Južni Tihi ocean
Cile -
raznovrstnost na pladnju
// Rok Rozman
Površina: 756.096 km* (poleg celinskega
Čila k državi spadajo še otoki Juan Femandez,
Salas y Gomez, Desventuradas in Velikonočni
otoki ter del Antarktike)
Št. prebivalcev: t8 milijonov
Valuta: čilenski peso (CLP)
Uradni jezik:španski
Najvišji vrh: vulkanOjos del Salado(6.893 m) Št. vrst ptic: 479(12 endemitov) Zanimive vrste ptic: kondor (Vultur gryphus), Darwinov nandu (Rhea pennata), Humboldtov pingvin (Spheniscus humboldti), čilski plamenec (Phoenkopterus chilensis), črnovrati labod (Cygnus melanocoryphus), čr nogolšasti ibis (Theristicus melanopis) hudourniška raca (Merganetta armata,l karakara vrsLe Caracara plancus, čilska priba (Vanellus chilensis) andski galeb (Chroicocephalus serranus) čilski golob (Patagbenas araucam), orjaški kolibri (Patagona gigas) čilska la stovka (Taehycineta meyeni\ ovratniški pa-sat (Megacerple torguata) perujski pelikan (Pelecanus thagus), klaleški albatros (Diomedea exulans)
Ogrožene ptice: Danvinov nandu (Rhea pennata), gvanski kormoran (Phalacrocorax bougainvillii), čilski plamenec (Phoenkopterus chilensis), dolgokljuna papiga (Enicognathus leptorhynchus\ ponirek vrste Podiceps gallardoi Izumrle ptice: eskimski škurh (Numenius
Zanimive rastline: andska smre ka (Araucaria araucana), drevo coihue (Nothofagus domheyí), patagonska cipresa (Fitzroya cupressoides), plezalka vrste Mitraría coccínea, mnogo vrst iz rodu fuksij (Fuchsia spp.), bambusi iz rodu Chusquea Zanimive živali: puma (Puma concolor) gva nako (¡.ama guanicoe) andska lisica (I.ycalopex culpaeus), čilski pudu (Pudu puda) sinji kit (Balaenoptera musculus), sevemomorski slon (Mirounga angustirostris) Zavarovana območja: veliko število nad onalnih parkov, rezervatov in spomenikov; 19 % površine Čila. Posebnost so ogromna zasbena in delno zasebna zavarovana obmo čja (Park Puma lin Sur, Park Patagonia) Varstveni problemi / dejavniki ogrožanja: globalno segrevanje, razvoj, sečnja, zajezitve rek
Seznam priporočene literature z območja: Alvaro, j. (2003): Field Guide to the Birds of Chile. - Helm Field Guides, London (sple toa stran http://birdschile.cl).
1: Debelo zasneženi vulkan Osorno 2: Stržek vrste Troglodytes musculus 3: Izjemna geologija zrušeni slap na reki Palguin
4: Lubje andskih smrek (Araucaria araucana)-zaradi strukture lubja ji domačini pravijo »opičja sestavljanka« 5: Gesnerijevka vrste Mitraría coccínea 6: Rajadito vrste Aphrastura spinicauda foto: Rok Rozman (1,2,4,5,6,8,10), Zan Kun-čič (3),Benjamin Webb (7),Fabrice Schmitt (9)
Čile je izjemna država, ki ji upravičeno pravijo hrbtenica Južne Amerike. Na 4.270 kilometrih, ki jih zajema od severa proti jugu, je najti vse: od sub-tropskih gozdov do vročih puščav na severu, večnega ledu na jugu in gorskega podnebja v verigi Andov. Je dežela, ki bo s svojimi naravnimi lepotami in prijaznostjo domačinov navdušila vsakega zvedavega popotnika. Zaradi pestre, predvsem vulkanske geologije tam rastejo zanimive rastlinske vrste, navdušujoča je pestrost živali, magmatske kamnine pa poskrbijo za izredno številčnost rek, ki s strmim padcem z mnogimi slapovi in neverjetnimi brzicami v to oddaljeno deželo privabljajo najboljše kajakaše na divjih vodah.
