— Poštnina plavam t gotovtnL Leto LXXU., št. 43 LJubljana, sreda 22. februarja Cena Din Lznajb v-jšah dan popoldne tzvzemsi aedeije m praznike. — InseratJ do 80 petlt vrst a ULd 2, do loo vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji tnseratl petit vrsta L>tD 4.—. Popust po dogovoru, inseratnj davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva olica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 is 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 _ CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Razgovori v Bukarešti: Popolna solidarnost balkanskih držav Optimistična izjava romunskega zunanjega ministra Gafenca o pomenu in nalogah Balkanske zveze Konferenca štirih zunanjih ministrov ho za ključena drevi BUKAREŠTA, 22. febr. e. Rumunski zunanji minister Gafencu je sinoči sprejel novinarje in jim podal naslednjo izjavo: Lahko trdim, da poteka delo konference Balkanske zveze v najprisrčnejši atmosferi, štirje ministri Balkanske zveze morejo po dosedanjih razpravah še enkrat na najbolj kategoričen način potrditi, da vzdrževanje in poglobitev te zveze ni samo življenjska potreba za ohranitev interesov njenih članic, temveč tudi dragocen prispevek k ureditvi splošnega evropskega miru. Imel sem priliko, ugotoviti z največjim zadovoljstvom, da je bila Balkanska zveza po razburljivih dogodkih preteklega leta še ojačena Na konferenci so vsi štirje šefi delegacij podali ekspozeje o splošnem evropskem položaju in o vseh vprašanjih, ki se predvsem tiče:o držav Balkanske zveze. Ti ekspozeji so dokaz, da obstoja glede splošnih političnih smernic najlepše soglasje med vsemi štirimi na- rodi. Sedaj bomo formulirali sklepe, osnovane na ekspozejih. ki sem jih omenil, in ti sklepi bodo seveda predmet političnega komunikeja, ki ga bom popoldne izročil predstavnikom tiska. Vsi štirje ministri bodo podali dopolnilne izjave o delu te konference. Ker je prav tedaj prišel v zunanje ministrstvo bolgarski poslanik, ki je zaprosil za sprejem, je zunanji minister Gafencu pristavil: To pomeni, da smo bili ves čas konference Balkanske zveze v stalnih stikih s Sofijo. Sprejel bom bolgarskega poslanika v imenu Balkanske zveze. Smatram sam za potrebno, da smo stalno obveščeni o evoluciji bolgarskega stališča, o delu konference sploh pa vam lahko zagotovim, da imam vse razloge za najboljši optimizem Grški minister za tisk in propagando Papadakis je k izjavi zunanjega ministra Gafenca dodal: G. Gafencu je tako dobro očrtal delo konference, da ne čutim potrebe, da bi še kaj dodal. Za vsak primer samo poudarjam, da obstoja med Rumu-nijo. Grčijo in Turčijo popolno soglasje, tudi v vseh podrobnostih, ki so bile predmet razprave na konferenci sveta Balkanske zveze. Ta sporazum odobrava v polni meri tudi Jugoslavija. O priznanju vlade generala Franca BUKAREŠTA, 22. febr. e. Kakor se je zvedelo, bo politični komunike o konferenci na kategoričen način poudaril soglasje držav Balkanske zveze, zlasti pa njena načela Glede predloga o kolektivnem priznanju vlade generala Franca, Balkanska zveza smatra, da je to zadeva vsake vlade posebej, zaradi česar si bodo vse štiri države pridržale »vobodo, da po so- glasnem sklepu priznajo vlado generala, ko bo najugodnejši čas. Obisk turškega zunanjega ministra BUKAREŠTA, 22. febr. e. Nocoj ob 23. bo odpotoval iz Bukarešte grški min. predsednik in zunanji minister Metaxas, z njim pa tudi jugoslovenski in turški zunanji minister. Vsi trije bodo prišli v Beograd, vendar pa se Metaxas ne bo ustavil, temveč bo krenil naravnost v Solun. Turški zunanji minister bo en dan v Beogradu gost jugosloven?ke vlade, Metaxas pa bo v Solunu počakal nanj in bosta nato skupaj odpotovala v Atene, kjer bo turški zun. min. nekaj dni gost grške vlade, nakar se bo vrnil v Ankaro. Popolnoma naravno je, da bodo ministri na svojem potovanju še pretresali vprašanja, ki zanimajo vse balkanske države. Anglija mora biti močnejša nego kdajkoli Churchill o vojaških pripravah za ohranitev miru LONDON, 22. febr. A A. Snoči je v parlamentu Churchill čestital finančnemu ministru k velikemu trudu za zagotovitev finančnih sredstev za oborožitev. Časi, ki jih preživljamo, je dejal, niso oblačno vreme miru, temveč nekrvave vojne in želimo, da bi ostala tudi dalje takšna in da bi se v kratkem pojavil mir. Osnovne važnosti v sedanjem položaju je, da se moč Velike Britanije uporabi za najvišje namene. Zato je prav. če finančni minister uporablja močna sredstva angleškega kredita v čim večji meri v ta namen. Gotovo je, da je sprejetje zakona o financiranju oborožitve znak velikega zaupanja parlamenta in faktor varnosti napram inozemstvu. Nekrvava vojna postaja čim dalje bolj srdita. 2rtve, ki jih doprinašamo, bodo pokazale ne samo finančno moč našega naroda, temveč tudi zdravje njegovih ustanov, njegovega družabnega reda in njegove civilizacije. Brez dvoma je. da lahko prenesemo vse te žrtve, mnogo lažje kakor katerikoli narod na svetu. Prihodnje finančno leto mora pokazati veliko oja čenje naše resnične moči in naše tovarne letal bodo delale z isto polno paro in z istim efektom kakor nemške. Velika želja angleškega naroda je, da ne samo pomaga, temveč celo prisili vlado k vsem tem žrtvam. Churchill je nato zahteval od predsednika vlade Chamberlaina, naj imenuje ministra za prehrano vojske. Mislim, je dejal v svojem nadaljnjem govoru, da so v Angliji splošnega mnenja kakor v Ameriki, da se bo mir najbolje ohranil, če napadalce prestrašimo. Sklepi, ki smo jih mi sprejeli glede financiranja oborožitve, so najmočnejši činitelji miru. Sovražniki miru se teh činiteljev najbolj bojijo. Prvo, kar moramo storiti za okrepitev miru. je to da postanemo močni. Tudi francosko-angleška solidarnost je močan činitelj pred katerim imajo napadalci strah Gotovo je, da ne bodo v primeru če bomo prisiljeni stopiti v novo svetovno vojno, Anglija in ostali deli imperija sodelovali v tej vojni samo s pomorskimi, letalskimi in finančnimi silami, temveč bodo sodelovali vsi narodi britanskega imperija. Ves narod bo zahteval v primeru napada iz zraka, naj mu damo orožje. Narod ne bo hotel gledati pobite ženske in otroke, ne da bi zahteval orožje. Tudi ne bo zahteval miru, temveč bo njegova želja po orožju postala še močnejša. Proizvodnja vomih potrebščin bi morala biti že davno v takem obseeu kakor bo potrebna v primeru vojne Mi moramo že vnekoliko mesecih imeti jačjo vojno silo. nego smo jo kdajkoli imeli. Razorožltvena konferenca nima smisla LONDON, 22. febr. e. Min. predsednik Chamberlain je imel včeraj v spodnji zbornici velik govor o velikih nalogah Anglije za oborožitev. Obenem je omenil, da je tekmovanje v oboroževanju noro razmetavanje denarja, ki bo vse države spravilo v bankrot, vendar pa Anglija za sedaj ne vidi možnosti za sklicanje razorožitvene konference, če pa bi bilo mogoče, bi jo sam takoj sklical. Nadaljeval bo svojo politiko miru in svetuje vsem. naj ne verujejo vestem o razpoloženju za vojno, ki ga širijo drugi. Kakor poroča »Evening Standard«, piše Chamberlain knjigo o svojih akcijah za ohranitev miru v Evropi. Knjiga bo najbrže izšla že čez nekaj tednov in bo prevedena v več tujih jezikov. Naslov knjige le ni določen, vendar se bo naslanjal na dosedanje Chamberlainove govore o njegovih naporih za ohranitev miru v Evio-pi. To bo prva knjiga, ki jo bo Chamberlain napisal v svojem življenju Po informacijah lista bo obsegala okrog 80.000 besed. LONDON, 22. febr. AA. Na svoji snočnji seji je parlament s 310 glasovi proti 127 odbil predlog delavske stranke, da se kredit za narodno obrambo zmanjša od 800 na 799 milijonov funtov šterlingov Angleški pomorski orjak NEW CASTLE, 22. febr. e. Kralj Jurij VI je včeraj prisostvoval svečani splovit-vi največje angleške vojne ladje »Kralj Jurij V.« Največji pomorski orjak Anglije ima 35.000 ton in je še večji in hitrejši kakor znana velikana »Nelson« in »Rodney«, ki imata po 23 vozlov brzine na uro. Novi dreadnought bo imel 10 topov kalibra 14 palcev, ki so nameščeni v treh stolpih, in 16 topov kalibra 5.5 palcev, razvrščenih v 8 stolpih, opremljen pa bo tudi še z drugim orožjem. Na krovu »Kralja Jurija V.« je katapult za start letal. Popadka bo štela 1500 mož. Ladja bo imela značaj kraljevskega admiralskega broda. Stroški za tega bojnega orjaka so bili ogromni in so znašali 8 milijonov funtov šterlingov. kar je v naši valuti približno 2 milijard: dinarjev. Zedinjene države za obrambo demokracije Ameriški kongres odobrava Rooseveltovo politiko močnega oboroževanja VVASHINGTON, 22. febr. e. V reprezentančni zbornici je bila včeraj živahna debata o kreditih za vojno mornarico. Predsednik mornariškega odbora je zahteval, naj se spričo nevarnosti, ki grozi Zedinje-nim državam, na vsak način odobrijo krediti, ki jih je predlagal Roosevelt. Poslanec Windstone je imel pomisleke proti zgraditvi letalskega oporišča na otoku Gua mu, vendar pa so naleteli na splošen odpor, češ da Amerika ne sme gledati samo na svojo obrambo .temveč mora zaradi nevarnosti, ki ji preti od totalitarnih držav, brariti tudi demokracijo vsega sveta, ker bi v nasprotnem primeru propadla. Predsednik zunanjepolitičnega odbora v ameriškem senatu senator Pittman je včeraj v ostrem govoru zopet napadel politiko totalitarnih držav in je izjavil, da bodo Američani v potrebi za obrambo demokracije žrtvovali vse. Naglašal je. da se hočejo Italija. Nemčija in Japonska polastiti latinske Amerike in se je na koncu izrekel za Rooseveltovo politiko, ki jo je trebo odločno podpirati. Vznemirljiva poročila \VASHINGTON. 22. febr. e. V službenih krogih še ne vedo ničesar zanesljivega o pravih razlogih bojazni Roosevelta zaradi razvoja položaja v Evropi, Iz najbližje Ro-oseveltove okolice poročajo, da je dobil predsednik direktna zaupna poročila, ki so bila zelo vznemirljiva. Vsebina teh poročil ni znana, domnevajo pa, da gre za napoved resnih dogodkov. Te vesti niso prispele po običajnih diplomatskih potih. V političnih krogih smatrajo, da so Roose-veltu poslali ta poročila ameriški veleposlaniki iz raznih držav. Katastrofa osmih ameriških letal PENTAKOLLA, 22. febr. i. Sporedno z velikimi manevri ameriškega brodovja je ob Floridi priredilo tudi letalstvo svoje manevre, pri katerih pa se je pripetila huda nesreča. Včeraj se je dvignilo 12 eno-krovnih lovcev na kratek polet, letala pa so nenadno zašla v gosto meglo in hud vihar. Letalci so izgubili vsako orientacijo in so letala nad pet ur krožila v zraku ter iskala primeren prostor za pristanek. Naposled jim je zmanjkalo bencina in so bila prisiljena pristati. Pri tem se jih je osem popolnoma razbilo. Dva letalca sta se ubila, šest pilotov pa je že preje odskočilo s padali. Ostala štiri letala so srečno pristala. To je ena izmed največjih nesreč, ki je zadela ameriško letalstvo v zadnjih letih. Pogrešanih letal sprva niso mogli najti, naposled pa so jih našli popolnoma razbita. Berarđ o svoji misiji Odnos! med Francijo gih držav — Ugoden SAINT JEAN DE LUZ, 22. febr. AA. Na posebno vprašanje dopisnika Havasa je senator Berard izjavil: Ne morem dati nobene posebne izjave. Želim samo povedati, naj javnost ne tolmači napačno mojega poslanstva. Priznanje nacionalne vlade de jure po Franciji, je stvar francoske vlade in njene svobodne opredelitve. Ne more torej biti govora o pogajanjih za tako priznanje Francija ne bo postavila nobenih pogojev. Navzlic temu se pred ureditvijo normalnih diplomatskih odnošajev med obema državama pojavljajo mnoga vprašanja, za katera je treba najti rešitev, zlasti zato, ker gre za dve sosedni državi, ki imata skupno mejo. Med Francijo in Španijo obstojajo vprašanja, ki jih ni treba reševati z drugimi državami. Obstojajo gotovi nesporazumi, ki jih je treba proučiti in odstraniti. To je glavni predmet mojega poslanstva in namen razgovorov, ki sem jih imel v Burgosu. Francoska delegacija smatra, da bo uspeh pogajanj dober in da se bodo nadaljevala. PARIZ, 22. febr. AA, Senator Berard se bo šele jutri ponovno sestal z Jordano. Pri dosedanjih razgovorih je šlo v glavnem za tehnična vprašanja, kakor so repatriacija beguncev, francoski interesi v Španiji, zlato španske narodne banke, ki je deponirano v Franciji, španska lastnina v Franciji itd. Pogajanja glede vseh teh vprašanj so imela zadovoljive rezultate. Francova vlada ni postavila nobenih pogojev za pri-znanie. RIM, 22. febr. c. V zvezi z misijo senatorja Leona Berarda v Burgosu smatrajo italijanski krogi, da je zunanji minister nacionalistične Španije general Jordana odklonil vsako francosko-angleško posredovanje za ustavitev sovražnosti Poudaril je. naj predsednik republikanske vlade Negrin ako se hoče vdati, pošlie parlamentarce z belo zastavo na mejo. Prav tako zatrjuje- in Španijo se ne tičejo dru-potek pogajanj v Burgosu jo, da general Franco ni pristal na zahtevo po splošni amnestiji republikancev kot pogoj za predajo, ker si je pridržal pravico, da bo sam odločeval o varnosti države in o režimu. Ker se potrjuje vest. da bo general Franco odložil predsedstvo vlade in ostal samo poglavar države, smatrajo italijanski listi, da je s tem zadan končen udarec vsem težnjam za vzpostavitev monarhije v Španiji. Tudi to je neuspeh fran-cosko-angleške politike, ker je bivši španski kralj, kakor zatrjujejo, popolnoma pod vplivom francoskih in angleških krogov. Angleško-nemška trgovinska pogajanja LONDON, 22. febr. e. Službeno je bilo objavljeno, da bosta trgovinski minister Stanlev in minister za prekooceansko trgovino Hudson obiskala Berlin od 16. do 17 marca. Nov atentat v šanghaju PEKING. 