako se ni čuditi takšnim razi a* gam gospodarske krize, saj so te razlage najrazličnejše, tako se govori n. pr. tudi, da je glavni vzrok svetovne gospodarske krize padanje rojstev m premalo otrok. Zato bi tudi ne bilo čudno, če bi se kriza pričela reševati v tej smeri. Prednost bi imeli seveda inicijator}!. In končno tudi ni čuda, če je čutiti krizo pri številnih slaščičarjih na velesejmu. Ljudje se ne sladkajo s čokolado, saj so dovolj zdravi, kljub Jobovim tožbam glede Ljubljanice. Po sladkarijah tudi žeja, kar je pa bivših Slovencev so itak vedno dovolj žejni brez vseh pripomočkov. Zato ruda ni nikjer krize pri točilcih likerjev in tudi na vese* ličnem prostoru se »kapljice« pretakajo v obilni meri.
Sploh bi ne bik> na mestu pritoževati se. Dovolj znakov je, ki kažejo le na do« bro. Tako se zdi navidez povsem brezpomembno, če ljudje ne kupujejo naramnic, četudi so ameriške, gumijeve in poceni. Temu pa ni tako, samo opazovati je tre« ba nekoliko. Prodajalec piha in piha na dušo zbranemu občinstvu, redki občudovalci narastejo v množico, prodajalec se poti, producira se na vse mogoče načine, še malo in mu bo pošla vsa sapa — kupca pa ni. Možakarji se samo hahljajo govornikovi zgovornosti, nihče si pa ne drži z rokami Mač, pa tudi naramnic nimajo. Z odpetimi suknjiči stoje drug pri dru« gena, hlače se jim spredaj bočijo v nekakšne balone, trebuhi so idealno ovalni in Če si slučajno srečen lastnik taksne obline, ti ni mogoče nikdar videti lastne* gaj kolena, če si »ravnan. Imenitno se je tako nabijati z napetimi hlačami pred ubogim kramarjem. Pozabavaš se, pa gres* počasi dostojanstveno zopet naprej. V tvojem leksikonu ni gospodarske krize, kako bi jo potem tudi sicer poena! . . . Neko prejšnje leto, bi ček) lažje govorilo o tej preklicani krizi kot letos. Tedaj si je moral neki prodajalec pod maralo pomagati na duhovit reklamni način. Kupcev ni bik). Postal je popolnoma bripav, pivo ni več pomagalo in že itak je bilo treba štediti. Njegove ure, dnagotine, ogrlice ali je že bilo — vse najboljše, najcenejše, zajamčeno, najlepše, to se razume. Toda kdo bi kupoval are saj je ne potrebuješ, zlesti če stanuješ v Ljubljani, saj še okoličani od njega dni hodijo gledat v Ljubljeno na uro. Prstanov si tudi več ne
natikamo in izvoljenkam ne obešamo nobenih naveskov, kvečjemu, če obstoji v taksnem primeru up, da se je iznebiš. Po* kasetno pa vendar vedno radi, da imamo denar. Prodajalec je menda znal čarsti. Kmalu je bilo okoli njegovega šotora vse pomo ljudi, ki so pridno kupovali vse po vrsti. Skoraj nihče ni hotel zaostati. Nek* do je pa pozneje videl, kako so prihajali nazaj kupci drug drugim ter izročali skrivnostno nazaj Ma»o in jemali denar. Kadar je hotel podjetn: prodajalec zopet privabiti kupce, se je komedija ponovila. No, in letos Se se ni bilo treba posluževati te reklame nobenemu prodajalcu. Vsaj opaziti tega še ni bilo.
Govoriti o knV je potem takem samo velika moda, vendar pa anahronizem . . . Zlasti o priliki velesejma. Končno tudi ni nič tako slabega, še ta dobra stran je v tem, da če govoriš o problemu, se ga naj* lažje izogneš, da ti ga ni treba reševati. Mnogo besed vedno več zaleže kot malo dejanj; to spoznanje je prodrlo d-tleč.
Toda mi ne razpravljamo o tem. nego le o atrakcijah in senzacijah, ki so mnogo manj problematične,
Včeraj ni bilo živahno le v mestu, tem* več tudi na velesejmu, že dopoldne. Meščani si ogledajo paviljone najraje dopol* dne, da so popoldne bolj brez skrbi ter lahko počivajo v miru v območju zvočni* kov m kapljic od koder zreš življenje ta* ko zviška s filozofskim nasmehom. (Po »prvem« namreč, ko se ljudem zdi svet povsem drugačen kot sicer.)
Včeraj ni biilo na velesajmu toliko šo* larjev in vojaštva kot ob delavnikih, ven« dar je bilo dovolj ljudi, zlasti okoličanov. Najhujša gneča je bila okoli marel, naj* manj pa na umetnostni razstavi, četudi jih tudi tam ni manjkalo. Čudno, kaj ne. Od kod strah pred slika-mi? Ljudtjc se najbrž boje vstopnine, ki je ni, in ker si začno ogledovati paviljone na drugem koncu, so že tako zmučeni, ko pridejo do paviljona K, da se jim ne ljubi več vsto* piti — čemu bi se pa naj sicer bali slik? Kot rečeno, ljudi je pa bilo povsod dovolj.
Le umetnik, lesorez pod maralo v I^ttermanovem drevoredu, j« prav po kranjsko rentacil — četudi si je nadel imenitno ime Jean — češ, da bo šel v uredništva ter pokazal plesni vi m škricem peresarskim, kaj se to pravi. Od vseh ma* ral da pišejo ter »jim delajo reklamo«, le njegove nihče noti ne povoha. On pa izdeluje edini v vsej državi krasno rezi Jane kasete, doze in vsakovrstno podobno suho robo, ki v resnici zasluži vso pozornost zaradi res umetniške izdelave. Mož je doma iz Kranjske gore, nekoliko je podoben Kristusu, muhast je pa kot pravi Janez. Ve vam povedati, da so njegovi iz* d ©Uri »iz jablane, na kateri rasto hruške«. Kot pravi, izrezuje vse ornamente brez načrtov, kar iz glave, češ, da ima za to glavo, v rokah pa rezilo. Kupčija je slaba. Doza stane 80 Din kar se pa zdi ljudem nekoliko preveč,   četudi je prava umetni*
Oblečemo Vas
elegantno od nog do glave
za mal denar
zelo ugodno. — Tudi na obroke!
A. PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra 14
na, pa pravijo, da ne kade. — Potem pa jo vzemite za »šnofanje«! pravi Jean.
Upamo, da nam bo zdaj Janez prizanese!, zlasti še zaradi tega, če mu povemo — pa tudi drugim — da nočemo nikomur »delati reklame«, razen sami sebi. Zato danes niti pike več!
<B*>/*>
smea
KOLEDAR.
Danes Petek. 5. junija 1931, katoličani: Bonifacij, pravoslavni: 23. maja, Dobromil.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Lažni feldmaršal. Kino Ideal: Po viharju. Simfonični koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice ob 20. v Unionu.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinj c, Rimska cesta, Levstek, Resljeva cesta, dr. Kmet, Dunajska cesta.