10 Svet ptic
ORNITOLOŠKI POTOPIS
Ko iz našega turobnega novembra prispeš v cvetoči čilski rnaj, vse v tebi kliče po raziskovanju in namen, da bo vse nenačrtovano, je ravno pravšnji za to. Založena z vso potrebno prLljago za dvomesečno kajakaško odpravo sva s kolegom Ža nom priletela v prestolnico Santiago. Čilske pribe (Vanellus chilensis) so prijetno popestrile siceršnjo sivino mesta in okolice z vzpenjajočimi se Andi v ozadju. Pot z avtobusom proti jugu, v regijo Araucaria, je prinesla popolnoma drugačno sliko ogromni sklenjeni gozdovi na hribovju, ki se nadaljuje v Ande. Rjastorepe papige (Enicognalhusferrugineus)so se v jatah spreletavale nad vasmi in mesti, vlogo naših sivih vran (Corvus cornix) pa tam igrajo črnogolšasti ibisi (Theristicus melanopis)m kimangi (Milvago chimango). Narodni park Hu erquehue v bližini Pucona - kajakaške prestolnice Čila - je izjemen primer višinskih rastlinskih pasov. Najbolj mistično prav gotovo deluje pas andskih smrek (Araucaria araucaria), zanimivih prazgodovinskih dreves, ki v času obroda storžev gostijo dolgokljune papige (Enicognathus leptorhimchus).
S skupino kajakašev z vsega sveta smo v iskanju talečega se snega z vulkanov, ki polni prelepe reke, nadaljevali pot proti jugu. V regiji Los Rios smo poleg zares divjih rek (reka Fuy na sliki 7) našli prelepe pokrajine, ki so s pestrostjo ptic moje poglede tudi na reki vabile v nebo. Tam sem se lahko nagle dal številnih ptic, od največjih kondorjev (Vultur gryphus)pa do najmanjših čilskih ognjenoglavih kolibrijev (Sephanoides sephaniodes). Ob rekah so bili pogosti vodomci ovratniški pa sati (Megacetyle torguala), največ občudovanja pa je v meni vzbudila vrsta race, ki je prava zvezda v Čilu. Popolnoma upravičeno uživa namreč sloves divje plavalke v najbolj raz penjenih brzicah. Nemalokrat me je presenetila popolnoma zamaknjenega med veslanjem najtežjih brzic, leteča mimo glave. Pato correntino ali hudourniška raca (Merganetta armata-, slika 8) - zagotovo najbolj kajakaška ptica na svetu, ki več brzic preplava kot preleti.
V regiji Los Lagos, ki z reko Michimahuida odpira vrata v Pa tagonijo, so se prej omenjenim vrstam pridružile še bolj zanimive. Med potovanjem s trajektom čez fjord Reninhue sem končno uzrl Iiumboldtove pingvine (Spheniscus humboldti; slika g), ki so v jatah na odprtem morju lovili ribe. Najbolj južna točka, ki smo jo z našim rdečim džipom dosegli, je bila mogočna reka Futaleufu (slika 10). Veslanje na reki, ki kljub ogromnemu pretoku (do 600 m3/s) ohranja barvo naše Soče, so sanje vsakega kajakaša in jaz nisem bil izjema. Tam doli so kondorji prav pogosti, ekološko nišo sinic zapolnjujejo zvedavi tmastorepi rajaditi (Aphrastura spinicauda), pogosti so hišni stržki Crroglodptes musculus), za značilni zvok temac nih gozdov s podrastjo bambusa pa poskrbijo majhnim kokoškam podobne rdečečele turke (Pteroptochos tamii). •
//letnik 21, številka 03, oktober 2015
11