22. febr. e. Marc Si. vnuk slovitega Li Hung Canga. bivšega podkralja iz prejšnje kitajske dinastije je bil ubit v mednarodni koncesiji v Šanghaju. To je že osmi ugledni Kitajec, ki je bil ubit v mednarodni koncesiji, zaradi sodelovanja z Japonci. Ubili so ga kitajski nacionalisti. Izreden ribji lov London, 22. febr. AA. Po poročilih iz Easrt-Londona v Južni A trik: sd ujeli v morski globini 73 m ribo. o kateri mislijo, znanstveniki, da jc izumrla že pr^d 50 milijoni let. Dolga jc 5 m, tehta 127 funtov in nima kosti. Njeni organi in oblika telesa so idio primitivni in podobni fosilijam. kakršne so našli kot okamnine v mnogih nahajališčih na severni polobli Riba pripada vrsti krosopteridov, kakršne so živele pred 100 milijoni let. Sestanek konklava 1. marca Rim, 22. tebr. \v. Sestanek konklava za izvolitev novega papcia je bil končno veljavno določen za 1. marec. Litvinov v nemilosti PARIZ, 22. febr. e. Po vesteh iz Moskve, Litvinov ni bil izvoljen za delegata za XVIII. kongres kominterne. Izvoljeni so bili Kalinin. Vorošilov, Kagonovič in Mi-kaja. Sialin je bil že prej določen za delegata. Snežne razmere Poročilo tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 22. II. 1939 Kranjska gora 810 m: -9, delno oblačno. 25 cm snega, sren, sankališče uporabno, Rateče-Planica 870 m: —8. oblačno. 30 cm snega, sren, prisojno prekopneva, drsališče uporabno, Planica Slatna 950 m: —7, oblačno, sren. 45 cm snega, drsališče uporabno, Peč Petelin jek 1440 m: —8. oblačno, osojno 50 cm snega, pršič. Pokljuka 1300 m: —8, oblačno, 5 cm pršiča, 70 cm podlage, Bohinj »Zlatorog« 530 m: —4, solnčno, 15 cm snega, sren. Dom na Kamni 1520 m: —11, solnčno, 175 cm snega, pršič. Dom na Voglu 1540 m: —9, solnčno, 170 cm snega, pršič. Dom na Krvavcu 1700 m: —6, solnčno, 10 cm pršiča. 60 cm podlage, Velika planina 1558 m: —6, solnčno. 10 cm pršiča, 40 cm podlage, Koča pri Sv. Treh kraljih 1191 m: —3 delno oblačno, 55 cm snega, pršič. Koča na Smrekovcu 1318 m: —4. oblačno. 70 cm snega, prsič, Peca 1654 m: —1, solnčno, 55 om snega praifi. O premestitvah in upokojitvah dri. uslužbencev Pišejo nam: Pod tem naslovom je objavi! »Slovenski \artxl« dne 18. februarja f. I. vest, da je predsednik \\ade in notranji minister Cvet kov: J izdal odlok, po katerem se morajo v roku otmih dni popraviti \ se krivice državnim uslužbencem, ki »o glu.. in jih vrniti na ona službena mesta, ki to jih zavzemali pred volitvami v državni, banovinski in samoupravni službi. Ta vest ic gotovo razveselila vse. ki so bili prizadeti v l. 193°. Kaj pa oni izza dobe \- letih /935—7939? — Smo mnenja, da spadajo tudi vsi ti v dobo v'a danja dr. Stojadinovičaf.. . Gotovo jih je precejšnja vrsta v vsakem resoru iz S!o\-e-nije. Hrvatske in Srbije, a v nobenem ne toliko kakor na področju n}inistrstva za presveto. Sedaj je čas. da se prične akcija* /akaj sedaj je vsaj upanje, da klic po reparaciji ne bo o*ta! glat vpijočega v pu-scoA'i. Za danes kličemo samo: Fiat! — m 4- z „Tragična krivca slovenskega duhovniha in laiha" Bogo Grafcnauer razpravlja v reviji »Dejanje« v članku »Odlomki o slovenskem položrtju« o kulturnem življenju med Slovenci in obsoja, da se skuša »v kulturno življenje vriniti politično odločanje in raz bi jalno in inkvizitorsko delo fhtdi. ki se skrivajo anon;mno za nekaterimi skupina mU V tem članku ugotavlja Bogo Grajen auer: »...Zasluge (duho\'ščine) za razvoj slovenske kulture in za narodni preporod so v resnici neprecenljive. Zato je bila »farška gonja« v začetku našega stoletja težek narodni greh. Toda dejstvo ie. da duhovniki, ki so bili v predmarčni dobi že zaradi socialne strukture slovenskega naro da domala edini narodni dela\xi med Slovenci, tega dela. ki so ga zaceli prisiljeno po naravnost prirodni nujnosti slovenskega položaja, niso znali laikom prepuščati takrat, ko so biti ti že na razpolago. Se vedno *o hoteli vse sto\vnsko javno življenje obvladati popolnoma sami. Jeranov primer v slovenski kulturni zgođoi'ini ni osnmef primer, ampak nara\-no*t tipičen vzor. Značilen odlomek iz tega prostora je tudi boj 7a kritiko, pri katerem ae ie zgodilo, da je »duhovščina smatrata kritiko duhovnikovega mnenja v prosxetnokulturni zadevi za napad zoper dirho\*ščino sploh.< (Iv. Grafcnauer). Enako lahko vidimo tudi napačno zvezo katolicizma s politiko... Na ta način so verne ljudi iz političnih in podobnih motivov porivali na proticerkveno in protiversko pot. Intelektualistični katolicizem, ki ga je zastopal tudi Anton Mah-niČ. je prej pospeševal, kakor pa preprečeval nevarnosti političnega katolicizma, o katerih govor/ Lallement v delu »Principe* catholiqucs d'action civique«c takole' »Tako imencn'ona »katoliška stranka* bi povzročala dvojno škodo, ker bi se na eni strani zdelo, da smatra za katoličane druge vrste tiste iskrene vernike, ki ne bi delili njenega političnega mišljenja, in ker bi na drugi strani v vseh negotovih ali celo pomanjkljivih zadevah stranke Škodovala katolišt*. 'u v oceh ostalih občanov.* Dejstvo, da so se nekateri slovenski duhovniki na nekoliko neroden način izpostavljali v strankarski organizaciji in sicer v borbi za izrazito kmetsko. tore i nujno enostran sko usmerjeno politično stranko, fe položaj le še poslabšalo, sai vidimo n. pr., da fe Mahnič zahteval, naj se liberalna stranka, torej stranka, ki je zajemala večino slo ionskega meščanstva, ali brezpogojno podvrže katoliški ideji, ali pa javno prestopi v tabor liber.imih Nemcev in Židov (Rimski katolik 1 466). Tudi Krek je pred svojo smrtjo obžalovat slovensko politično strukturo, ki jc dala oblast v roke stranki, ki »ima premočno obeležje enega samega stanu«... V vseh teh momentih leži tragična krivda marsikaterega slovenskega duhovnika in laika, ki se še danes na splošno ne zaveda, da se moremo katolični uspešno uveljavljati v kulturnem življenju samo z zdravo tekmo, in ki še danes ni spoznal, da je pomenil najplodnejši pol slovenskega katoliškega gibanja Frančišek Lampe in ne Anton Mahnič. Rezultat vsega tega nespretnega in povsem zgrešenega presojanja in ravnanja je usoden tako z verskega, kakor tudi z narodnostnega stališča: slovenski meščani in delavci, ki jim je bila pot v kmečko stranko zaprta že zaradi njiho\ih drugačnih socialnih zahtev, so se v veliki meri oddaljili od katolicizma in od s\"ojega naroda...« — Vse to smo desetletja dokazovali, pa so nas zato proglašali za brezverce, izdajalce in odpadnike. Veseli nas, da je prišel sedaj do istih zaključkov katoliško misleči intelektualec Bogo Grafenauer! Sorzna poročila. Carin, 22. februarja. Beograd 10.—, Pariz 11.645, London 20.61. New York 439.69, Bruselj 74.05, Milan 23.13, Amsterdam 235.30, Berlin 176.45, Praga 15.075. Varšava 83.12, Bukarešta 3.37. ćitaite „Slovenski N*ro#*l Btno S ? »SLOVENSKI NAROD«« sreda, 22. februarja fttev. 43 Pozor! Nabavite si vstopnice takoj! Z ozirom na to, da se je oglasilo še nešteto ljudi, ki bi radi videli SvengaBjeva predvajanja, pa zaradi stalno razprodanih predstav doslej niso mogli dobiti nobenega sedeža r i r e d i mojster — P SVENG še eno produkcijo in sicer iutri v četrtek 23 t. m. ob 21. uri v dvorani KINA UNIONA! Vstopnice se dobe te od danes naprej pri blagajni v predprodaji Kaj vse Ljubljana potrebuje Najbolj so potrebne našemu mestu nekatere zdravstvene, pa tudi drage ustanove f Ljubljana, 22. februarja V Ljubljani najbolj pogrešamo nekatere zdravstvene ustanove; časopisje na to opozarja že nekaj let O teh potrebah so na pristojnih mestih menda že dovolj dobro poučeni. Tcda, ker se nič ne spremeni in ker morajo tudi nekatere ustanove ponavljati svoje zahteve, se zdi, da ni pravega razumevanja za socialno zdravstveno politiko. Ob tej priliki ne mislimo morda le na splošno bclnico; na njo in na vse lepe načrte so, kakor kaže, temeljito pozabili in se je niso spomnili niti v proračunski razpravi, čeprav je bilo premla-čene dovolj prazne slame za vse leto. Ne, bolnica je posebno »vprašanje«, predmet za velike akcije in besedičenje gospodov funkcionarjev. In o naši bolnici je bilo menda že vse povedano, tudi najhujše, kar je razkrilo najbolj žalostne stvari, pa vendar čakamo mirno prihodnje stoletje. Še marsikaj drugega potrebuje Ljubljana, kar bi lahko dobila brez vsakih akcij kupov načrtov, resolucij in zborovanj ter celo brez odborov, kar ni »problem«, a ga bomo morali po vsej sili narediti Nedavno smo opozorili, kako nujno Liub-ljana potrebuje bolnico za nalezljive bolezni, zavcd, ki bi bil namenjen tudi podeželju. Toda tudi ugoditev tej zahtevi je :j problem«. Zdaj hočemo opozoriti na mnogo skromnejšo zahtevo, ki jo ponavlja že nekaj let naš protituberkulozni dispanzer: v Ljubljani bi bilo nujno potrebno vsaj primitivno, začasno zatočišče za jetične brezdomce, ki raznašajo klice nevarne bolezni po mestu, ko bedni prosjačijo od hiše do hiše. Ko bi vam mogli dovolj živo razgrniti pred očmi vsaj. nekaj tiste bede, ki se odkriva v ljubljanskem proti tuberkuloznem dispanzerju dan za dnem in ki ie tako huda obtožba naših razmer, bi se pri takšni skromni zahtevi po azilu za jetične brezdomce vsaj resno zamislili. Zdi se, da so dandanes nekateri ljudje novcem brezčutni za zadeve, ki jih ni treba uvrščati v politične kategorije, zadeve, ki so še -do- volj« skrite, da ne opozarjajo nase javno na vsakem koraku. Ljudje so, ki prav dobro vedo, kdaj je treba zamižet: ter se potuhniti, čeprav so ob nekaterih prilikah čez mero občutljivi. Ne bomo kazali s prstom na nje in jih ne sodili. Ponavljamo le staro, skromno zahtevo v zavesti, da se ne bo nikomur zbudila vest. Toda zahtevati je treba, četudi se nihče ne .zgane, molk bi bil marsikomu vendar že preveč pn jelen. Kaj si zamišljamo pod imenorrTažifza jetične brezdomce? Nikakor ne sanatorija ali bolnice, temveč snažno, človeka dostojno .stanovanje, kjer bi bila neke vrste karantena za brezdomce, dokler bi ne odpotovati bodisi v svojo občino, v bohrico ali zdraviliške. Bolnim brezdomcem z odprto jetiko jc potrebno začasno bivališče, če že zaidejo v naše mesto — sicer so pa tudi domačini pogosto borni in brez strehe — ne le zaradi njih. temveč predvsem /aradi zdravih prebivalcev, v inte-esu zdrav stva. Potrebno bi bilo torej postaviti le nekoliko solidnejšo kelibo. Zato bi ne bilo treba razpisovati natečaja ža izdelavo načrtov ... Nc bilo bi treba rudi desetletja i&kati kreditov kakor za bolnico. Morda na ustanovitev tejja azila nihče resno ne misli prav zaradi tega. ker ni nobenih težav aH »problemom« z njo. Kdo hi mislil na bakine malenkosti. Ponovno naglasoma, da izruijti zamisel ustanovitve azila, ir ljubljanskega proti tuberkuloznega dispanzerja, torej iz ustanove, ki je najbolj opravičena predlagati takšne ukrepe, saj gre pn tem za zatiranje nevarne socialne bolezni. Ponavljamo: to zahtevo po ustanovitvi azila za jetične brezdomce navaja protitubcikutozni dispanzer vsako leto v svojem letnem poročilu. Zakaj jo mora ponavljati? Zakaj njegovih predlogov dovolj roano ne upoštevajo? Najbrž bomo morali o njegovi zahtevi prihodnje leto zopet pisati m morda šc in še ... Sokolska telovadišča oproščena zemljarine Važna določba v zakonu o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 Ljubljana, 22. februarja Zemljarina ali neposredni davek na dohodek od zemljišč je uveden v naši državi z zakonom o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, priobčenem v Službenih novinah kraljevine SHS z istim dnem št. 29-VII in v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti z dne 15. marca 1928 št. 26. Mnoga sokolska društva v naši banovini imajo svoja telovadišča in igrišča ter plačujejo davek od teh zemljišč z vsemi banovinskima in občinskimi dokladami. ker so prepričana, da morajo to zemljarino plačati kakor vsi zemljiški lastniki in kmetovalci. Naši davčni uradi z mnogimi svojimi fiskaln:mi uradniki silno radi že po svoji uradni dolžnosti obdavčijo vse, kar morejo in seveda tudi na ša sokolska telovadišča in otroška igrišča ne oziraje se na določbe navedenega zakona, ki tudi določajo zadevne oprostitve. Člen 10. istega zakona navaja vsa določila, ki oproščajo zemljišča tega davka v 11 odstavkih s podrobno pojasnitvijo, a nas zanima samo določba pod trčko 4., ki izrecno pravi: »Zemljišča, ki služijo neposredno narodno-prosvetnim, kulturnim, zdravstvenim in dobrodelnim namenom brez namena za5lužka, se oproščajo davka na dohodek od zemljišč.