« Iz gledališke pisarne. Jutri ponovi drama zadnjič v letošnji sezoni grotesko »Zeleni kaiaduj« in komedijo >On je vsega kriv« za red C. Prihodnji teden bo premijera Franikove drame »Vzrok«. Jutri nastopi v operi tenorist Sfvetozar Banovec, kd se je vrnil po daljnem bivanju iz Amerike. Nastopi v vlogi vojvode Mantuanske-ga v operi »Rigoletto<. Predstava bo po znižanih cenah izven. Priljubljena opereta >Masoota< se vprizori zadinjič v letošnji sezoni v nedeljo kot ljrudska predstava po znižanih conah. Prihodnji teden bo v operi premijera Kalmanove operete > Vijolica z Montmartra«.
Regulacija
Malega grabna
Z odločbo velikega župana ljubljanske oblasti od 11. septembra 1925, H. br. 477 6e je glavnemu odboru vodne zadruge za obdelovanje Barja v Ljubljani izdalo med drugim tudi dovolilo za regulacijo Malega grabna.
Pr" izvrševanju regulacijskih del na Ljubljanici pa se je izkazalo, da je treba že odobrena projekt za regulacijo Haloga grabna in sicer od njegovega izliva v Ljub* ljanico do približno 1300 m navzgor spre* meniti v toliko, da se prvotno projektirani sklon brezin v naklonu 1:1 % izvrši v naklonu 1:2 ter zmanjša padec s tem, da se zgradi ob izlivu prag in po potrebi se dve zagatni steni.
Da se more izvršiti omenjena 6premem* ba načrta, prosi glavni odbor, da &e razla« ste dela teh«le parcel, ležečih v kat. občin* Trnovsko predmestje: St. 250*108, 250*106, 250*105, 250*104, 250.102, 250-101, 250*100, 250-99, 1696-6, 250*92, 250*89, 250*88, 25079, 250*168, 895*1, 895*2, 895*4 in 895-3.
O tem se na podstavi 54 in 61 vodno, pravnega zakona kranjskega razpisuje na dan 10. Junija 1931 komisijska obravnava na mestu samem. KornA-r^a se sestane orne* njega dne ob 8. uri pri kopaheču ljubljan* kega športnega kVoba ob Ljubljanici.
Načrti in drugi pripomočki ter sezmm za razglasitev v poštev prihajajočih zem* ljSšč z navedbo zahtevane površine uo do dne 9. junija 1931 razgrnjeni med uradnimi UTami pri mestnem načelstvu v Ljub* Ijani vsakomur v vpogled.
K obravnavi se vabijo vs: udeleženoi s prdstavkom, da morejo svoje ugovore zoper predlagano razlastitev zemljiš prijaviti ustno ali pismeno do dne 8. junija 1931 pri mestnem načelstvu v Ljubljani -afi pa pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Najkasneje pa se morajo taki ugovori prijaviti vodji komisije pri komisij* ski obravnavi sam, kar bi se sicer smatralo, da se udeležene: strinjajo z razlastitvijo njihovih zemljišč ter se bo v zadevi razsodilo brez ozira na poznejše ugovore.
Otroci med seboj.
— Evica, zakaj pa tvoj mali bratec tako strašno kriči?
— Nič posebaiega, kažem mu samo, kako se jedo banane.
UPRAVNI SVET IN NADZORSTVO UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI javljata tožno vest, da je nas zaslužni in spoštovani tovariš in sotrudnik
Josip Benedek
nadučitelj v pokoja in član nadzorstva,
po plodonosnem, blaginji naroda in ugledu učiteljskega stanu posvečenem življenju preminul v 84. letu starosti.
Pogreb se bo vršil v sredo, dne 10. t m., ob 17. uri izpred mrtvaške veže državne bolnice.
Bodi možu zvestobe in poštenosti časten spomin! 14001181184 dne 5. junija 1931.
Stev. 12*
»SLOVENSKI  NAROD«, dne 5. Junija 1931
Stran 3
Dnevne vesti
— Opozorilo učiteljem. Kr. banska uprava razglaša: Učitelji z ljudsikh šol, ki žele v šolskem letu 1931-32 poučevati na meščanskih šolah, naj vložc do 10. t m. s 5 Din kolekovane prošnje za premestitev na meščansko šolo pri neposrednem starešini. Ti pošljejo prošnje takoj po službeni poti kr. banski upravi. Prošnje je opremiti z izvodom iz službenega lista, na katerem obrazloži starešina prosilčevo oceno. — V prošnjah je navesti, katere predmete želi prosilec poučevati. Prošnje, ki bi se glasile le za mesto Ljubljano, Maribor m Celje, se ne bodo upoštevale.
— Razpisane zdravniške službe. Centralni Higijenska zavod v Beogradu potrebuje primarija v bolnici za nalezljive bolezni. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m OU2D v Subotici potrebuje enega pogod benega zdravnika splošne prakse s sedežem v Subotiai in dva pogodbena zdravnika splošne prakse s sedežem v št. Kaniži. Prošnje je treba vložiti do 16. t. m Banska uprava dunavske banovine razpisuje mesto okrajnega sanitetnega referenta v Rači kragujevskl. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. Ista banska uprava razpisuje natečaj za mesto občinskega zdravnika udruženje zdravstvene občine v Belem Manastiru. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m Banovinska bolnica v Kragujevou potrebuje sekundardja za kirurgičnl oddelek. Prošnje je treba vložiti do 30. t. m.
— Kolonije zagrebškega Higijenskega zavoda v Sloveniji. Zagrebški higijenski zavod prireja že več let poleg svojih poletnih kolonij na morju tudi kolonije v planinah, večinoma v Sloveniji. Letos priredi kolonijo v Slovenskih Konjicah, od koder prirede dijaki srednjih ln učenci ljudskih šol vsak mesec po en izlet na Bled in v Bohinj, v Rogaško Slatino, Maribor itd.
— Sprejem gojencev v pomorsko vojno akademijo. V prvi letnik pomorske vojne akademije v Dubrovniku, ki se prične 1. oktobra in traja 3 leta, bo sprejetih do 25 gojencev. Prošnje je treba poslati adjutan-turi poveljstva akademije do 15. avgusta. Podrobnosti natečaja so razvidne iz »Službenih Novine št. 122 z dne 3. t. m.
— Jurij Fleišman je edini slovenski skladatelj, katerega pesmi so povečini zbrane in so izšle v 7 zvezkih založništva J. Gion-tini v Ljubljani. V zbirki »Šolarske pesmi« objavlja 16 šolskih pesmi, v zbirki >Mične slovenske zdravice« ima objavljene svoje moške m mešane zbore, solospeve in duete lažje vsebine, namenjene v prvi vrsti veselicam, V zbirki »Slovanska Beseda« so objavljene njegove najlepše pesmi, med njima tudi take, kj bi se uspešno razlegale s koncertnega odra še zdaj. Ce prištejemo še pesmi, ki jih je izdal v »Orlici«, dobimo lepo število 100 skladb. Fleišmana so peli v letih okrog 1860 povsod. Brez njega ni bilo petja, ne v šoli, ne na veselicah. S tem, da mu odkrijemo v nedeljo v Beriče-vem skromen spomenik, se vsaj maio oddolžimo njegovemu delu za procvit slovenske pesmL
— Razpisana služba babice. Županstvo občine Škofja vas s rez Celje razpisuje službeno mesto babice. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m,
— Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Laškem je prepovedalo Ivanu Roškerju iz Dola pri Hrastniku zahaja-nje v krčme za dobo enega leta.
— Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15. do 31. maja je bilo v dravski banovini 24 primerov tifuznfh bolezni, 39 škrlatinke, 147 ošpic. 50 davic, 10 dušljive-ga kašlja, 18 šena, 3 nalezljivega vnetja molgan, 3 krčevite odrevenelosti in 2 ot-ročniške vročice.
— Oddaja del pri adaptaciji vojašnice Kralja Aleksandra L v Mariboru se bo vršila potom ofertalne licitacije 23. t. m. pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Oglas Je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.
— Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija LJubljana, bo imela redni občni zbor 28. t m. ob 11. v prostorih okrožnega sodišča v Mariboru. Na dnevnem redu bo med drugim tudi izpretnemba pravil Na dnevnem redu je med drugim tudi iz.z
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Včeraj je bilo lepo v severozapadnih krajih naše države, v jugovzhodnih pa oblačno in deloma deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 27.9, v Zagrebu 25.6, v Beogradu 25.4, v Ljubljani 34.4. v Mariboru 22.2, v Sarajevu 21.3, v Skopi ju 212. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.3 mm, temperatura ie
znašala 11.3. _ Kočijaž s konp   vred utonil. Včeraj
popoldne se je na Savi pri Zagrebu pripe*
t'la težka nesreča. Kočijaž Josip Goleč iz
Trnja je gnal svoja konja na Savo kopat.
Zavozil je z vozom vred v Savo, nenado*
ma je pa zašel v globok tolmun in začel je
s konji vred gagati. Nesrežnež je klical na
pomoč, pa mu   nihče ni mogel pomagati.
Utonil je s konji in vozom vred. Goleč je
bil uslužben pri posestniku Beli Burgnerju,
bil je oženjen in zapustil je 6 otrok.
— Najstarejša tvornica usnja v Novem Sadu zgorela. V noči od 6rede na četrtek je izbruhnil v tvornici usnja Pollak in Ries* ner v Novem Sadu katastrofalen požar, ki se je naglo razširil na vsa poslopja. Goreti je začelo v sušilnici usnja, ogenj se je pa širil tudi na druge objekte. Gasilca tovarne n;60 mogli rešita in je pogorela do tal. Ga* silcem se je posrečilo rešiti samo strojnico in skladišče. Skoda znaša okrog 2 milijona Din, tovarna je bila pa krta z zavaroval* nino samo za 880.000 Din. Pollakov« tovar* na je brila ena najstarejših v Jugoslavija; ustanovljena je bila 1. 1848.
_ Pozna žrtev svetovne vojne. Te dni
je v Apatinu' podlegel posledicam poškodb - .-vetovni vojni 37*letni Peter Baverle. V m imel še izza svetovne vojne v tele* _. o SMgel,   °d ka&eaah 80 mu zdravniki
štiri odstranili, dve sta pa ostali v njem in povzroči Id njegovo smrt.
— Nova žrtev avtomobilske nesreče pri Varaždina. Poročali smo te dni o težki av* tomobilsk- nesreči, ki se je pripetila pri Varaždinu, kjer sta se skupaj zaletela dva avtomobila. Kot prva žrtev avtomobilske katastrofe je umrla 76*letne Katica Jurinec, v sredo je pa v bolnici podlegel poškodbam 13*letnd Nikola Ca kač.
— Velik proces v Novem Sadu. Pred novosadskim sodiščem se je pričela v sre* do senzaoijonalna obravnava. Gre za ve« liko korupcijsko afero, v katero je zaple* tenoh mnogo odličrrh meščanov. Glavna obtoženec je šef nakupovalnega odelka su* botiške železniške direkcije Branko Mu* mala, ki je obtožen, da je na podlagi po« narejenih listin omogoč;l izplačSlo 6,700.000 Din sarajevskemu veleindustrijcu Miloša Tupanjinu za blago, ki ga Tupanjan ni do* bavvl. Tupanjin je sicer pozneje Železniški upravi dobavil blago, ki pa ni odgovarjalo zahtevam. Proces, v katerega je zapletenih še več drugih uradnikov, bo trajal več dni. Javna telovadba.
— Obleke in klobuke kemično čisti, barva, pUsira in lika tovarna Jos. REICH
Samo se danes zadnjikrat
ob 4*9      in 9«% zvečer
Lažni Seldmaršal
VLASTA BURIAN — RODA RODA Smeh in krohot!
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
Iz Ljubljane
—U Jurčičevemu bratu Antonu kupimo še odejo, njegovim vnukom je pa podaril veletrgovec g. A. Krisper mnogo lepih igrač in to je treba odnesti z denarjem, ki smo ga ta čas Se nabrali, na Muljavo. Morda se pelje kdo jutri ali v nedeljo popoldne z avtomobilom na Dolenjsko in bi bil pripravljen vzeti s seboj našega urednika do Muljave. Kdor bi bil pripravljen storiti to uslugo, naj obvesti po možnosti še danes naše uredništvo.
—H Smolo kuhalo na Dunajski cesti, ker asfaltirajo desni trotoar od Prešernove do Dalmatinove uttce. Na Dunajski cesti so nedavno položili električni kabel pod trotoar v betonske cevi, dočim je prej ležal prosto v zemlji; v zvezi s tem delom so pa morali prebiti trotoar, kar zdaj popravljajo. Sicer je pa bil tod hodnik že tudi precej izhojen.
—ij Nova mladinska igra gdč. Marije Grošljeve. Osnovna šola »Mladikac priredi s sodelovanjem mestne ženske realne gimnazije in akademikov v ponedeljek 8. 1 na. ob 18. v opernem gledališču v prid sokol-skemu skladu mično gledališko predstavo. Mladina bo igrala gdčne. Grošljeve novo pravljično igro »Zlati šah«, nadvse zanimivo odersko delo za mlade oči in detska srca. Dejanje živahno poteka na zemlji, pod zemljo in v oblakih. V igri nastopijo kralj ična Luč, njene družice z dvornim norcem, podaniki, duhovi in še več zabavnih osebic, ki bodo znale izvabiti tud- resnim gledalcem obilo smeha in pravega pravljičnega razpoloženja.