« Naša telovadišča in otroška igrišča služijo nedvomno samo narodno-prosvetnim namenom in so torej prosta vsake zem- ljarine. Zakonodajalec jasno poudarja, da ne plačujejo sokolska društva nikakih neposrednih davkov od onih zemljišč, ki jih uporabljajo za svoja telovadišča, otroška igrišča ali naraščaj^ka igrišča, ker nimajo pri njih nikakega špekulativnega namena denarnega zaslwžka. Zaradi tega priporočamo vsem bratskim sokolskim društvom in četam, naj zavrnejo plačilne naloge za takšno zemljarino vsem davkarijam, sklicujoč se na člen 10. točko 4. označenega zakona. Istočasno pa naj takoj vložijo pri svoji pristojni katastrski upravi prošnjo za trajno oprostitev zemljarine in to utemeljijo z isto določbo, ako je njih zemljišča v resnici telovadišče ali otroško igrišče, ako resnično služi v neposredno narodno-pro-svetne, kulturne, zdravstvene in dobrodelne (telovadne in sokolske) namene. Poznamo sokolska društva v Ljubljani, ki so že napravila podobne ukrepe s popolnim uspehom in so s tem dosegla trajno oprostitev zemljarine z.a svoja? telovadišča in otroška igrišča. Tem proso1 naj se priloži posestni list katastrske uprave. Kolkovati ni treba, ako so opremljene s sokolskimi društvenimi žigi, a tudi s štampiljko »Oproščeno p-ačila takse na osnovi čl. 5., točke 2. zakona o taksah in po odloku min. financ odd. za davke št. 11248 z dne 18. II. 1936 in št. 21269 z dne 1. IV. 1936«. Ravnajte se pu teh navodilih. Ljudje na zatožni loo dinarske bankovce so hoteli ponarejat! z opalc-grafom, pa se jim ni posrečilo Ljubljana, 22. februarja Čeprav se je zelo redkim ponarejevalcem doslej posrečilo izdelati tako dobre krive bankovce, da bi jih bilo mogoče spraviti v promet, in čeprav so bili doslej ponarejevalci denarja, ki jih je policija izsledila, zelo strogo kaznovani, je vendar ponarejanje denarja še vedno vabljiv zločinski posel. Ze poizkus ponarejanja denarja je kazniv, in sicer določajo paragrafi kazenskega zakonika za tak delikt razmeroma hude kazni. O tem so se prepričali včeraj tako rekoč na svoji koži mizar Bregar Ant on iz Domžal, posestnikov sin Vidergar Edvard iz Drtije in kolar Grlica Slavko iz Podrečja. Sedeli so vsi trije na zatožni klopi pred sodniki malega senata, ki mu je bil predsednik s. o. s. g. Rajko Lederhas. Bregarja in Grlico je obtožnica dolžila, da sta nekoč predlanskim v Domžalah poizkusila narediti 100-dinarske bankovce na opalogiafu. Poizkus se jima ni posrečil. Z navadnim opalografom ne more niti strokovnjak ponarediti bankovcev tako, da bi jih človek ne spoznal na prvi pogled. Obtoženi Vidergar pa je po obtožnici financiral akcijo. Kupil je na Bre-garjevo prošnjo opalograf in papir, za kar je izdal 1600 din. Bregar je priznal, da je dal pobudo za ponarejanje denarja in da je tudi začel s poizkusi, ki niso uspeli. Grlica in Vidergar sta krivdo zanikala in očitala Bregar-ju, da se laže in se heče maščevati nad njima- Na podlagi Bregarjevega priznanja in dokaznega gradiva je senat spoznal vse tri obtožence za krive in prisodil Bregarju in Vidergarju po 10 mesecev strogega zapora in 120 din denarne kazni Grlica je bil pa obsojen na 5 mesecev strogega zapora in na 60 din denarne kazni. PRAVI, DA SI JE DENAR IZPOSODIL Razprava proti zasebnemu uradniku R. Josipu je bila prekinjena. Sodišče bo zaslišalo še dve priči, ki bosta izpovedali, kako je cestni odbor v Kamniku izgubil pod tajništvom obtoženca 4349- din. R. Josip je bil tajnik sreskega odbora v Kamniku, ko je ob imenovanju novega predsednika revizija banske uprave ugotovila, da manjka v blagajni odbora 4349 i din. Tudi za dobo. ko je bil pri. odboru za tajnika neki H. Janko je revizija ugotovila nerednesti in primanjkljaj 1500 din. H. Janko je bil zaradi utaje tega denarja že pred meseci obsojen. Obtoženi R. se zagovarja, da si je denar, ki manjka, izposodil in so odgovorni funkcionarji vedeli za to posojilo, zanika pa utajo denarja. ZA VSAKIH 100 DIN MESEC DNI ZAPORA Bernik Jožef je priznal, da je na Dobravi dne 4. decembra ukradel Bogomirju Cadeži kolo, ki je bilo vredno 800 din. Ker je bil Bernik zaradi tatvine že večkrat kaznovan, sodišče ni moglo upoštevati vseh olajšilnih okolnosti in ga je obsodilo na 8 mesecev strogega zapora. Bernik je kazen sprejel. Preden ga je paznik odpeljal v kaznilnico, je obsojenec zamrmral: Za vsakih sto din mesec dni zapora je pa le malo preveč. DOBRO JE ZAČEL Neki mladoletni hlapček. ki je bil obsojen zaradi tatvine, je sodniku priznal, da rad čita kriminalne romane in da hodi še rajši v kino gledat, kako se streljajo gangsterji Priznal je seveda tudi vse tatvine, zaradi katerih je moral tako mlad pred sodnika Začel je zločinsko pot prav 1 na veliko. Oborožil se je z vetrihi in z električno svetilko in vlamjjal pri sosedih, dokler ga niso v neki hiši zasačili. Ko je okradena soseda povedala drugim, da je v spalnici zasačila hlapčka. je hlapček postal predrzen. Odpeljal se je v bližnje mesto k odvetniku, kateremu je plačal 50 din, da je odvetnik opozoril sosedo, da jo bo začel po paragrafih zaradi klevetanja preganjati, če bo govorila, da je zasačila hlapčka v spalnici. Mladi obtoženec je bil obsojen na dva meseca in pol zapora. VČASIH VASOVALCI NISO KRADLI Trček Josip iz Rovt je priznal, da je vasoval pri nekem dekletu v družbi s tovariši, po polneči pa mu je prišlo na misel, da bi ne bilo napačno, če bi se po-krepčal s pijačo. In res je izmaknil v hiši oboževane device steklenico, v kateri je bilo 6 litrov žganja. Včasih vasovalci za šalo odnesejo kaj, v tem primeru pa ni šlo za šalo, kajti obtoženec je zagrozil tovarišem, da bo v 14 dneh mrtev tisti, ki bi se drznil komu povedati, kako je izginilo žganje. Sodnik je pripomnil, da včasih vasovalci niso kradli. Dekleta so vedno rada odpirala vrata in puščala v hišo vasovalce, toda tako gostoljubnost fantje niso nikoli izrabljali. Obtoženec si je te besede vzel k srcu in sprejel naložene mu 3 mesece. S fi£m&&ega ptattta —Kino 3Iatica.: Ana Favetti je zelo dober nemški film z odlično garnituro nemških filmskih igralcev. Brigitte Hornej*. Mathras Wieman in Kavsler ustvarijo tri dovršene like, Homey hčer starega Favet-tija, ki še vedno upa, da se bo njegov sin vrnil s fronte žrv in zdrav, Wieman arhitekta, ki reši družino Favetti tlačeče more, ko pove staremu Favettiju. da je njegov sfn mrtev, Kavsler pa starega Favettiia, ki je v pričakovanju sina ustvaril v hiši tragično vzdušje, v katerem je vladal fantom pogrešanega sina. Zgodba je v mejah verjetnosti in zanimiva. Tragično nastroje-nje v hiši Favettijevih doživljaš izredno r.iočno kvaliteta filma je predvsem v sijajni, do konca dognani :gri glavnih igralčevi Dejanje poteka v St. Moritzu in njega okolici, posnetki naravnih krasot so zelo dobri, režiran je film dokaj dobro, mojstrski so prizori, ki so že po svojem bistvu bolj statični, kakor razgovori med starim Favettijern in arhitektom Hemmsteetom ali obračunavanje med arhitektom in njegovo ženo v hotelskem bara. Po dolgem času nemški film, ki je vreden vse pohvale in obilnega obiska. — Kino Unirn: Prebrisane žene. Francoski film. p ženah iz nekega flamskega mesta, iti so' ugnale svoje strahopetne može, ko so v mesto vdrli odvajajoči Španci. Godi se pred stoletji, ko le španski kralj Filip Tretji' vladal nad dobršnim delom Francije. Težšče režije je v prikazovanju originalnega zgodovinskega okolja. Inscenacija je sijajna, s?.ma zgodba pa ni taka, da ti" vzbujala »orgije smeha«. Film je bil odlikovan "zaradi tega. ker se je v njem posrečilo režiserju prikazati odmaknjeni mi-Ije z neverjetno prepričeva^nostjo in dovršenostjo. Odlični so igralci, zlasti Mario Rosav, Murat in Jouvet. BoTj kaker isrra pcsnmeTn kov pridejo do veljave skupinski ririzori, ki se v neveščih rokah radi pokvarijo, v tem Timu pa je baš ta problem filmske režHe izredno dobro rešrn. V filmu je precej pikfmfer'j in francoskega sati-rlčnesa duba. FV-nika ie v irredno delikatnih s tuacrah in v pod roVm stih. ki bodo tiSte gledalcem, ki so vajeni komičnih šlager je v*. Lj-bjaoa, 21. februarja Na kriminalnem oddelku policije so še vedno is&poaleni a so i tkanjem blaga, ki so sa zaplenili ra Jurikovi poti, i-ejer je bilo skladišče v gospodarskem poslopju pos^st-nika Z. Nakradeno blago je vredno okrog 20.C00 din ki ga pa tatovi niso nakradli šele v zadnjem času, marveč so ga večinoma spravili v skrivališče že pied isti, a zo zalego spicti t-cpobije-vali. Ko je policija aretira'a posestnika Z., njegovo ženo in sira. se e namreč izkazalo, da je bil Z. pied leti 'zar-si en Vcl *0*er Prt :rT govcu Banovcu na Sv. Pet: a t: gu, kjer si je znal presk-r.cti ponarejen s ključe do Babcvčeve^a skladišča. Pri hižoi preiskavi ie policija"na.: a v milo odtisnjene odtise kruiev. k: fifc je petem porabljal šofer, da je" lahko tarafel In VOZfl domov b'.ago najbrže- kr.r z r-vtcmobi'om. Krade-! na r.i sa*n, imel je tudi pomagače in je za tatvi.T? vedera reve tudi njegova žena. Hišico na Jur;kr>vi po« al je se z del šele pred leti in je pričel tja spravita« rak:?deno robo že takoj spočetka. Ko so bivšega čof-rrja prijeli, pa o kraji spioh noče ničesar vedeti in zan:ka V3ako krivdo, ciasi so kriminalni organ: ugotovili, da izvira blago iz Bafao^Sevcga. sfctar-dišča-->:iti on, niti njegova žena. mti sin ne marajo, izdat, sokrivcev, čeprav je jasno, da so jih morali imeU. Nau zamik g. Macarol ki vo:a preiskavo, ima teiak po. sel, saj'mora vsako še tako malenkostno priznan^ naravnost izsiliti iz aretiraneev, zato preiskava le počasi napreduje. Med drugim blagom so našli Kriminalni organi v f kiadišču tudi večji del pri Tom ju v Rudniku pokradenega blaga, ki ga je spravil vlomilec Jože Ferjančič pri aretiranem šoferju, nekaj pa ga je skril irug-je a"i ga že razprodal. Kakor je sedaj že ugotovljeno, je vlomil FerjarLčič v Rudniku sam, vendar je imel najbrž pomagače pri ofnasanju blaga, ki ga je bilo za okrog 8000 do 10 tisoč iin. Ferjančič je odnesel poleg drugega tudi nrecej cigaret in drugih tobačnih izdelkov, ki jih je nekaj prodal po gostilnah v mestu. Kakor Z., ostaja tudi Ferjančič pri zaslišanju zakrknjen in neče izdati svojih naj daš ev. Izgovarja se na vse mogoče najine, kakor hitro pa pride do tega, da bi moral povedati imena pajdašev, umolkne in se noče ničesar več spominjati. Policijski agenti poizvedujejo za tatinsk\mi tovariši šoferja in Ferjarčiča zunaj in zaslišujejo razne zaupnike, ki bodo slednjič najbrž toliko povedali, da bo mogoče spraviti pod ključ vso tatinsko družbo. Zopet nagec v zaporu Skofja Loka, 21. februarja Nemara je vzpodbudil 341etnega Lojzeta Korošca zgled, ki mu ga je dal pred dnevi Ivan Hribar, da je šel in se v občinskem zaporu do nagega slekel. Koro-jđ me tu vil i 1 po Skofji Loki po gostilnah in se nabral rujne kapljice, da je postal siten, kar se da. Obredel je najprej gostilne po Mestnem trgu, potlej pa še na Spodnjem. Nič kaj veseli ga niso bili. Kako neki, saj se je v nekem lokalu meni nič tebi nič zakadil v natakarico. Korošca so potem prijeli v Kapucinskem predmestju in še kar dovolj rad in brez ugovora je Šel z orožnikom. Silovit hrup pa je nastal potem, ko so mu določili prenočišče v zaporu. Pričel je divjati in lomiti deske, steklenica se je razletela na drobne kose, vrata so se stresala. Ni šlo drugače. Ostala so mu končno samo tla. Ko pa so potem pogledali v zapor, so našli razgrajača nagega. Možakarja so oblekli in izročili sodišču. Visok, krepak mož je imel na glavi belo čepico in morda si niti ni štel v škodo čas, ki ga bo presedel na sodišču. Saj so zadnjič nekemu zagrozili s sodiščem in zaporom, pa je potem še prosil, naj vendar tako narede, kakor »so rekli« — vsaj ne bo skrbi za-stran prehrane in strehe. Kar se tiče Hribarja, ki je bil prvi nagec v občinskem zaporu, moramo povedati nekaj njemu v prid. Divjanje in zmerjanje ga je veljalo 20 dni... Toda na sodišču se je vedel vzorno. Opetovano smo ga videli, za vsa dela je bil uporaben, hodnike in stopnice je pomival, da je bilo veselje. In še to naj zapišemo, da se je pokesal svojega vedenja, češ da ga je zgolj alkohol, prav za prav žganje in pa gorilni špirit pripravil tako daleč, da mu je zmešalo glavo. Iz Kr*m*% — Pomladek Jadranske straže na drž. realni gimn. priredi v petek 24. t. m. ob 20. v £:mn. telovadnici ^.Tadran^ki večer« B pestrim sooredorn. Prireditev bo otvorjena z drž. himno. 2. nagovor predsednika. 3. Buči morje Adrijansko, poje moški zbor s spremi jeva njem orkestra. 4. Tamo daleko, icrra orkester. 5, recitncija. 6. kvartet. Mozart: Serenada. Beethoven- Kvartet (Schcr-zo). 7. Življenje v Jadranskem morju, predavanje g. prof. Polenca. Prostovoljni prispevki so namenjeni revnim dijakom. Ljubitelji mladine poletite prireditev Jadranskih stražarjev. — Državna policija ie prevzeta službo. Včeraj je prevzela službo v Kranju, Prim-sicovem in Strazišhi drž policija. Njeno prvo delo je bilo. da je prostor za parkirane] avtotaksijev. ki je bil doklej pred »Staro postom, preložila na Mencingerjev trg. NTa križišče nred hotel »Stara pošta« pa je prišel prometnik. Ker doslej ni bilo na kri-SHšču pravega reda. je imel prometnik precej dela. Upajmo pa, da se bodo vozači v interesu varnosti prometa kmalu prilagodili predr>i?om. Seveda pa ima to križišče poleg velikega prometa rudi toliko direktnih dovozov, n. pr. / dvorišča »Sta^e pošte«, iz Jahače ve L'a prela/a, h ote1 a <*.Tc!ena« in iz Roobove hi^e. da je služba prometnika zelo otežko^ena, /'asti pa bo urejevanje prometa težko ob ponedeljkih, ko je poieg velikega vozovnega prometa tudi osebni promet ogromen. — Razkrinkani \'!omilci. V zadnjem času je bilo v mestu in okolici vlomljeno v razne j-hrambe, vendar ni bik/ mogočo priti na sled vlomilcem. V noči od sobote na nedePo je bilo ponovno vlomljeno pri g. Mihelčiču na Stari cesti. Vlomilci so se poslužili pr;ostrenih palic zaradi ozkih oknic, in pobrali iz s-hramh-e več kosov slanino in drugih jestvin. Sled je vodMa v Orehek prt .Stražlšču, kjer so v neki hiši izsledili mlajše moške in žensko, ki je baje vodila vlomilsko tolpo. En vlomilec je pobegnil v Ljubljano, kier &e je sam javil oblastem. Tako je žandamerija izsledila pretkano vlomilsko tolpo, ki je v zadnjem času nadlegovala vso okolico. Zaslišanje bo razkrilo -c številne vlome. Iz Celja —c O ideji čcS^o^^vaske države v teKu ^toletij bo predaval g-, prof. Janko Orožen v četrtek 23. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Predavanje bo priredila Juge slovenska češkoslovaška liga v Celju. Obiščite zanimivo in poučno predavanje v čim večjem številu! —c SkaJentoa le*»ma. v Liscah odpovedana. Za nedeljo 26. t. m. določena skakalna tekma v Uscah je zaradi pomanjkanja snega odpovedana. —c Zaradi uboja sta se zagovarjala v toiek pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju 24letni posestnikov sin Franc Jazbec in 26letni delavec Franc Ce- rovšek, oba iz Rakcvca pri G robe In em. Obtožena sta bila, da sta lani 24. julija v Cerovcu pri Šmarju v prepiru napadla Cirila Novaka in ga zabodla z nožem v desno stran vrata poleg goltanca. Novak je 17. novembra v celjski oolnici podlegel posledicam p::škodne. Oba obtoženca sta se udeležila spopada, vendar se ni dalo točno ugotoviti, ali je zadal Novaku smrtonosni vbodljaj Jazbec ali Cerovseik. Sodišče je bbs:dilo Jazbeca na 1 leto in tri j mesece, Cerovška pa na 1 leto strogega zapora. Oba morata plačati Novakovim dedičem 1,660 din za pogrebne in druge stroške, celjski b-jlnici pa 570 din za Novakovo oskrbo v bolnici. — c S Kolesa je padel i81etni ključavničarski pomočnik Alojzij Klančnik iz Lck pri Mozirju in si nalornil desno roko. Klan- . čnik se zdravi v celjski bolnici. Z Jesenic — Ljubljanska pravoslavna parohija priredi slovesno liturgijo v nedeljo 26. t. m. ob pol 10. dopoldne v Sokolakem domu na Javomiku. Vse pravoslavne vernike z Jesenic, Javomika in okolice vljudno prosimo, da ob tej priliki opravijo velikonočno pre češčenje. Pričakujemo polnostevtlno ude leibo vseh pravoslavnih vernikov. Vabimo tudi vse prijatelje pravoslavne cerkve, ' egntca KOLEDAR Dane«: Sreda. 22. februarja katoličani Sv. Petra stol. Pepelnica DANAŠNJI-. PRIREDITVE Kino Matica: Ana Favetti Kino Sloga: Reportaža o ljubezni Kino Union: Prebrisane žene Tradicionalna, kulinarična razstava ob 17. do 19. v kleti >ZvezdeVzgoji in izboru cvet;c za okrasitev oken in balkonov« ob 19. v kemijski dvorani na I. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici DEŽURNE LEKAR N E Danes: Dr. Piccoli. Tvrževa cesta 6. Hočevar, r si ■ '-.a cesta 62. Gartus. Moste — .loška cesta. Sipod sita Hudo pritožbo smo dobili. Naperjena je proti Karlom. Ker smo Slm^enci. bi Katiov ne smeti imeti, temveč samo Karole. Slo venski je Karel ali še boljše Karol, nikakor pa ne Kari. Pritožba pravi, da bi toliko znanja slovenščine pač lahko imel vsak naš Karel ali Karol, posebno pa več narodnega ponosa in narodne samozavesti ter arijske brezkompromisnosti, da bi ne bil Kari. Tako. zdaj se pa potrkajte vsi Kortčki spekorno na prsi in s pepelom si pottesiie gla\-e, potlej pa poglejte v svoje krstne liste. izpriče\fala, legitimacije in morda še ljubavna pisma, da se prepričate. aH ste arijskoga pokolenja ali ne. Če je med vami kateri Kari. naj se brž prelevi in postane Karel aH Karot. da ne bo njegovo ime ni kogar bodlo v oči. Nam, ki ostanemo kakor smo b'li. se pa zdi, da ni pristno slovensko ime niti Kari. niti Karot ali Karel, tem\'eč samo Kort. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 22. februarja: zaprto Četrtek, 23. februarja: Hlapci. Red Četrtek Petek, 24. februarja: ob 15. uri: Brezov gaj. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Izven. (Zvečer gostuje drama v Ptuju: Hollywood) Sobota, 25. februarja: Holly\vood.' Izven. Znižane cene. Nedelja. 26. februarja: ob 15. uri: Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Potovanje v Benetke. Izven. Zn:žane cene OPERA Začetek ob 20. uri Sreda. 22. februarja: Lohengrin. Red Sreda Četrtek, 23. februarja: Ev geni j Onlegin. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol Petek. 24. februarja: zaprto Sobota, 25. februarja: Ero z onega »veta. Red B Nedelja, 26. februarja: ob 15. uri: Gejsa, Izven. Znižane cene od 24 d n navzdoL Ob 20. uri: Jesenski manevri. Izven. Znižane cene SPORT — Gorenjski smučarji se ne udeleže tekem za diža\'no prvenstvo na Pohorju. Z merodjjne strani se nam poroča, da sc gorenjski smučarji ne bodo udeležili tekem za državno smučarsko prvenstvo v alpski kombinaciji, ki se bodo vršile 4. in 5. marca na Pohorju. Sredstva GZSP so izčrpana. Tudi klubi so brez v&akih srredstev, ker vsako nedeljo in praznik pošiljajo svoje tekmovalce, zlasti mladino, na razne smučarske tekme širom Gorenjstke. Sokol — Seja izvršnega odbora Saveza SKJ. V soboto 25. t_ m. ob 15. bo v Beogradu seja izvršnega odbora Saveza SKJ. Razen tekočih zadev se bo obravnavalo tudi vprašanje zgraditve Saveznega doma v Beogradu, proračuna za tekoče leto in občnega zbora, ki bo v aprilu v Beogradu. Seja se bo po potrebi nadaljevala v nedeljo. — Sokolska volja, sokolski informativni tednik prinaša v svoji 111. številki spet pestro in bogato vsebino: Krivci češkoslovaške tragedije, uvodnik, najnovejše vesti, Praško pismo od br. VI. SEL, Moj oče, sonet br. Črtomira, Poročila iz žup Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Beograd, Karlovac in Zagreb. Topel članek je posvečen nedavno umrli članici tehn. odbora COS sestri Zdenki Pekarkovi. Pod rubriko Savez SKJ so razne novice iz naše sokolske centrale, članek -September — december 1938 v Poljski« pa je poslal uredništvu poljski Sokol iz Varšave, ki iz njega veje topel dih slovanske in sokolske vzajemnosti. Naj bi vsakdo članek temeljito prečital In si bo lahko ustvaril sodbo, kako je gledalo poljsko sokolstvo na tješinsko vprašanje. Sledijo ocene raznih knjig, časopisov in revij, med objavami pa je zanimiva razsodba državnega sveta na pritožbo sokolske župe Maribor. Izvrsten sokolski tednik, ki stane letno samo 30 din vsem bratom in sestram toplo priporočamo! Iz P$!1čan — OtrošKa predstava. Šolski otroci v Studencih pri Poljčanah so v nedeljo popoldne na šolskem odru prav ljubko vpri. zorili spevoigro v treh dejanjih ^Poštelski zaklad«. Režiser učitelj Stefancioza je igral edino odraslo vlogo Martinka capin-ka in s: se mu mladi in stari iz srca nasmejali, tako dobro se je vživel v vlogo. Tudi vsi ostali mladi igralci so svoje vloge zadovoljivo rešili. Vloge so se nekateri kaj predobro naučili. Igrica je za podeželske cdre zelo primerna. Nastopajo palčki, vile. pastirji, pastirice ter je ^»lika prav pestra, vsebina pa poučna. Igrica je, kot rečeno dobro uspela, nekateri skupinski nastopi bi seveda na večjem odru p riši; de bolj do veljave. Prav tako bolj bi učinkovala močnejša razsvetljava. Učiteljstvti gre za trud vse priznanje. Ster. 4 ^ »SLOVENSKI NAKOIK M^AftlmJim Strta 8 Odpuščeni tovarniški delavec skočil pod brzovlak Feliks Zaplata je delal v litijski predilnici 35 let, pa so ga osamili, da je ukradel gumijaste cevke — Ovadil ga je tovariš Litija. 