—»Lj Pianist Ivan Noč nastopi solistično na IV. simfoničnem koncertu, ki ga priredi uprava Narodnega gledališča v Ljubljani v petek 5. t. m. v veliki unionski dvorani. Izvajal bo Čajkovskega klavirski koncert v B - molu, ki je eno najlepših del slavnega komponista Polno je blesteči h mest, lepih melodij in tehničnih bravur. Vse obvlada pianist Noč na virtuozen, njemu lasten način. Orkestralno spremljevanje izvedeta združeno operni in matični orkester pod vodstvom odličnega dirigenta gosp. L. M. Skerjanca, kj vodi ta večer svoj drugi simfonični koncert letošnje sezone in kar posebno podčrtamo, vsa dela dirigira na pamet Poleg Čajkovskega je na programu še Franckova simfonija in Musorgskega simfonična pesnitev Na lisi gori. Predpro-daja vstopnic v Matičnj knjigarni
—lj Pravljični odsek TKD Atena v LJubljani priiedi jutri 6. t. m. ob 16. v operi mladinsko igro »ŽaTomil«. Spisala učiteljica Ruža Lucija Petelinova. »Žarornil« je pravljična igra v štirih dejanjih, ki prikazujejo prirodno tragiko in tajne čare našega Krasa. Sredi poosebljenih prirodnih sil, ki vodijo dejanje s karakterističnimi potezami svojega bistva, se bori in zmaguje človek zaradi svoje vztrajnosti in požrtvovalnosti. Med človekom tn divjo prirodo pa je vez — udomačena Žival, ki Justin kivno čuti, kdo jo ljubi. Igra podala otroku v obKki pravljičnosti mnogo resnice, ki zamorejo v domoljubnem in pri rodoljubnem pogledu obogateti njegovo dušo. V okrilju Atene bo zrežiral igro prof. Josip Sest, Žaromila igra Mitja Goreč, ostale glavne vloge so v rokah poklicnih igralcev Slavčeve, Rakarjeve, Kukčeve in Skr-binška. V drugih vlogah nastopa članstvo Atene. Oodbene točke je skomponirala žena, ki dela v interesu žene. Cenjeno občinstvo vabimo, da kar najhitreje poseže po vstopnicah, ki so še na razpolago v pisarni Atene do sobote 6. t. m. do 12. dopoldne in pred predstavo v operi.
—lj Sokolsko društvo LJubljana H. priredi 14. junija javni nastop s pestrimi telovadnimi točkami vseh oddelkov. Po telo. vadbi bo priljubljena ljudska zabava s sre-čolovom in olesom. Svira eodba na pihala 40. po Dod vodstvom višjega kapelnika g. dr. Čnrina. Začetek ob 17. Vljudno vabljeno vse sokolstvu naklonjeno občinstvo.
—ij Sokol L svojemu članstvu. Bratje! Sestrel Sokol I. priredi v nedeljo 7. junija t 1. svoj običajni letni društveni nastop, na katerega vas bratsko vabi. Baš za ta dan pa vas vabijo na razne strani. Za kam se boste odločili? Nadejamo ae, da se odzovete našemu vabilu in posetite domačo prireditev ter s svojim obiskom daste novega poguma telovadeči mladini in članstvu, obenem pa podprete društvo, ki je Se vedno v težkem gmotnem položaju. Bratje in sestre, ne pozabite na svojo sokolsko dolžnost! Zdravo! — Uprava.
Javna telovadba
SOKOLA I NA TABORU v nedeljo, dne 7* frtalja Začetek točno ob 16. ari
—H Sokol I. Tabor priredi taborenje s svojim moškim naraščajem v Metliki. Taborenje se vrši od 5. julija do 3. avgusta t i Vodniki taborenja so znani sokolski tehnični in prosvetni delavci. Cena za vso dobo letovanja znaša 300 Din. Bela Kra-ima je zdrava, z izredno milim podnebjem, reka Kolpa topla in ima zlasti v Metliki lepe prostore za kopanje ter mnogo drobnega peska. Prijave sprejema vodnik naraščaja ob telovadnih urah do 15. t m.
—lj Ljubljanski Sokol. V nedeljo 21. t. m bo izlet moške in ženske dece v lepo naravo. Zbirali se bomo pred Narodnim domom. Odhod točno ob 8. uri. Prehrano naj vzame vsakdo seboj. Na izletni točki bo na razpolago samo širom naše domovine znani »Račičev golaš«, porcija 4 Din, in pa- čista studenčnica. Na ta izlet vabimo vse cenjene roditelje m vse prijatelje sokolske mladine. — V mesecu juliju pa bo taborenje društvenega naraščaja v slikoviti gorski pokrajini v neposredni bližini Ljubljane. — V nedeljo H t m. se vrši, kakor že objavljeno, društveni izlet, združen z javno telovadbo, v našo obmejno postojanko, v lepe in prijazne Žire. Na ta izlet, za katerega vlada splošno zanimanje, prijavila so svojo udeležbo Sokol I Tabor, Sokolsko društvo na Vrhniki, Sokolsko društvo Dol. Logatec ter Ruski Sokol v Ljubljani. Nadaljnje prijave sprejema društvena pisarna v Narodnem domu do 10. t m.
- -lj Javna telovadba Sokola L, združena z ljudsko zabavo in piesom, bo v nedeljo 7. Junija t. L ob 16. na Taboru. Spored: 1. Moški naraščaj: Proste vaje za zlet v Prago leta 1932. 2. Ženska deca: Igre. 3. Članice in ženski naraščaj: Vadbena ara. 4. Moški na racaj: Igra s ponjav«. 5. Moška deca: Igre »Kovači«. 6. člani m moški naraščaj: Skoki in preskoki. 7. Moški naraščaj: Tekma na hod a! Jk ah. 8. Moška deca: Kombinirane tekme. 9. Ctemice: Proste vaje za zlet v Prago leta 1932. 10. Člani: Proste vaje. Vabimo vse brate in sestre ter sokolstvu naklonjeno občinstvo, da v čim večjem števrlu posetijo naš letošnji Javni telovadni nastop. — Prirod, ods. Sok. I.
—Ij JugosJovensko kemijsko društvo, odsek za predavanje. Danes bo predaval profesor Rebek o smernicah kemijskega pouka na visokih šolah v kemični predavalnici v realki, Vegova urica 4. Začetek ob 18. uri.
—Ij   Šentpeterska   ženska podružnica
CMD priredi zbirko pod imenom »dan srčkov« v korist CMD dne 6. junija popoldne in 7. junija dopoldne. Gospe, gospodične in deklice bodo prodajale srčke (suho robo) v korist družbe. Nabiralo se bo v nabiralnike. 2eIimo, ker ima prireditev blag namen, da vsak po svojih moči daruje: Mal dar domu na oltar.
Iz Celja
—c Javna sela celjskega okoliškega občinskega sveta se bo vršila jutri ob 20. v občinski posvetovalnici na Bregu. Dnevni red bo precej zanimiv in pester.
—c Iz življenja celjskih Korošcev. Drevi ob 20. se bo vršil v restavraciji hotela Evrope rednj sestanek celjskih Korošcev. Vabljeni so v prvi vrsti oni, ki so se doslej tizogibali običajnih sestankov. Istočasno izreka klub koroških Slovencev v Celju najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so na ta ali oni način prispevali k čim ugodnejšemu bivanju koroških bratov in sester *z divnega št Jakoba v Rožu v naši sredi.
—c Celjsko pevsko društvo bo imelo svoj veliki vokalno - instrumentalni koncert v soboto 30. junija ob 20.30 in v nedeljo 21. junija ob 17. popoldne v veHki dvorani Celjskega doma.
—c Podružnica Jugoslovanske Malice v CeQa bo imela svoj letošnji redni občni zbor jutri ob 20. v rdeči sobi Narodnega doma Udeležite se ga polnoštevifluo.
—c Za našo bedno deco. V soboto 6. t. m. se bo vršil v Celju in okolici cvetfič-n\ dan državne krajevne zaščite dece m mladine v Celiu. Prebitek te človekoljubne prireditve Je namenjen izključno le naši ubogi deci. Naj ne bo nikogar, ki bi odkloni! prosilce in prosilke
—c Opozorilo brezposelnim zidarjem m dninarjem. Stavbnik g. Korošec potrebuje za gradnjo hiš v Južni Srbiji (Skoplje In okolica) okrog 100 zidarjev ter večje število dninarjev za pomožno delo na stavbah. Interesenti naj se zglase na celjski Borzi dela.
—c Znižana vožnja za gasilsko slavaost v Celju. O priliki svečane proslave 60let-niee obstoja celjskega Prostovoljnega gasilnega Ju reševalnega društva in razvitja njegovega prapora se bo vršil v Celju tudi pokrajinski zlet Jugoslovanske gasilske zveze Za obisk te prireditve Je dovoljena na železnici 25% znižana vožnja. Legitimacije se dobe pri gasilnem društvu v Celju. Prireditev se      i. H 7. 1 %x
eztna koža &ahteua nekno negovanje
Poseben čar struji iz baržu-naste mehkobe kože. Ta dražestna lepota se doseže z Elida Favorit milom. Obilna pena tega mila neguje nežno kožo, napravi jo mehko kot svila in ji da tisto vonjajoče svežost, ki je skrivnost zares lepe poltL
ELIDA^^MILO
Novi telefoni v Ljubljani
Rozman Gregorij dr.,    škof ljubljanski, Pred Škofijo 4 31-51 Rueh Fr. ing., Mir je 23 33-61 Samec Maks drn prof-* BogMftčeva
ulica 11 28-59 »Sanitas« m z o. &, Slomškova
uMca 27 32-31
Schade Walter, Dvorakova unča 8 33-09
Skala H., Mlrje 4 24-50
Slaznič Fran, Gospo s ve Laka cesta 6 29-72
Sokolska Župa LJubljana, Tabor 27-11 Sporu Vilko dr., Slomškova ulica 7 34-37 Stacul V. dr., Gosposvetska c. 2/n 31-93 »Staklo«, Tober B., trgovina s steklom, Ilirska ulica 17 34-58 Stare Leo dr., Erjavčeva cesta 16 29-52 Stavbišče za grad bo palač Pokojninskega zavoda, Dunajska cesta 33-27 Stermenszkv   Julij, ključavničar,
Tržaška cesta 46 28-12 Steyr tovarne,   detailna trgovina,
Miklošičeva cesta 36 33-87 Struna Albert ing., Fleteršnikova
ulica 32 34-06 Svečama >Pax« d. z o. z., Celovška cesta 14 31-14 šabec John P., Gorupova ulica 4/1 23-82 šapla Anton dr., šubičeva ul. 3/II 27-86 čaplja Danilo, Bežigrad 10 34-12 šare Marija, Rutarjeva ulica, Vila
»Trnovska« 31-29 flirrer Matija, knjigoveznica, Vegova ulica 6 33-72 Šimenc Pavel, vrtnarstvo, Sv. Križ 27-89 Šolski odbor, krajevni, Na Prulab
(Osnovna šola) 32-56 Šumi Fr. & Co., d. z o. z., Miklošičeva cesta 14 25-81 šušteršič Anton, Igriška ulica 6 30-98 šušteršič Vinko, Večna pot 33-94 Tavčar Josip dr., Gledališka ulica 4 33-93 Tiskarna »Slovenija«, Wolfova 1 27-55 Tomažič Emil, stavbenik, Kersnikova ulica 5 28-75 Tomažič France, arhitekt, Dunajska cesta 17 31-32
Totra,   tovarna trakov, Aleksandrova cesta 5 Trček Jak., parna pekarna, Breg 4
Trgovska akademija,  dri, Aškerčeva eesta U
Tujsko-prometni svet kr.
uprave, Seleninirgova 7/1 Turk Vlado, trgovec, Streliška 24
Univerza, fiziološki   in histološki institut, Zaloška cesta 4 kemični institut, Vegova uSca 4
Uršul ms ki samostan. Kongresni trg 18
Vidmar Josip, književnik, Večna pot 3
Vidmar   Karol,    parna pekarna.
Rimska cesta 6 Vončina Fr. dr., Pod Turnom 3/H Vzajemna zavarovalnica, Miklošičeva cesta 21 Zabukovec Pavla, Stritarjeva 7/II Zadruga sodavice, Slomškova ul. 27 Zajec Franc, čuvar t. t. linij, Zg. Šiška
Zalaznik Jakob, kavarnar, Prule 9 Zanatska banka, Dunajska c. 31 Zveza obrtnih zadrug, Beethovnova ulica 10 Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo, Gregorčičeva ul. 27
železničarska menza, Pražakova ulica 19
železniška direkcija 20-23
žitnik Peter, kleparstvo, Ambrožev trg 9
Župančič Oton,   Dalmatinova l/m
župni urad, evangeljski, Gosposvetska cesta 9
Zupni urad, frančiškanski, Marijin trg 4
Župni urad,  stolni,    Pred škofijo
12/n
župni urad Trnovo, Razlagova 1
26- 28 28-19
28-87
28-73
23-04
34-96
34-39
31-31
31-94
31- 1»
28- 48
25-21
29- 58
32- 31
34-33 SO-09
30- 20
30- 88
31- 97
31-39 29-39
31-46
28- 36
29- 98 34-28
27-09 31-91
župni urad v Šiški, černetova 20 28-42
Javna telovadba Ljubljanskega Sokola
Ljubljanski Sokol je imel včeraj popol* dne kot prvi izmed petih ljubljanskih co* eolskih društev svoj redni letni javni ^s.* stop. Na letnem telovadišču pod Tivolajem se je zbralo navzlic lepi nedelji, velesejmu in raznim drugim prireditvam lepo število sokolskoga članstva, vojaštva in drugega občinstva.
Telovadbo je otvorilo 64 zagorelih na* rasčajnikov, ki so izvajali 6avezne proste vaje, določene za vsesokolski zlet v Pragi leta 1932. Po končanih prostih vajah so ostali naraščajnrik; na telovadišču in so na# stopili tudi na orodju. S prostimi vajami za drugoletni vsesokolski izlet v Prag: so na* stopili Se člani (48 po Številu), članice (37) in ženski naraščaj (26). Vaje 60 šle dobro, vendar se je pa poznalo, da je bilo premalo časa za učenje, ker so proste vaje šele pred kratkim izšle.
Ženska in moška deca je pokazala raz« ne igre in tekme. Največ smeha je vzbu* di-la tekma najmanjših deklic, pri kateri je morala vsaka izmed njoh nesti na žlici jajce.