22 februarja V zadnjem času imamo zdaj že druqi dogodek, ki je razburil dolino in izzval obilo govoric. Oni dan se je nenadoma zmešalo 18-letni služkinji Zamanovi Slavki doma iz Kamnega vrha pri Prim-kovem. Ljudje vedo povedati da se ji je um omrači! nenadoma in da zadene krvda nekega fanta. Nesrečno dekle je steklo na pol nago pred cerkev, nakar so jo odpeljali v ljubljansko bolnico Ljudje so pa radovedni, kako se bo iztekla preiskava Pri malem posestniku Zamanu. po domače Capu imajo 8 otrok in je bila Si v starši so dejali, ua di raie videli, da bi |im vse pogorelo, kakor pa da ie zadela njih hčerko taka nesreča Čez nek«j dni se ie pa pripetil nov raz-burl?iv dogodek, ki je vznemiril posebno naše delavce To pot gre za strašen samo mor pod brzim vlakom st bOb ki vozi iz Z'danega mosta proti Ljubljani. Tik preden je privozil brzec do prehoda pri litijskem sre&kem načelstvu. ie stekel po klan-oJcu 49 letni preditniškj delavce Zaplata Feliks, se vrgel najprej na kolena in potem na progo. Vlak ga je preseka' na dvoje in vlekel še kakih SO korakov dalje proti kolodvoru. Strojevodja je opazil samomorilca, skušal ^e vlak ustaviti, da so zavore močno zadržale, vlaka pa. ki je bil v polnem diru. seveda ni mogel ustaviti. Stroj je nesrečnega mozr. popolnoma raz-me-saril, da *o ležali posamezni kosi trupla ob progi. Za silo so osnažili kolege vlaka, ki je prerezalo nesrečneža, nakar je vlak nadaljeval I o. S kolodvora so medtem obvestili orožnike, ki so takoj preskrbeli krsto kamor so zbrali nesrečneževe ostanke. Prvotno so nameravali odpeljati telesne ostanke nesrečnega Zaplate v lit'j^o mrtvašnico. s"edi pota pa so dohite1' Zaplatovi voz s krsto, nakar so prepeljal« očeta ne stanova- nje na Dobrovo v Gradcu, kier so predil-ntške hiše. Takoj ko se je nesrečni mož vrgel pod vlak. se je zbrala na kraju tragedije sku pina ljudi in kmalu >c jc zvedelo, kaj je pognalo moža v smrt.. . Feliks Zaplata je stopil že kot 13-leten deček v litijsko predilnico m je bil zaposlen pri zidarjih, po potrebi pa je opravljal rudi druge p< >ie Z leti je prišel Zaplata na glas pridnega in poštenega moža. ki je bil voljan prijeti za vsako delo. lr*stanovr sj je tudi družino in mu jc predilnica dala stanovanje na Dobravi. skromen mož i ček nizke postave ni unci menda nobenega sovražnika cenili so ga pa mnogi kot vzornega družinskega očeta m krščanskega moža. V«e nesreče pa jc bil kriv košček gumijeve cevke, ki ni vreden niti kovača Ta košček cc\ke jc baje vzel Zaplata in ga odnesel domov Xeki predilniški delavec je odšel na dom k Zap tatovi m in je zahteval od Feliksove žene n;u mu tzroči cevko, ki jo je prinesel Zaplata domov Žena ni vedela o cevki ničesar, delavec pa >c je vrnil v tovarno in razam čad. da je uje] ptička, ki krade v tovarni... Zaplata je bil poklican pred predstojnike in baje so mu izročili listek, da je zaradi tatvine odpuščen. Ob tem sporočilu je bil mož ves iz sebe Vrnil se je domov, buljil v steno in je šele na daljše prigovarjanje domačih skrušeno povedal, da je odpuščen .. . Tudi na družino je vest, da so očeta po 35 letih službe odpustili zgolj zaradi koščka gumijaste cevke, vplivala porazno Pričeli so se dušiti v joku in očetu ni bilo več obstanka doma Dejal je, da gre k sorodnikom na Stavbe Vso pot je jokal in pripovedoval svojim prijateljem in znancem, kaj se mu ie na stara leta pripetilo Ljudje so ga tolažili. č<^ da bo morda vse še dobro, mož pa kar ni hotel verjeti tolažilnim besedam »Kaj naj še delam na tem svetu ko sem brez zasluž- ka*, je zaključil svoje razgovore in izjavil, da je zanj še edina rešitev skok pod Stopil je tudi do moža, ki ga je ovadil pri predstojnikih in ga. kakor pripovedujejo ljudje, prosil, naj se ga usmili zaradi družine in naj gre zanj prosit milosti. Pi tudi ta razgovor je bil brez uspeha. Zato da je zagrozil Zaplata odločno: ©e imM storiti zame tejra pota. pa najdeš srn mojim pogrebom!« Nato je odšel nesrečni obupanec proti železniški progi. Tedaj je privozil ina ovinka popoldanski zbiralni tovorni vlak. Z^nl^ta se j« pripravil na skok pod ko-icijc. Preko prelaza sta pa prišla toda j policijski komisar g. Brezan Jože to ga Habičeva Opazivši potrtega mota, sta ga pregovorila, da je opustil samomorilno namero in sta ga spremila ie proti litijskemu mostu Ko se je Zaplata poslovil od svojih spremljevalcev, pa Je začul spet ropot na progi. V tistem hipu Je privozil dunajski brzovlak in tedaj Zaplate te ni bilo več mogoče ustaviti. Skočil Je pod kolesje, ki ga je strahovito razmesarilo Vsa Litija in Gradec, kjer Je močna delavska kolonija, sočustvuje z nesrečno Zaplatovo družino, vdovo in tremi otroki Zaplata je bil vzor skrbnega mota Se ored smrtjo je stopil k neki znanki in poravnal račun 20 din, ki Jih je dolgoval še od zadnjega katoliškega shoda. Tedaj se je udeležil tabora, pa si je izposodil denar, neporavnani znesek je plačal pičlo uro pred smrtjo, ker ni hotel oditi z neporavnanimi računi s sveta ... Javnost obsoja ovaduha in baje so nekateri Zaplatovi prijatelji že hoteli z njim obračunati Pa ga niso našli, ker se Je v bojazni pred maščevanjem skril Predilniško delavstvo pričakuje da bo uvedena preiskava Kakor nam javljajo delavci, pričakujejo spričo dejstva, da imamo v Litiji več uradov in tudi delavske zaupnike, da bo uvedena preiskava ki naj prinese nesrečnemu obupancu zadoščenje vsai po smrti tn zagotovi družini obstoj, ki bi ga sicer imela, da ni postal njen rednik žrtev drakonične kazni O preiskavi bomo poročali. Prleški pustni običaji Mnogi originalni pustni običaji pr'£ajo o slovanskem značaju naše zemlje Križevci. 21. februarja Danes je pust! Povsod je živahno vrve. nje. vse vriska, se veseli in raduje. Pust še oolj razzivi itak po naravi vesele »Pr-leke«, ki takrat pokažejo svoje lepe, slovanske ob.Caje in navade, ki so tu ukoreninjene. Ti običaji so bodisi gospodarskega značaja, bod.si 3piošno veselega in zabavnega značaja. Ze sajTio dejstvo, da morajo v vsaki hiši plesati, ali pa vsaj eden iz hiše se mora zavrteti, da b odebela repa., že kaže o pri-atnosti in originalnosti prleške folklore. Na pustni torek zjutraj pred solnčnim vzhodom skuhajo gospodinje koruzne žgance. Te žgance razsipijejo po loparju, okrog katerega dajo železen c broc. Vse to odneso na dvorišče in postavijo kuram, da jejo z loparja. Pravijo, da bodo potem kure vse leto nesle zelo debela jajca. V ponedeljek zvečer pred pustom sna-rr.eio z »dil« ali pa iz koruznjakov semensko koruzo. To koruzo luščijo na pustni torek zjutraj pred solnčnim vzhodom v popolnem molku. Trdijo, da tisto leto zraste mnogo koruze, če pa kdo med delom spregovori le besedico, pravijo, da bodo potem vrane pokljuvale koruzo. Baš radi tega se opravi to delo v popolnem molku. Tega dne morajo biti zjutraj na mizi dobro zabeljeni ajdovi žgancl. ker potem je to leto polna ajda in jo slana ne pozebe. Pustne šeme ali ma-škare. ki hodijo na pustni torek po vaseh, so oblečene v originalne obleke. Na Murskem polju imajo bele hlače (bregiiše) in belo srajco (robačo), ki sega preko hlač. Te maškare orjejo po cesti, okrog hiš itd. ker pravijo, da bo potem zelo debela repa. Za ta posel dobijo denar, klobase, ja^ca In krape. Med oranjem pa sejejo pleve Znač Ino za te šeme je to. da imajo silno dolge biče, katere si game spletejo. V Lukavcih pri Križevc^h vlačijo po vasi veliko svinjsko korito v katerem sedi slamnata žena To ženo potem sežeejo ali jo pokonVieio ali pa jo vržejo v vodo Pravijo da so pokopali, ali zažsrali. aJi pa vrgli v rodo zimo. To je zelo lep in pristen slovanska obi^ai Tudi tam so sežgali boginjo »Morano«. S tem v zvezi so razni veseli prizori, da plešejo maškare okrog korita Ln pokop ali sežig se vrši zelo slavnostno. To je znak da je huda zima minula in da nastopa Vesna — pomlad svojo zmagoslavno pot v deželo Pri h šah. kjer so dekleta godna za možitev in se v pustnem času niso poročila pa pustijo korito. Na pustni torek prodajajo po vasi stara rešeta katere nosijo maškare okrog Za dinar ali za klobaso dobiš staro seveda neuporabno rešeto. Samo, da je veselje in smeh. Zanimivo je vpraševanje: >Kam boš pa ti pusta pokopal?« Pa ti odgovori: »V jamo!'v ali pa »Za peč!« ali pa »V posteljo!« itd Zvečer doma podirajo peč. To pa gre tako: Sredi sobe postavijo valjar s katerim porivajo sklede in "once v krušno peč. Enemu dajo v roke burki je in mu zavežejo oči Njegova naloga je. da udari po tem val jarku, ki ga pa med tem časom, ko mu zavezujejo oči. eden postavi v kak kot in ga skrije. Seveda ta ki ima zavezane oči maha okrog m nč ne zadene. Ostali se kro-hotajo na ves glas. Posebno radi napravijo to s kak'm novincem ki še ne pozna teh običajev, da se mu potem smejejo. So tudi običaji, katerim pripisujejo zdravilno moč. Na oustni torek znitrai se mora človek umiti, še pred somčnim vzho dom v potoku ali v reki — to se prav: v tekoči vodi To na radi tega ker ea poterr ne bolijo oči. Radi tega zdrav:ineea umi vania hodijo liudje v gručah k potokom, nekateri pa celo v ščavnico in Muro. DeklPta. ki hočejo biti lepa se hodijo na pustni torek zjutraj, pred soinrnim vzhodom umivati v roso. ali pa v sneg: Pos^bn«; ugodno vpliva baie na lepoto sveže zapadel sneg Zato dekleta na DUStni torek zelo zgodaj vstajajo in se hodijo skrivaj umivati, ker se hočejo zavarovati pred obrekljivimi jeziki. Je še vse polno majhnih ob'čajev ki pv niso tako pomembni kakor so omenjeni Vse to priča o duhovitosti Prlekov in nuh šes-avosti Obenem pa dokazujejo, da znaio Prleki čuvati lepe narodne običaje dedov in na ob'č^ie slovanskega izvora. Vsi običaji so zelo zanimivi Dosenno 5« za človeka, ki jih še ni videl Vilko Kolar Pr£v£?tfr*^t* s*^ se hitela n#w3Xe*tS Hči in zet sta zamrla 66 letneea Janeza Pirtipta v £idO' vinku pri Krškem, kjer je stradal in prezeba! pravijo, da se je postaral v teh 15 dneh, ko je bil zaprt, najmanj za 10 let. Kaj je napotilo Mlakarja in njegovo ženo, da sta ravnala tako nečloveško 9 srvojim <>četom, ni treba posebej omenjati. Vsekakor sta ga hotela na hiter in lahek način opraviti pod zemljo, ne da bi pri tem sosedje kaj sluti-li K sjreči pa ju je zasegla roka pravice in bosta dajala odgovor za svoje nečloveško ravnanje Zakonca Mlakar priznavata svoje dejanje, izgovarjata pa se, da sta zaprla očeta samo radi tega. ker jima je kradel meso iz shrambe in jemal kravam mleko Razmere v hiši. in beda. v kateri je moral živet' stan Pirnat. nam nazorno kože njegova izjava na vprašanje, kdaj se je zadnjič preoblekel. — Kdaj da sem zadnuč preoblekel? Tega pa ne vem Najbrž takrat, ko mu je >Oftcd poklonil svojo staro t>bleko, ker da od hčerke in zeta ni dobil ničesar. Ko so ga vprašali, če sluti, zakaj sta ga zaprla, je odgovoril, da samo zato, da bi se ga čim nrci iznebila. Krško. 21 februarja Zgodovina na«ega kmeta je že prebogata s preužitkarskimi pravdami in tragedijami ki pa kl'irb vsemu ne sparnetuieio nagega človeka. Lepe besede in obhube zapeljejo še tako preudarnega gospodarja, da pr epi še posestvo, potem se pa razočaran in osovra žen oklene zadnjega sredstva, »dobtarfa* in se pravda do zadnjega beliča. To mu je že v krvi m se ne da pomagati ne sveto vati. da mo-amo biti kar zadovoljni da ne pride do hujših žaioiger. kakor je prišlo sedaj v vasi Zadovinek pr» Krškem. V tei vasi je posestnik 66-lerni Pirnat Janez pre pisal posestvo na svojo hčerko Marijo in zeta StanHlava Mlakarja, sebi pa je izgovoril le skromen preužitek Lepi dnevi sožitja so kaj kmalu minili kajti nehvaležna hčerka in zet sta se naveličala preživljal očeta in sta premišljevala, kako bi starega spravila s pota. Do tedaj mirni dom se je čez noč spremenil v pravi pekel za starega P it n* ta Mož ni dobil več lepe besede So aedom to ni ušlo, toda pomagati mu niso mogli Ko pa so sedaj opazili, da starega Pirnata že več dni ni na spregled, so postali pozorni in so takoj zaslutili, da nekaj n* v redu. posebno ker sta zakonca Mlakrr na vprašanja, kje je Pirnat, dajala vedno drugačne odgovore o nieeovi n.imi< 'jeni bolezni. To sumljivo vedenje zakoncev in odsotnost starega preuž'tkana ie dalo povod, da ao sosed ie priiavib zadevo orožnikom v Krškem Ti so odšli takoj v Zadovinek preiskali so vso hišo in našli končno starega Pirnata v skriti zatohli in vlažni K>bi ako jo tako sploh smemo imenovati. Ko so odprli vrata, se jim je nudil žalosten prizor Na podrtiji, ki je bila nekoč postelja, je ležal na vlažni slami stan Pirnat pokrit samo s starim. preperelim plaščem, ki je prav tako že razpadal kakot obleka na njem. Poleg postelje je bila samo še posoda, na katero je hodil opravljat svojo potrebo To je bila vsa oprema njegovega zapora Soba ima eno samo okence, da pride skozenj komaj malo z*aka in svetlobe, oknrice pa so brez stekla, tako da je starček dobesedno zmrzova-1 v svojem zaporu. Orožniki so ga našli vsega premraženega m sestradanega, saj je ves čas dobival samo kruh in vodo, pa še to zelo poredkoma kaj šele kaj toplega Na prošnjo, da bi se smel vsaj enkrat pogreti pn ognjišč«, pa je dobil odgovor od zeta kar s pestjo. Sosedje, ki so videli sedaj starega Pirnata, Izlet šentpetrske CMD na Oplenac Ljubljana. 