Nova točka je bila vadbena ura, pri ka» teri je sodelovalo 50 članov. Pokazali so občinstvu, kako se telovadi v naših telovad* nicali; videli smo korakanje, skupne pro» ste vaje, orodno telovadbo in redovne va* je. Taka vadbena ura je zlasti za gledalca, ki nima pitioznosti, da bi prišel v sokol'
sko telovadnico, prav zanimiva in poučna. Pri njej bi pa bilo treba, kolikor je seveda to v tako kratkem času mogoče, bolj po* udariti vsestranost sokolske telovadne vzgoje. Prostih vaj je bilo na primer pre* več, zato pa smo pogrešali raznoterosti, iger in še marsikaj drugega, kar bi napram vilo vadbeno uro še veliko bolj pestro in zanimivo.
Olani so razen tega nastopili še c dve* ma točkama. Vzorna vrsta 8 bratov je poka* zala nekaj prav posrečenih vaj na krogih na mestu in v gugu, izbranih telovadcev pa je nastopilo s hkratnimi vajami na treh drogih. Drog je že itak za nastop eno naj* bolj riskantnih orodaj, še prav posebno težko pa je doseči na njem uspeh pri hkrat* ni h vajah. Glede na to so šle skoraj vse vaje, med katerimi je bilo nekaj prav tez* kih prvim, dobro in skladno.
Javno telovadbo je zaključilo 12 članic 6 telovadnim plesom, ki je bil zlasti po iz* vedbi najlepša točka sporeda in je bil tudi od občinstva sprejet z burnim odobrava* njem.
Ves spored je trajal dobri dve uri, ven* dar bi bil lajiko precej prej končan, če bi ne bili odmori med posameznimi točkami predolga. Pri vseh točkah razen pri zadnji, telovadnem plesu, je igrala godba Sokola I na Taboru.
V kaznflnid.
Paznik kaznjencem: Jutri pride sem gospod inspektor.
Kaznjenec: Kaj je pa zakrivil?
Str«! 4
»SLOVENSKI NAROD« dn« 5. Junija 1931
Stev. I'?4
Zane Grevt
38
Skrivnostni jezdec
Roman.
Cokimfoirta je skrila svog žareča obraz v odejo Wilsonove postelje. Njegova divja radost, čudna moč njegovih poljubov jo je spravila iz ravnovesja. Slonela je na njegovih prsih in rada bi bila ostala večno pri njem. Ves svet se ji je zdel nov in bogatejši, ko je odgovorila na njegovo prošnjo: Da, tjribrm te! Oh, rjubirn te — ljubim te! —Dpšica, dovoli, da ti pogledam v
oči.
C^umbina je dvignila glavo, toda solze so zastrle njen pogled, beseda ji je zastala v grhi in obšlo jo je strasno Čustvo najtežje izgube .in najhujšega udarca v trenutku, ko je bila okusila največjo ljubavno opojnost.
— Poljubi me, Colutmbma.
Motne so bile njene oči, ko je gledala njegov žareči obraz, sklonila se je nad njim in srečala njegove ustne s svojim prvim poljubom — ki je bil njen zadnji.
— Nič več — nič več, — je zacepetala, mu ovila roko okrog vratu, skrila svoj obraz na njegovih prsih, ga držala krepko in zadrževala flitenje, ki k) je pretresalo.
Moore je moJčaJ; tež%o je dihal m le počasi se je polegel vihar njegovih čustev. Columbina je čutila, da mora vedeti, da nekaj ni v redu m da si morda ne upa povedati, kaj ga teži. S prosto roko jo je molče pritiskal k sebi in ča-kai. To nemo čakanje je bilo Columbini neznosno. Hotela je ta trenutek zavleči, trenutek, ki je bil vse, kar bi mogla kdaj dati. Toda Columbina se je ustrašila tega, ker je vedela, da bi se njena dolžnost napram staremu BeHoundsu razblinila v nič, če bi še enkrat poljubila W0sona.
Ko je izpustila njegov vrat iz objema, je mislila, da ji bo počik> srce. Vzravnala se je, si otrla solze, vstala in zbrala vse svoje moči, da bi mu mogla iznova pogledati v oči.
Skozi priprta vrata se je začul močan glas in Cokrmfoina se je zdrznila. Bil je glas starega lovca, ki je klical svoje pse. Vračal se je in to je opozorilo Cotarnbino na njeno dolžnost.
— Prvega oktobra se moram poročiti z Jackom Benoundsoni.
Cikaš se je vzravnal, kolikor je pač mogel. Columbini je bilo mučno gledati njegov femučeni, bledi obraz.
— Ne, izključeno! — je zastokal.
— Da, res je, — je odgovorila potrto.
— Sag si vendar prišla k meni in mi dedala, da me ljubiš. — Očitajoče jo je pogledal.
— In tudi to je res — strašna resnica.
iNjegov mrfci obraz se je nekoliko zjasnil.
Baš v tem trenutku je pa vstopa Wade, za hip je obstal na pragu, potem se je pa približal Columbini, ki ni mogla odvrniti pogleda od Wilsona, da bi pogledala svojega prijatelja; samo drhtečo roko mu je iztegnila naproti. Wade je stisnil drobno ročico v svojo krepko pest
Ta čas je Wilson zaman napenjal vse sile, da bi ohranil hladno kri
— Če me ljubiš, Collie, kako se moreš potem poročiti z Jackom? — je vprašal, ne da bi se zmenil za lovca.
— Moram.
— Zakaj — zakaj?
.—. Njegovemu očetu se moram zahvaliti, da sploh še živim. In on zahte-
va, da vzamem Jacka, da mu priskočim na pomoč in napravim iz njega moža ... Moram mu pomagati. Moram poplačati svoj dolg. To je moja dolžnost
— Saj imaš dolžnosti tudi napram sebi — kot ženska, — je odgovoril strastno. — Kaj res ne vidiš sramote takega zakona.
— Sramote? — je zaječi jala Cokrrn-bina.
— Da. Sramota je vzeti fanta, če bu-biŠ drugega. Collie, to moraš dobro premisliti. Ne smeš se sama ugonobiti. Obljubi mi, da tega ne boš storila.
— O Wilson, kaj naj ti odgovorim? Saj se moram poročiti z njim.
— Ga pa ubijem, predno te dobi.
— Molči! Če se še enkrat spopri-meš z njim in če se zgodi kaj strašnega, si končam življenje.
— Pojdi — pusti me samega! — je vzkliknil ves iz sebe.
Columbina se je naslonila na lovče-vo ramo v nadi, da najde pri njem oporo. Hitro so ji odpovedale moči, čeprav jo je duh še držal pokoncu. Vedela je, kako trden je njen sklep. Toda Wflso-nove muke so ji trgale srce.
— Čuj, čuj, — je začel Wjteon iznova z drhtečim glasom. — Gre za tvoje življenje in tvojo srečo — — za tvojo dušo ... BeiHounds je ves zateleban v tega razvajenega cepca. Mož misH, da z njegovim sinom solnce vzide in zaide. Toda Jack BeHounds ni vreden niti počenega groša ... Nikar ne misli, preljuba Collie, da govori iz mene samo ljubosumnost. Dobro ga poznam. Do smrti te bo mučil tako gotovo, kakor te vktirn zdaj pred seboj. Vedeti moraš Collie, da ti lahko dokažem, kakšen tič je to. Toda nikar me ne sili v to. Verjemi mojim besedam, Collie, verjemi mi.
— Saj ti verjamem! — je vzklKknila Columbina. — Toda to položaja prav nič ne izpremeni. S tem postane samo moja dolžnost mnogo težja.
— Dolžnost! Kako temeljito se motite! Mar naj se ženska žrtvuje, ker jo je nekdo sprejel pod svojo streho in vtzgojU?
— Prav praviš, W(iksan. Mnogo sem razmišljala o tem... Toda ti pozabljaš, da si krivičen, da nočeš priznati, da je v vsakem čHoveku, torej tudi v Jacku, nekaj dobrega. Stari je trdno prepričan, da bi mogla jaz spraviti Jadka na pravo pot. Morda bi se mi res posrečilo rešiti ga popolnega propada. To je moja iskrena želja.
— Spraviti Jacka BeMoundsa na pravo pot! Kako moreš napraviti !z gnilega jajca sveže? Kaj pa hočeš — kad vendar hočeš?
— Ne govori več, molči, lepo te prosim! — je vzkliknila Columbina. — O, bolje bi bito, da nisem prišla! Bent, spremite me domov.
V letalu nad Afriko
Doživljaji glavnega nemškega letalca Ernesta Udeta na
filmski ekspediciji v Afriki
OTROŠKE NOGAVICE
*£lGOH
Najboljše, naftrafne^e, zato
13
SOKOLI!  DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU!
V Monakovo se je vrnil nedavno slavni nemški letalec Ernest Udet ki je preživel 6 mesecev v afriških pragozdovih in pustinjah, kjer je doživel nešteto pustolovščin. Udet spada med najpogumnejše nemške letalce in med vojno je veljal za enega največjih junakov zračnih višav. 63 krat se je spoprijel s sovražnimi letali in odnesel je
mnogo zmag. Večkrat je pa tudi sam treščil na tla, enkTat celo v gorečem letalu, pa je ostal vedno skoraj nepoškodovan. Lani v oktobru se je napota z Gondartovo filmsko družbo v Afriko, da zbere čim več napetih posnetkov za film »Tuji ptiči nad Afriko«. Ostal je pri fihnski družbi do konca in po njegovi zaslugi je dobila filmska industrija na naravnih posnetkih in napetih prizorih najzanimivejše delo.
Ekspedicija je bila sijajno opremljena. Imefla je 7 tovornih avtomobilov in 3 letala. V Mombasu v bivši nemški Afriki so se letalci spustili na tla in se utaborili pri jezeru Mamgara. Čim je bilo poskrbJtjeno za reden dovoz bencina iz Uruše, so začen' fiimati. Znani bribodazec Schneeberger iz Inomosta, ki je fMmal tudi film »Vihar na Mont-blancu« je bil operater ekspedicije. Ude-tovi poleti nad Afriko so prinesli fihnski družbi neprecenljivo gradivo. Letala so naletela na ogromne črede antilop in zeber ter nepregledne jate najrazličnejših ptic, ki so jih letalci fotografirali iz neposredne bližine. Večkrat je sledil Udet s svojim letalom ogromnim jatam ptic-seiivk, ki so se vračale iz Afrike v Evropo.
Seveda je videl pod seboj pogosto tudi divlje zveri. Nosorogi so zelo hudi na letalo in začno besneti, čim zaslišijo nad seboj brnenje propelerja. Druge živali se pa za letalo sploh ne zmenijo afli se pa hitro skrijejo. Bn nosorog, nad katerim je Udet večkrat zelo nizko letel, da bi bih posnetki čim točnejši, je začel besno skakati in ko se mu je letalo močno približalo, se je srdito zakadil proti njemu. V ogromni pustinji Sereogeti je naletel Udet tudi na leve. Nekoč je hotel fotografirata celo skupino levov. Letel je zelo nizko, v dragem letalu sta mu pa sledila Schneeberger in pilot Suchocki. Schneeberger je na vso moč vrtel apa-
rat. Ko je bik> letalo komaj dobra dva metra nad zemljo se je največji lev zaletel proti njemu, ga dosegel s prednjimi šapami in raztrgal krila na robu. Letalo se je močno nagnilo in malo ie manjkalo, da ni treščilo na tla. Pilot je moral napeti vse sile, da je spravil letalo v ravnotežje in se spustil za bližnjim gričkom na tla.
Na povratku v Evropo je letel z Udetorn Schneeberger, ki ga je bila napadla huda tro«pična mrzlica. V Sudana je zašel Udet v val strahovite vročine. Zlomila se mu je cevka, po kateri teče bencin v motoT. in Udet se je moral spustiti v Suddu, kakih 200 km južno od Malakala. Kovinski delti aeroplana so bili tako razbeljeni, da se je letalec močno opekel, živila so se hitro pokvarila in tri dni sta preživela v strašnih mukah. Rešil ju je angleški letalec Campbell Black, ki je letel v Nai-robi in je mimogrede iskal Udeta, ker je vedel, da je nekje obtičal.
Brez motorja iz Berlina v Frankfurt
Dairmstadtskemu letalcu Ottonu Fuohsu, ki dela v Berlinu poskuse z brezmotornim letalom, se je posrečil ifcri ure trajajoči polet iz Berlina v Frankfurt nad Odro. Letalec je privezal svoje brezmotorno letalo k motornemu in se dvignil tako visoko, da je lahko manevriral, ne da bi se mu bilo treba bati, da bi se kam zaletel. Visoko nad Berlinom je pa zašel v precej močan veter, ki ga je gnal naprej. V višini 800 do 1000 m je naletel Fuchs na močan zračni tok jugovzhodne smeri. Tok ga je gnal skoraj v ravni črti in zelo hitro proti Frankfurtu nad Odro. Brezmotorno letalo je letelo s hitrostjo 60—70 km na uro.
Blizu križišča poti Frankfurt nad Odro - Kustrin in BerMn - Frankfurter Schaussee se je Fuchsovo letalo nepoškodovano spustilo na travnik. S tem poletom je Fudhs dokazal, da se da letati z brezmotornim letalom tudi nad velikim mestom. Predno ga je namreč zanesel veter nad pokrajino, je krožil celo uro nad mestom.
Svatba na mostu
Ameriško mesto Detroit je na sami kanadski meji. Mejo tvori reka, čez katero je zgrajen most, ki je do polovice kanadski, druga polovica je pa last se-veroameriške države Michigan. In ta most je doživel oni dan nekaj neverjetnega. Šlo je za civilno poroko, kakršne na svetu menda še ni bilo.