22. februarja Poročali smo že, da pohitimo tudi letos Ciril-metodarji in naši prijatelji na Ople-nac da se poklonimo našemu nepozabnemu Vit. kralju, ki je dal lastno ž.vljenje — za našo lepo Jugoslavijo. Vseh uas je dolžnost da vsaj enkrat v življenju stop-mo na kraj kjer počiva boritelj in osvoboditelj divne riaše domovine. S tem pokažemo, da znamo ceniti velike in zaslužne može. ter da smo vredni sinovi svojo domovine. Hvalevredna zamisel je tudi letos živahno odjeknila med Cirilmetodarji in ostalim občinstvom, ki je naklonjeno tej nad 50 let stari narodno obrambni Jružbi. Dan za dnem se prigiašajc novi udeleženci in pros jo za informacije zletni odbor. Zato ponovno poudarjamo da bo izlet za Bin-košti. Da bo naš izlet res lep, prosimo vse. ki se nam mislijo prdružiti, da se čim prej prijavijo, da bo vodstvu dana možnost pravočasno preskrbeti prenočišča, prehrano za prevoz s Putnikom, za razne oglede v Beogradu Vojaški muzej muzej kneza Pavla. Šumski muzej i. dr. Ce smo sami točni n pravočasni s prijavo in vplačili, potem lažje zahtevamo od vodstva, da bo izlet iohro organiziran. Ponavljamo da se odpeljemo iz Ljubi ja ne s posebnim brzovlakom 27 maja. V Zemun prispemo 28 maja ob 6.30. kjer bo kratek postanek. Iz Zemuna se odpeljemo na Toflčidersko postajo in dalje v Mlade-novac. kamor prispemo ob 8 Od tod z udobnimi Putnikovimi avtobusi v treh — morda v dveh skupinah na Oplenac. Iz Mla-denovca se vrnemo se istega dne in prispemo v Beograd ob 13. Drugi dan bo ogled Beograda. Poklonitev Nj. Vel. kralju Petru n. in izlet s posebnimi avtobusi na Avalo. Iz Beograda se odpeljemo v ponedeljek 29 maja med 23 in 24. uro. V Ljubljano prispemo v torek okrog 12. Za ta izlet velja vožnja z avtobusom iz Mladenovca na Oplenac in nazaj H. razred 280 d n m. razred 200 din. Prehrana 2 večerji, kosilo in zajtrk s kruhom, za one ki se prijavijo pri vodstvu, samo 35 din, prenočišča pa od din 15—50. Voznino plačujete lahko v obrokih potom položnic ali pa vplačate obroke tam, kjer ate se prijavili. Vrstni red sedežev v vlaku ae ravna no doslih prijavah. Vsak potnik ima določen sedež, opremljen s Številko. Prijave in plačila sprejemajo poleg drugih ga. Milka Potočnik in Angela Tomae, Slomškova 17 in 21 v Ljubljani Minka laarčanova. Kotni-kova 17. gdč. blaga jničarka v trgovini Bo-nač, Selenburgova ul„ Frtzi Zupanova. B3el-weiaova 17, Albin Turk Vldovdaneka, v Kranju gdč. Saša Lesarjeva v tov. Pre** ren. za Kamno gorico in Kropo Vinko Pire. tovarnar v Lipnici. za Podnart ln okolico Tone Fister OvšiSe Za Novo mesto preda, CMD ga Vasiceva in blagajnik late g. Kobi Vse poverienike prosimo, da čim preja po* sije jo prijave ter nuka te Jo Pridite vat «*>**. bo atram aa Ja ari prosimo, da pridete »•a! tudi zastopniki ta poverjeniki. b zapora v zapor Litija, 21. februarja Is litijskih sodzdh zaporov Jo Je pred tedni popihal France Gaoracek fc» sele ada j ao ga orožniki prijeli v Mozirju. Gabrscek Je se mlad >ticek«, Me ao let star, a ima ze precej kosmato vest in velike izkušnje Ko so ga prljati v Litiji, ker si Je sumljivo ogledoval aadrutno trgovino, se Je zdelo, da ga vest posebno n« tezi. Pri zasliševanju Je pripovedoval precej sentimentalno zgodbo, kako ga Je vleklo iz Kobarida v Jugoslavijo ln kaj vse Je moral prttrpeti, da> Je laančua pobegnil osa mejo. Toda eroaniki mu niso vsega verjeti a/L samo besedo. Ko so prelistali policijska dnevnike in tiralice, so presenečeni ugotovili, da oblasti zasledujejo Gabraka zaradi već vlomov in tatvin ter da le biLa aa njim izdana cela vrata tiralic S časom ae je prav apecianslral na pobege. Aretirali so ga že v Mislinju pri poizkuaenem vlomu, a iz mishnjskih zaporov se Jim Ja spretno izmuznil, prej je že vlomil v Slo-venjgradcu. Nekaj časa se je udejstvoval tudi v Zagorju. Po begu iz Litije je zmešal zasledovalcem sled, da sc ga iskali na Dolenjskem, medtem ko je kradel ln prosjačil v mceirski okolici. Po preiskavi v Mozirju so ga orožniki poslali v sodne zapore v Gornji grad. Ker »e je proti njemu nabralo toliko obremenilnega gradiva, ga bo> do posčali v zapore celjskega okrožnega sodišča, kjer mu bodo odmerili kazen. šla]incr]ev dom bo lunalu pod streho Vc£]a tlela m večinoma ie oddana, v kratkem bodo pa tudi nlsanka ln draga Zdaj ae lahko govorimo o začetku stavbene sezone, aaj ao ae stavbna dela ze začela celo na nekaterih večjih stavbah, ki se niso pokrite Ko Je pred božičem pritisnil tako hud mraz da ao ae ustavila vsa stavbna dela, tudi na pokritih stavbah, Je kazalo, da bo delr moralo počivati delj časa. Prejšnji mesAC stavbna podjetja ie niso zaupala vremenu ter niso obnovila dela oa odprtih stavbah, Čeprav je bilo že dovolj toplo. Edina izjema je bilo stavbiače Bate, kjer so delali brez presledka tudi po božiču, ko le bil najhujši mraz v notranjih, pokritih prostorih, pozneje so pa tudi nadaljevali betoniranje zgornjih nadstropij. K r je toplo vreme trajalo v zdržema več tednov so stavbna podjetja začela zaposlovati de. lavce, da izrabijo čas ter nadaljujejo delo na stavbah, kjer so morali nehati pred božičem Vse kaze da hujšega mraza ne bo več, ter da bode delo lahko nadaljevali do pomladi brez večjih presledkov. Delo tudi že nadaljujejo približno teden dni pri prizidku ftlajmerjevga doma (B. Tomažič). Kakor na vseh stavbah, se js tudi na tem stavbisču delo povsem ustavilo pred božičem Delati so začeli sorazmerno pozno, vendar je bilo te končano kletno in pritlično zidovje in začeli so Ža zidati prvo nadstropje. Zdaj pa delajo zopet v polnem obsegu in kaže, da bo poslopje že v 4 tednih pod streho ter da jim dela vmes ne bo treba ustaviti za delj časa* čeprav se bo vreme poslabšalo. Podjetje je zaposlilo okrog 80 delavcev, torej toliko kakor v pravi sezoni. Večina večjih del je že oddanih tudi tesarska in krovska ter kleparska, prihodnje dni bodo pa tudi mizarska in druga. Ker je delo dobro organizirano ter uspešno napreduje, smemo zanesljivo pričakovati, da bo poslopje uporabno že v začetku novem., bra, kar bodo zavarovanci TBPD nedvomno pozdravili. Hišo je dala zažgati« da bi dobila zavarovalnino Marija Dratvenšek iz vasi Gora sv. Lovrenca pri Krškem je svoj greta odkrito priznala Krško, 21 februarja Lani IU. decembra okrog osmih zvečer se je nenadoma pojavil rdeč: petelin na strehi posestnice Dime Terezije v vasi Gora sv Lovrenca pri Krškem in je hiša. ki je bila lesena in krita s slamo. poi?orela do tal. Vse prizadevanje sosedov, da bi ogenj pogas-ili. je bilo zaman kajti hiša je gorela kakor bakla in ni bilo mogoče iz nje resiti ničesar. Ogenj jc ogražal rudi sosedno zidanico, v kateri je bdo 20 h' vina in je tudi krita s slamo Vse priznanje gre sosedom, ki so gasšli požar da r>' ogenj zajel še nje. Posestnica trpi škode okrog 2S00 din. ker je njej io njenemu sinu zgorelo vse pohištvo in obleka, dočim je hiša bila šele nred kratkim prepisana na njeno hčerko Marijo, poročeno Drstvenšek, ki jo je dala takoj zavarovati pri V/ajemrn zavarovalnici v Ljubljani Okolnost kako jc požar nastal, in du je Manja Drstvenšek šele p"ed kratkim dala zavarovati hišo je vzbudila takoj sum. da ie bil ogenj podtaknjen Že takoj od začetka ie sum padci na Marijo Drstvenšek in je bila tudi aretirana in izročena sodišču katero pa jo je oprost do na podlagi dokazov, da tisti čas ni bila v hiši. niti v nieni bližini Kijub vsemu pa jc sum ostal še ved no na njej in je b»la ponovno zaslišana po krških orožnikih. Med tem pa ji ;e žc zava rovalnica izplačala zavarovalnino, ko je do . kazala s sklepom sodišča, da ogenj ni bi) | podtaknjen. • Ta čas pe je prišlo krškim orožnikom nm uho, da sta onega dne, ko te nastal požar, neki moški in ženska poizvedovala 241 hiie Dimčeve in v vasi tudi prenočila, takoj drugo jutro pa izginila. Orožniki so ponovno zas-ližali osumljeno Drstvenflcovo, ki je po izpovedbi preočitnih nasprotij in po4 težo raznih dokazov le priznala, da je dala sama zažgati hiso In sicer je v to svrbe) naprosila Jelena Franca iz Vrbinake vasi pri Lesikovcu ter obljubila njemu in njego~ vi tovanšici Prah Ani po 150 din nagrade od izplačane zavarovalnine. Ts dva sta r»-di bila po izpovedbah sosedov, ki sta poizvedovala po Dimčevi hisi Orožniki 90 takoj aretirati DrstvenSkova* in jo odpeljali v Krško. Naključje ps ja hotelo, da so spotoma naleteli na Jelens. Čim je opazil orožnike, da vodijo DrNtven-škovo. je začel teči proti gozdu, kamor aa mu jc tudi posrečilo pobegniti, kajti orožnike je ovirala arettranka Takoj zvečer pa se je napotila patrulja ter obkolila Jelenovo hiso. Ko je slednji opazil, da ie v pasti, se je pognal skozi okno borec pobegniti, pa je prišel t roke orožnika, ki ja straži! pod oknom. Jelen se je ravno pripravljal pobegniti s Prahovo v inozemstvo* Dočim Drstven&kova in Prahova priznavata svojo krivdo, jo Jelen trdovratno taji Val trije so bili izročeni »reškemu sodišču v Kr+ iam razpoloženje na trgu Ljubljana, 22. februarja Polovi car j i res nismo: vzorno pustno razpoloženje, ki so se mu meščani predali s tragično resnostjo — kar se je pokazalo zlasti pri tako zvanem pustnem korzu — se je danes sprevrglo v sveto, spokorniško zaspanost, ki je prevladovala tudi na trgu. Snočl so se ljudje se mili po vsem mestu ln nekateri so hoteli prepričati ves svet da so pijani čeprav ni nihče dvomil v pristnost njihovih slovesnih občutkov, a danes jih ni bilo niti na spregled. Začel se je post, kakor je predpisano po prsti ki in meščani se bodo postili a vso gorečnostjo vsaj do začetka mraca, Prodajalci na trgu prav dobro poznajo Ljubljančane z vsemi njihovimi bolečinami zate ao tudi danes založili trs; samo toliko, kolikor je prav za pepemico. Niti proda, jal cd rib se niso nič bolj založili z ribami kakor ob navadnih petkih. Po ribah so gospodinje sicer najbolj posegale, vendar ne toliko Iz potrebe kakor iz tradicije. Cene so ostale nespremenjene, čeprav bi se ob taksni posebni priliki gospodinje niti ne pritoževale nad podražitvijo postnih spe-cialKet Sardel'ce te girice ao bile po 14 din kar, palamide po 18 do 24 din. cipli ln peaare po 24 din in boljše vrste po 40 din ks;. Smuč, donavska riba je bfla po 22. domače Muke pa povprečno po 18 din kg. Heaarji so aa danes precej dolgočasili, aaj gospodinje niso kupovale mesa niti aa juho te danes ae bodo morali postiti celo perutnine in jajc. Kmetice Iz oddaljen* okolice danes sploh niso prispele na trg. Trnovske in posavske zeljarice so se posebno dobro zalotile s postnimi k i si i ca ml, zeljem in repo. a meščani se danes postijo 9 tako vnemo, da si ne upajo niti privoščiti poštene mere kislega zelja, Nacestah srečujemo danes prave spokorniške obraze. Ni čuda. saj je pustni torek pri nas — čeprav ne oficielno priznan — narodni praznik z vsemi prilastki. Kdo bi se torej danes ne kremni?! Iz Radeč — Udor ceste. Cesta, ki pelje ođ Sv. Petra pri Radečah proti Loki na pobočju čelovnika ae je kakor znano demo u drl a v dolino. Nekaj časa je bil promet za večja vozila nemogoč. Sedaj pa je sreaki cestni odbor zasilno popravil cesto tako, da so delavci prenesli ograjo na sredo ceste, to pa razširili, ker so odmetali malo zemlje od pobočja Celovnlka. Razumljivo je. da taka rešitev ceste na omenjenem mestu, kjer je svet podvržen udorom, ne more biti trajna. Tu bo pač treba v najkrajšem času napraviti pre potrebno betonsko škarpo, tako nad in pod cesto, sicer ne bode nesreče izključene. — Narava ae prebuja. Te dni smo ona-žili na cesti, ki pelje iz Radeč v Loko gada, ki se je solnčil na parobku prisoj, nega gozda, pojavili ao ae tudi metulji dtrončki. Narava se letos kaj kmalu prebuja, selen javo aa ja cvetača zopet pocenila na S d*n kg. medtem ko je nekaj tržnih dni bOa najceneje po 4 din kg Domače zelenjave ja bilo danes zelo malo Ja bOo tudi šiva PREVELIKA RADOVEDNOST — Kmalu aa seznanite z bogatim gospodom. Zaljubili se boste vanj in odpotova* H s njun na senitovmnjsko potovanje v Jftvico. — Kaj pa poreče na to moj mož? — In kaj vidita is kart? Stran 4 »SEOVBrfflrtTI rt »ROD«, 22. refaruarja 1989. Stev. 43 Ha PEPELNIČNO SREDO r ^ , se bo vršila v prostorih kleti »Zvezda" TRADICIONALNA KULINARIČNA RAZSTAVA od 17. do 19. ure zvečer. — po razstavi bo v vseh prostorih kleti * ZVEZDE« »lanikova pojedina z izbranimi mrzlimi prigrizki in ribami vseh vrst. DNEVNE VESTI — Odvetniška vest. Advokat v Ljubljani dr. Gaberšček Fran se je 15. t. m. odpovedal izvrševanju advokature. Za prevzemnika pisarne je bil imenovan dr. Viktor Vovk. advokat v Ljubljani. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega rudar Simončič Alojzij pristojen \ občino Sava pri Litiji, ki je odšel leta 1926. v Francijo. Od tedaj je izginila vsaka sled za njim. Pk*ožno sodišče v Mariboru je pa uvedlo pos Lope nje, da se proglasi za mrtvega Kraner Feliks, želarski sin, pristojen v občino Grajena, okraj Ptuj. ki je odšel leta 1914. na srbsko bojišče in je bil ujet v Ni£u. Od tedaj pa ni več glasu o njem. — Razpisana služba banovinskega cestarja. Ban3ka uprava razpisuje pri okrajnem cestnem odboru Brežice službeno me-sto banovinskega cestarja ln sicer za progo na bano\ inski cesti štev. 11-189 od km 27 do km 30 m na banovinski cesti št. 11-232 od km 0.00 do km 2.500. prošnje je treba vložiti do 10. marca pri okrajnem cestnem odboru v Brežicah. — Iz »Službenega lista«. > Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 15. z dne 22. t. m. objavlja ukaz kraljev-skah nameslnikov o pričetku sej narodne skupščine in senata, pravilnik o opravljanju natečajev za izdelavo osnutkov (idejnih skic) za javne zgradbe in o pravicah udelžencev (natančni pravilnik)( pravilnik o načinu bilansiranja vrednostnih papirjev, v katere so naložene matematične rezerve, odločbe o določanju osnove (količine) za pobiranje uvozniškega prispevka za tekoča goriva, popravek v pravilniku o uporabljanju sredstev sklada za podpiranje zadružništva, popravek v uredbi o spremembi zakona o opojnih drogah, in pravilnik o upravljanju in uporabljanju banovinskega ribarskega sklada dravske banovine. Ker je bila včerajšnja predstava do zadnjega kotička razprodana, če danes ob 20. uri: „Div]i lovec44 In »Neustrašni mladoženja" Heinz Riihmann, Theo Lingen, Hans Moser. K_IN O_M_0 S T E — Velik kongres vinogradnikov. Priprave za vsedrzajvni kongres vinogradnikov, ki bo od 10. do 12. marca v Vršcu, bodo kmalu končane. Kongresa se udeleži minister za kmetijstvo, šef odseka za zelišča pri poljedelskem ministrstvu in šef sekcije za sadjarstvo ter še več drugih predstavnikov oblasti. Za udeležence kongresa bo vozil poseben vlak. — Za Slovence, tuje državljane, ne velja! Včeraj smo poročali o občnem zboru Zveze strojnikov in kurjačev, sekcije v Ljubljani ter o resoluciji z zahtevo, naj bi podjetja ne zaposlovala tujih strojnikov, dakler so nezaposlene domače kvalificirane moči. Nekatera podjetja so resolucijo razumela tako, da bo treba iz službe odpustiti tudi Slovence, tuje državljane. Zveza strojnikov zato opozarja, da z resolucijo tega nikakor ni nameravala, temveč zahteva, naj podjetja ne zaposlujejo strojnikov tujih državljanov druge narodnosti. — Opozorilo favnzniHom žive živine. Opozarjajo se izvozniki žive živine v Italijo, da ne sklepajo kupčij z italijanskimi izvozniki brez predhodnega odobrenja Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine gle će na novi režim izvoza v Italijo. Tako se lanko izognejo nepotrebni škodi. — Trgovski stiki s Španijo. Naši gospodarski krogi zlasti izvozniki lesa si prizadevajo, da bi se trgovinski stiki s Španijo obnovili. Na merodajnih mestih že pripravljajo vse potrebno za ta korak. V kratkem bo poslan v Španijo poseben odposlanec naše države, ki bo stopil tam v stik z me rod aj ni mi predstavniki Španije, da bi se trgovinski stiki med obema državama čimprej obnovili. Španija bo potrebovala mnogo lesa in cementa, pa tudi mnogo živil zlasti živine. Našemu izvozu se odpira široko polje. Zdaj je tudi ugodna prilika, da se uredi vprašanje izplačila sta. rega klirinškega dolga španskih uvoznikov. — Profesorji za izenačenje omoženih na_ stavnic z neomoženimi. poročali smo že, da se je zglasila pri prosvetnem ministru deputacija Profesorskega društva. Izročila mu je spomenico, ki v nji profesorji zahtevajo stalnost v službi, novo razvrstitev po skupinah in številu let, povišanje osebnih do klad, oprostitev profesorskih otrok plačevanja šolnine in izenačenje omoženih na stavnic z neomoženimi, tako da bi dobivale enake plače. — Konferenca trgovskih zbornic v Novem Sadu. Včeraj se je pričela v No\*em Sadu konferenca Trgovskih in industrijskih zbornic iz vse države. Na dnevnem redu je osnutek novega carinskega zakona, ki ga je poslalo finančno ministrstvo vsem zbornicam v vpogled. Konferenci prisostvujejo zastopniki zbornic iz Ljubljane, Zagreba, Beograda. Sarajeva in Novega Sada. Ljubljansko Trgovsko zbornico zastopa njen generalni tajnik g. Ivan Mo-horič. Konferenca bo trajala več dni in je nadaljevanje nedavne konference zbornic v Beogradu. — Palada se je poročil. V Zagrebu se je poročil v ponedeljek znani teniški prvak Josip Palada z gdč. Zoro Hodnikovicevo. Za priči sta bili predsednik Jugoslavenske teniške zveze dr. Oop in zagrebški trgovec Mervar. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno z neizpremenjeno temperaturo, padavine niso izključene. Včeraj je nekoliko deževalo v Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 16, v Splitu in Dubrovniku 14, na Rabu 10, na Visu 8 v Zagrebu 7 v Beogradu in Sarajevu 6, v Ljubljani 5, v Mariboru 3.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.6, temperatura je znašala 0.0. _ Tatvine v mestu. Iz stanovanja Marije Ahlm na Nabrežju 20. septembra^ je ukradel nekdo 800 din m pa 30 din vredno crno denarnico. — Angela Božnarjeva iz Polhovega gradca se je osi dan pomuđtta v neki gostimi na Rimski cesti, kjer je čakala na avtobus. V gneči pa ji je-nekdo posegel v ročno torbico in jI izmaknil denarnico s 400 din. — Anici Nazorjevl v Puharjevi ulici pa je nekdn pred dnevi ukradel iz podstrešja za 450 din perila v noči na soboto pa ji je spet drugi tat odpeljal za okrog 100 din ž stno nedeljo nekdo v prepiru treščil s kolom po glavi. V pretepu jo je izkupil tudi 35letni delavec France Hladnik z Vrhnike, ki ga je nasprotnik udaril s steklenico po glavi. _ Smrt graditelja bos3nsKe proge. V Sarajevu je umrl včeraj nadgeometer in gradbenik Josef Regler, star 84 let. Leta 1879, torej kmalu po okupaciji Bosne in Hercegovine je prišel tja iz Bavarske. Trasi ral in gradil ie železniški progi Brod —Zenica in Mostar—Dubrovnik. — Dva nočna napada, v Donovi pri Brežicah. V gostilni Drugovič v Dobovi se je mudil 2. t. m. Zagore Ivan iz Cundrovca. Ko se je okoli 22. ure vračal s kolesom proti domu. ga je kar nenadoma obkolilo 7 fantov na cesti pred gostilno. Brez vsakršnega povoda so ga pričeli fantje tolči z latami po glavi, rokah in hrbtu ter ga prilično poškodovali. Prizanesli niso niti kolesu, ki so ga prav tako precej poškodovali. Preden pa so zapustili žrtev, so napadalci pojasnili vzrok napada tako. da jih je Zagore Ivan v gostilni Drugovič izzival in da so se mu sedaj maščevali. V nedeljo zvečer se je vračal škvarč Mihael proti domu v Mihalovec pri Dobovi. Okrog 18. ure pa ga je dohitel Vučajnk Prane in ga brez povoda udaril z lato po levi roki ter mu prizadejal krvne podplutbe. Ko so orožniki zlikovca trdo prijeli, češ, zakaj je napadel škvarča, jim je mirno odvrnil, da je zato udaril škvarča, ker ga je ta pred dnevi njegovi sestri in teti opravljal, da je pijanec in pohajač. Čeprav pa bi bil ta zagovor resničen, prejme napadalec zasluženo kazen. — žrtve splašenih konj. Na Dobravi med Ježieo m Trzinom so se včeraj popoldne zaradi kamniškega vlaka splašili konji 491etnemu posestniku Andreju Zormanu iz Male vasi. Konji so zdirjali po klancu. Na vozu sedeči Alojz šerjak je skočil z voza, za njim pa se je pognal tudi Andrej Zorman. ki je padel in obležal z zlomljeno levo nogo. Na vozu je obsedel samo Ignac Dovč, ki je skušal konje pomiriti, kar se mu pa ni posrečilo. Voz je v diru treščil v nasproti vozeči voz voznika Strupija, ki je peljal moko in je tedaj odletel z voza tudi Dovč, ki se je poškodoval na glavi in na nogi. Poškodovanca Šerjak in Dovč sta ostala v domači oskrbi. Zormana pa so morali prepeljati v bolnico. — člani mednarodne tihotapske tolpe v Zagrebu. V Srednji Evropi so nedavno izsledili nevarno tihotapsko tolpo, ki je dobavljala mamila v Amejfko. Iz Jugoslavije so tihotapci izvažali mnogo opija in sicer preko Zagreba na Sušak in v Trst. Zagrebška policija je izsledila nekaj članov te tolpe. — Sušak dobi 12,000.000 posojila. SUZOR je odobril Sušaku 12,000.000 posojila za dograditev doma kralja Petra H. Gradbena dela se bodo takoj nadaljevala. _ Drevo porušilo kočo. V vasi Koloniči blizu Banjaluke je debelo drevo porušilo kočo kmeta Milutina Latinoviča in ubilo njegovo pet let staro hčerkico. Nesrečo je zakrivil delavec Voje Jozič. ki je podiral v gozdu drevesa, pa ni bil dovolj previden. Iz Liufelfane —ij v^e obsodbe vredna podivjanost, v nedeljo med pustoim korzom je prispel neki ljubljanski stavbnik z avtorn v bližino pošte, kjer je pa moral avto ustaviti, ker je bila gneča tako velika, da ni mogel ne naprej, ne nazaj. S seboj Je imel svojega otrocička, kateremu je hotel pokazati korzo. Ni pa še Izstopu, ko je zazvenketak> n kosi razbite Srpe so se vsuli na prestrašenega otročička, da je zajokal. Za avtov inobilom je stal čedno oblečen mož z otrokom. Tebi nič meni nič je udaril z roko po "ipl še plombiranega avtomobila, da se je azbila na drobne kose, sam si je pa močio porezal roko, da mu je krvavela Last-dk avtomobila je zakncal pred pošto sto-eoenru stražniku, da mu je nekdo razbil '.Ipo na avtomobilu, toda strešnik se aa to u zmenil. Podfevjanec, ki mil manjka na oki en prst, se je potem prermU skozi nmožloo in odpeljal s tramvajem. Lastnik avtomobila plaća lepo nagrado tistemu, ki bi mu sporom ime in o5J?i?JFHA ?L Jf®^EGA KROHOTA MED ŽENSKAMI le t^«?^?^*!? T^°L^TE IN JEZ° MED MOŠKIMI ia rum je dobil najvišje odlikovanje v analih francoske kinema tografije PREDSTAVE ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION, tel. 22-21 izzvala sijajna filmska satira Prebrisana ženske da bi ga zadela zaslužena kazen. Ime na i se sporoči na telefon št. 25.-27. —lj Jubilejni valčkov večer, Sokola na Viep, ki je bil snoci v razkošno in bajno razsvetljeni dvorani, je dostojno zaključil letošnje karnevalsko ran janje. Vabilo viške-ga Sokola se je občinstvo odzvalo v lepem številu tako, da je bila dvorana spet mnogo pretesna. Ob izvrstnem jazzu br. Grdine se je vrtelo staro in mlado, predvsem so prišli na svoj račun prijatelji valčka V bogato založenem bufeju in baru pa so si lačni in žejni po izredno nizkih cenah ute-šili lakoto in žejo Razpoloženje razigrane množice so močno povzdignile tudi maske. Pustno rajanje je trajalo do jutranjih ur. nakar se je množica zadovoljna razšla. Obe prireditvi viškega Sokola sta odlično uspeli in smo prepričani, da se je krog obiskovalcev za prihodnje leto zelo pove° čal. Čisti dobiček maškarade in valčkovega večera bomo uporabili za potrebno adaptacijo sokolskega doma. Vse telovadne oddelke obveščamo da se bo zaradi čiščenja dvorane pričela redna telovadba vseh oddelkov v torek 2S. t. m. po telovadnem urniku. Vaje za akademijo pa bodo v soboto 25. t. m. o določeni url. U— Danes za Bežigradom pusta sežgo. V bežigrajskem okraju je bila od nekdaj navada da na pepelnično sredo v svečanem sprevodu ponesejo pusta in ga za slovo od pustnih norosti sežgo. medtem ko je drugod običaj, da ga pokopljejo ali vržejo v vodo. Nekaj let je reč izostala, letos pa so mnogi ljubitelji pustnih šegavosti dali pobudo, da pusta vnovič poneso. Na Vilharjevi cesti bodo popoldne slamnatega malika položili na mrtvaški oder, ob 17. pa ga v sprevodu odnesejo po Tvrševi in Vodovodni cesti, kjer ga v bližini gramozne jame sežgo. BRIGITA HORNEY in MATHIAS WIEMAN sta podala najboljši vlogi v filmu AF \ WT V* Hfl tT* _t po romanu \Valterja v. Hollandcr. Film » *f\ v ML lil lepe vsebino, film čustvenosti, film, ki rar zadovolji. — KINO MATICA, tel. 21-24 - Predstave ob 16., 19. in 21. uri IBRIGn AN vsakog« i it KAVARNA „LEON danes vso noč odprta! —lj Svengali se bo poslovil od Ljubljančanov v četrtek. Glas o Srengalijevih uspehih se širi po Ljubljani od dneva do dneva. Štiri po vsem razprodane predstave, pri-katerih je pokazal v unionski dvorani svoje sposobnosti, niso mogle sprejeti vseh ljudi, ki se zanimajo za Svengalijeve poizkuse. Število ljudi, ki hočejo videti in se prepričati o Svengalijevih zmožnostih, narašča vedno bolj in danes se v Ljubljani govori o Svengaliju v vsaki družbi, v vsakem lokalu, v vsaki družini. Čeprav smo pravkar živeli v dobi predpustnih veselic, plesov in Kurentovih zabav, se vendar vsa Ljubljana pogovarja le o Svengaliju in mirno lahko trdimo, da je čar njegove mistike zajel najširše plasti ljubljanskega občinstva. Ni čuda torej, da je doslej pri vsaki predstavi že en dan poprej zmanjkalo vstopnic, da so se ljudje trli, kakor v mravljišču Ln, da je občinstvo pri sleherni predstavi navdušeno ploskalo svojemu junaku pri vsakem poizkusu, ki ga je rešil brezhibno in odlično. Ker je še vedno prav mnogo ljudi, ki hočejo Svengali j a občudovati še enkrat, se je odločil mojster Svengali še za eno prireditev, ki se bo vršila jutri v četrtek kot običajno v Unionski dvorani ob 21. uri. Jasno je. da bo tudi ta večer nastopil Svengali z najbolj izbranim sporedom tako, da bo zadovoljil vse svoje gledalce. Priporočamo glede na ogromno zanimanje, da si vsakdo nabavi vstopnice, ki se dobe v pred-prodaji že od danes naprej. Mojster Svengali se namerava s to poslednjo svojo produkcijo posloviti od simpatične mu ljubljanske publike in bo torej to njegova zadnja javna prireditev v Ljubljani, zlasti, ker ima za prihodnje dni že napovedano daljšo turnejo v inozemstvu. 