Američan Crudde se je ožendl z nekim kanadskim dekletom. Ker je pa bil že preje oženjen z MehiČanko, od katere se je dal ločiti, kanadski zakoni pa ne priznavajo mehiške ločitve, se poroka ni mogla vršiti v Kanada. V Ze-diojenih državah se pa tudi ni mogla vršiti, ker nevesta ni imela dovoljenja naseliti se v Ameriki. Žendn je torej povabil nevesto in uradnika na omenjeni most nevesta je stopila na kanadsko polovico, ženin z uradnikom pa na ameriško. Čez nevtralno črto sta si podala samo roke, uradnik je opravil svoj posel in že sta bila mož in žena. V tistem trenutku je postala žena tudi ameriška državljanka in mož jo je lahko brez skrbi odvede! v mesto.
Piccarda
hoče posekati
Iz Munchena poročajo, da se pripravlja asistent prof. Piccarda dr. Kipier na nov vzlet v stratosfero. Dvigniti se namerava z novo konstruiranim balonom, ki bi bil v nasprotju s Piceardo-vim razdeljen na več celic. Dr. Kipier upa, da se bo mogel dvigniti 30.000 m visoko.
Za drugi vzlet v stratosfero se zelo zanima monakovski rentgenolog dr. Wels, ki ima sam precej denarja, obenem pa dobre zveze s finančniki tako, da vprašanje financiranja vzleta ne bo težko rešiti. Toda dr. \VeIs je previden in nooe tvegati življenja. Predno bi se dvignil z novim balonom, hoče poskusiti srečo s Piccardovim balonom, ki je že preizkušen. Učenec hoče torej prekositi učitelja. Seveda je pa veliko vprašanje, če bo imel dr. Kipfer s svojim načrtom srečo.
Amerika prva
v letalstvu
Angleški državni statistični urad je objavil zanimive podatke o letalstvu. V Angliji pride na 50.000 prebivalcev eno prometno letalo, v Franciji na 36.700, v Ameriki pa že na 12.500. Nemci so sicer tudi v letalstvu mojstri, vendar se jim pa poznajo težke posledice ogromnih reparacijskih dajatev. V Nemčiji pride eno prometno letalo šele na 62.340 prebivalcev.
Največ prometnih letališč odnosno leialskih pristanišč ima tudi Amerika in sicer 1475. Anglija jih ima 129, Nemčija 95, Francija pa samo 28. Kar se tiče vojaških letalskih pristanišč, je zopet na prvem mestu Amerika, ka jih ima 67, Anglija jih ima 47, Francija pa 30. Civilnih letalcev je bilo v začetku letošnjega leta v Ameriki 15.620, v Angttlf 1955, v Franciji U 00, v Mafiji pa 357,
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v čre-vesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih čermasti turi, marsikateri katari, motnje sluznice, preidejo z uporabo naravne »Franz Josefoveec grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih* obeh spolov z največjim uspehom, »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Trud čebelic
Kozarec medu pomeni za čebelo 60.000 km poti, ki jo mora preieteti* predno nabere funt sladkega medu. To je izračunal C. B. Gooderham. Čebela tehta približno pettisočinko funta in v[ panj prinese vsakokrat količino medu, enako približno polovici r^ene lastne teže. Če hoče nabrati funt medu, se mora torej vrniti v pand približno deset-tisočkrat. Pri tem moramo še pomislit^ da sok, ki ga prinese v panj, izgubi i izhlapevanjem približno polovico svojs teže.
Če upoštevamo vse to in če računamo, da preleti čebela vsakokrat po vp rečno tri kilometre, dobimo 60XXX km, ki jih mora čebela preleteti, da zbe* re funt medu. Zato ni čuda, da živi če« bela, ki jo zadene usoda, da se izleže poleti, samo 6 tednov. Čebele, ki se to* ležejo po poletnem naporu, žive povprečno 7 mesecev.
Umri nam Je nenadoma naš preljubi, dobri papa in dedek, gospod
Josip Benedek
iiadnčitelj v pokoju
včeraj dne 4. t m. ob 19. uri, previđen s tolažili sv. vere.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 10. junija 1931 ob 5. uri popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 11. junija ob 7. uri zjutraj v Frančiškanski cerkvi.
y LJubljani, dne S. junija. 1981.
FELIKS, načelnik saobraćajnega oddelke dri. železnice, sin; MARICA KACIC, vdova bančnega ravnatelja, hčerka; MARJANCA, METKA in ALENKA, vnukinje.
Ob«— LjmV^nm,
Vsaka beseda M ta odgovor znamko 1 - Na •mmmm ođ&ovat farna* —
lahko tudi w znamkah, vprašanja bres znamko me
DALIBOR KLAVIRJI PIANINI razstavljeni  na  velesejmu v Ljubljani 30. V. do 8. VI. 1931.
DALIBOR,
Češka prima znamka jamči za najboljšo kvaliteto in zmerno ceno. — Tudi na obroke. — Paviljon E. 1742
Malinovec
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja
lekarna Dr. G. PICCOL1, LJUBLJANA, Dunajska c 6.
POSESTVO obstoječe iz 97 oralov, v najlepši legi Slovenije, ob vznožju Pohorja, 20 minut od mesta, prikladno za vsako letovišče, za 190.000.— Din proda Anton TramSek, gostilna Pristovnik, Slovenoka Bistrica. 1806
Deske
m. za obijanje, kratke za mizarje, oblane za pode in letve raznih dimenzij prodaja po zelo niriri ceni
„Ilirija44, d. z o. z.,
LJUBLJANA, Dunajska cesta it. 46
Telefon St 28—20. 25—95.
LJUBITELJEM POHORJA
se nudi lepa prilika za bivanje v Mislinju čez poletne mesece. Na razpolago dve sobi s kuhinjo v novi nisi. Najprimernejša, za rodbino s služkinjo. Informacije iz prijaznosti pri tvrdki A. F. Iršič v Mislinju.
1804
STAR »AUSTRO FIAT«
z električno razsvetljavo, pre-deljen v poltovorni voz, nova pnevmatika, mašinerija intaktna, takoj uporabljiv, prodam zaradi nabave novega voza za 6000 Din proti takojšnjemu plačilu. A. Roječ, Stična. 1805
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri U.
»KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu)
Telefon 34—34
Za splošno ključavničarstvo
se priporoča
IVAN KRALJ
Ljubljana, Gregorčičeva 5.
Opozorilo sejmskim obiskovalcem!
Prve svetovne tovarne klavirjev Bosendoiv. fer, Steinway, Fdrster, H61zl, Stingl original, Dalibor — imajo razstavljene svoja prvorazredne klavirje in planine v klavir-skih salonih
Alfonza BREZNIKA na Mestnem trgu 3LI (poleg magistrata). Obroki po Din 400.—* | — Cena od 15.200 Din naprej.
VI 13.681/31—1.
Razpis
MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI RAZPISUJE
oiertalno licitacijo za napravo železobetonskega mostička čez potok Prošco na Ižanski cesti.
Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu. Nabrežje 20. septembra
do ponedeljka, dne 8. junija do 11« ure dopoldne.
Tam se dobe tudi vsi razpisni pripomočki.
Mestno načelstvo v Ljubljani.
dne 1. junija 1931.
Ribiške potrebščine
vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg.
Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno« Fran J*
— fla upravo m mac ratni del usta; Oton Cnristof, — val v Ljubljani.