632 —lj Na klavirskem večeru znamenitega pianista Aleksandra Borovskega se bodo izvajala naslednja dela: Bach: Toccata za orgle v d-molu, šest invencij, Kromatična fantazija in fuga. Beethoven: "VValdstein-sonata c-dur op 53 Božidar Kune: Noc-turno. Boris Papandopulo: Kolo. Chopin: Fantazija — Impromptu ter Scherzo v cis-molu, Liszt: Junaška elegija in Ogrska rapsodija št. 10 Koncert bo v veliki Fil-harmoničm dvorani v petek 24. t. m. ob 20. uri. Sedeži so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice, kjer se dobi tudi podrob. ni spored. Opozarjamo, da ima knjigarna Glasbene Matice telefon št. 44-63. u— V okviru predavanj Socialno ekonomskega instituta bo predaval v četrtek REFORTAŽa O LJUBESHH Vesela in zabavna novinarska ljubavna komedija! — LORETT YOUNG — TVRONE POVVER - DON AMECHE. - V nemškem jeziku! KINO SLOGA tel. 27-30 ob 16., 19. in 21. uri PRF3III,RA DANES J Nemški dialog! 23. t. m. ob 20. v dvorani Zbornice za TOI, Beethovnova 1071 dr. Vladimir Murko o »Reformi zakona o neposrednih davkih«. Prijatelji instituta vabljeni. —c V 2alcu je umnu v torek v starosti 62 let soproga gostilničarja in posestnika ga. Terezija Kunstova, ugledna .n splošno priljubljena žena. Bodi ji ohranjen blag spomin, svojcem naše iskren-> sožalje! —c Ugoden padec po stopnicaIi. Te dni je padla 36letna Cecilija Kovačičeva. žena rudarja iz Hude jame pri Laškem, doma po stopnicah in si ziomila več reber, po-nesrečenko so oddali v celjsko bolnico. u— Tri tisočake za najbednejše v *iun cukrarni je poslala ugledna tvrdka iian-zinger, mednarodna spedicijska pisarna in skladišče na Masarykovi cesti. :juoljan-skemu županu v prid ljudske kuhinje. Do-brotnici ubožcev izreka mestno poglavarstvo za dobri zgled in darilo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu tistih, ki bodo deležni njene podpore. —lj ženski odsek »Soče« vabi vse obiskovalce naših plesnih vaj na današnji »Sla-nikov večer«. Ne zamudite in pridne točno ob S. zvečer v Trgovski dom. llt-n —lj Soča - matica v Ljubljani vabi vse svoje člane in prijatelje 25. t. m. v soboto ob pol 21. uri v dvorano k »Levu; (na Go-sposvetski cesti) na predavanje g. univerzitetnega profesorja dr. Ant. Ocvirka: •fiSđSVOJ naše literature po svetovni vojni s posebnim ozirom na primorsko;:. Gosp. predavatelj bo označi! v prvem delu na kratko idejne smeri, ki so se pojavile v slovenski literatuii izza 1018. v drugem delu pa bo očrtal obširneje pomen značil-nejsih pesnikov in pisateljev tc dobe: GraAnik. Gruden, Pregelj, šorli. Srečko Kosovel in drugi mlajši. Ob tej priliki po predavanju bo podal gospod odvetnik dr. Matej Pretner nekaj razveseljivih podatkov o sedanjem položaju vojnih odškodnin našim državljanom. - Pridite vsi! Vstop prost. 113—n — lj Ljudski univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Na pepelnično sredo ne bo predavanja 114—n —lj V Stritarjev] ulici St. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik in urar FR. P. Z A J E C, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. —lj Skupno delo matere in zdravnika, javno predavanje zdravnice dr. B o ž e n e Meri jakove se se vrši jutri. Četrtek ob 20. na Ženski gimnaziji, Blehveisova cesta. Jugoslovenski »Goldsteis« in graški juiisvgRi proces 5ooo nemških mark ali 70.000 din je zahteval za jugo slovansko dsmovmeo Gorna Radgona, 21. februarja V soboto 18. t .m. je bil pred kazenskim sodiščem v Gradcu zaključen prvi del pn>-cesa v znani devizni aferi, ki je povzročila zlasti v tukajšnjih obrnejnih krajih toliko šušljanja in ugibanja ter dvignila toliko prahu. Na zatožni klopi so sedeli znan graški lesni industrijalec Elija Griinschlag ter njegovi znanki Olga Bluh in Olga Strauss, soproga bivšega graškega advokata. V tem procesu je nastepal kot priča med drugimi Alojzij Neudauer, bivši ravnatelj Kmetijske posojilnice v Gornji Radgoni in oblastni poslanec mariborska oblasti ter sedanji lesni trgovec v Gornji Radgoni, ki je imel v tamkajšnjih židovskih krogib priimek ^Goldstein-;;. Lesna trgovina Neudauerja je zlasti prva leta po ustanovitvi sijajno šla, kar je imelo za posledico, da si je pridobil Alojzij Neudauer s^ves svoje trgovine tudi daleč preko mej naše države. Najbolje je šla izvozna trgovina z lesom v bivšo Avstrijo v času, ko izvozni predpisi niso bili tako strogi, pa tudi ne devizni, v Gra-zu je že pred 10 leti stopil v stike s tamkajšnjim lesnim industrijalcem Elijem Griinschlagom, s katerim sta trgovala doslej vsa leta in končni obračun po priključitvi Avstrije ie znašal 3.000 RM. kakor je potrdil celo Griinschlag sam, v dobro Alojziju Neudauer ju. Po izgonu zidov iz Nemčije je seveda vsakdo ugibal, kam s tolikim premoženjem. Griinschlag. ki j'e ostal še vedno v tesnih zvezah z Neudauerjem, je istemu takoj obljubil plačilo zaostalega dolga, obljubil pa sevede tudi mastno nagrado, ako mu preskrbi domovnico in dovoljenje za bivanje v Jugoslaviji. Ker po taki trgevski posli zlasti z židi kaj hitro sklenjeni, je tudi med Grunschlagom in Neudauerjem bila kupčija hitro sklenjena in Griinschlag je obljubil takoj 5.0O0 RM, ali v našem denarju okrog 70.000 din, za 9tro5ke in provizijo za preskrbo potrebnih listin. Neudauer je bil seveda takoj pripravljen priskočiti GrlUischlagu na pomoč, zlasti proti tako lahkemu zaslužku, pa tudi dru- gim znancem in prijateljem GrunaentagO-vega kroga,- kateiih ni bilo ravno malo. seveda po ceni 5.000 mark za listine od osobe. Radi večjega zaupanja in previdnosti židovskih krogov ter Neudauerja samega so mu dali vzdevek ^Goldstein«. Tudi ta menjava priimka se ni dobro obnesla in tudi ne vse te židovske kupčije po znanem reku: ^Vrč gre le toliko časa po vodo dokler se ne ubije U Tem ma_ hinacijam je pnsla tamkajšnja BtemSks policija kaj hitro na sled ter zasledovala krivce toliko časa, dokler ni bil slednjič Neudauer Alojzij aretiran v sosedni Ost-ma-rki v družbi svojih pajdašev. Dosedanja dolgotrajna preiskava je privedla pred sodišče kot prve tri obtožence Elijo Grtln-schlaga, Olgo Strauss in Olgo Bllih, v te-n procesu pa je nastopal kot priča Alojzij Neudauer. Neudauer kot priča zaslišan je navajal, da poseduje precejšnje premoženje to in onstran meje, radi česar je lahko razpolagal ket obmejni prebivalec Ln trgovec s pravicami, ki so določene za obmejni promet in veljajo še od poprej, s svojim premoženjem onstran meje, pa tudi to-stran meje, povsod z onim premožen lem, s katerim razpzdapa na katerikoli strani. Od imenovanih obtožencev prejetih zneskov in to od Griinschlaga 4.000 RM, od Olge Bliih 5.000 RM ter Olge Strauss 2,500 RM, skupno 11.500 RM ali okrog 160.000 din v naši valuti, ni prenesel preko meje, ker je po svoji izjavi nabavil po. trebre dokumente s premoženjem, s katerim razpolaga na naši strani. Med zasliševanjem pa mu je dižavni tožilec pojasnjeval, da. ravno v tem tiči kršitev deviznih predpisov, radi kateiih so morali navedeni obtoženci na zatožno klop ter so bili obsojeni Griinschlag na 5 mesecev in 8 000 RM denarne kaznf, ostalj dve soob tožen ki Olga Strauss ln Olga BlUh pa vsaka na 2 meseca in 5 000 RM denarne globe, med tem ko je zaplenjena vsota 11 tisoč 500 mark določena v prilog državni blagajni. Pravijo pa, da s to sodbo ta «a-nimivi devizni proces še ni končan. MALI OGLASI -Jeseda 50 par. davei< p«.seuej PreKnci iz)ave beseda Din l. davek posebej £a pismene odgovore glede malih oglasov Je treba pmožitj mamko- — Popustov za male oglase ne priznamo. SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Zlatarskega pomočnika ki je vešč tudi popravila ur, sprejmem. — Mesto je stalno, aastop takojšen. — B. Rangus, Kranj. 615 DVA VLAGALCA (ajnlegarja) ter več tkalcev za težko platno sprejme Motvoz, Grosuplje. 630 PRODAM Beseda 50 par, daveK posebej. MajmanjSl znesek 9 Din Viktoria, DUrkop, Vesta in druge svetovne znamke, poceni, tudi na obroke. — SKET, Vransko. 616 Aparat za trajno kodran je popolnoma nov, prodam po zelo nizki ceni. Anica Krč, Kranj, Blejska e. 4. «17 Krasno posestvo v Celju 18 Jonov, njive, travniki in gozdovi, naprodaj v celoti, event. tudi posamezne parcele. Kirbiš, Pelje. 629 DOPISI Beeeda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din POT DO SREČE knjigo in ostale informacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega psihografologa Karmaha. Žalec. 13.T LOČENEC star 28 let, prost, čedne zunanjosti, želi znanja v svrho že-nitve. Uslužben delavec pri podjetju. Ločenke niso izključene. Ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod Šifro »Zvestoba - ostane samo moja«. ______ 631 NASLOVI Trgovcem in trgovskim zastopnikom nudim 240 naslovov dobro in srednje situiranih gospodov z Jesenic in okolice. Pišite na podružnico »Jutra« Jesenice pod šifro »Naslovi«. 636 POLK fcjf.-ieda 5U par. davek posebej Najmanisl znesek 8 Din ANGLEŠČINO POUČUJE absolvent tehnične sole, Id se je šolal v Ameriki. Prijave na upravo pod »Angleščina«. 583 RAzno B?seda 50 par, davek posebej MRimfini^i znesek 9 Din OGLEDATE SI LAHKO aajfinejše in najpreprostejše pohištvo, kakor ga lahko tudi naročite po načrtih, po zelo nizki ceni Ie pri Umetnem pohištvenem mizarstvu Ambrožič Avgust, Bled-Mlino. 624 OGLAŠUJTE tnale oglase „Slovenski Narod"! Beseda samo 50 par. PRED NAKITOM OBUTVE si oglejte naše najnovejše modele in nedeljsko razstavo. 21v-ko Brajkovič. Ljubljana, Igri-Ska 3. 5S3 SPALNICE kuhinje, posteljne mreže ln drugo pohištvo najceneje pri Andlovlc, Komenskega ul. 34. 606 M E D A B N A Prva specijalna trgovina za med, Ljubljana. Židovska ul. 8, nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od najizkušenejših čebelarjev po najnižji ceni. Na debelo in na drobno. 12.T POCENILI smo znatno vsa umska oblačila povrSnike. Hubertuse, perilo itd P B E S B E R, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 50 PAR ENTLANJE ižurtranje. vezenje zaves, perila, monogramov, gumb nI c. Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska cesta 12 3. T KLIŠEJE Supetra NAflp srn Posojila na vknjižbo poroke, menice, dolgoročna hipotekama na 5 ali 10 let, po 7% obresti ter kmetom po 6% obresti nabavljamo. Pojasnila dobite s prednakazilom 3 din v znamkah. Central, Zagreb, To-mlčeva 7. 628 AKO PRODAJAft KTPl'.JES OGLAŠUJ V MALI OGLASNIH „SLOV. NARODA44! NAJCENEJŠI IZDATEK Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od W. do 8. ln od ^8. do 9. zvečer za začetnike ln lzvežbance. — Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zv. Pouk se vrši od 1 do 4 mesece. Novi tečaji se prično 3. februarja. Šolnina zelo nizka. Chri-stofov učni zavod. Domobranska cesta 15. TeL št. direktorja 48-43. 367 Štev. 43 >8tOVENSKI NAROD*, Našim družinam manjka očeta Zanimivo predavanje docenta dr. Stanka Gegale pod okriljem Sploš. Seoskoga društva - _ Ljubljana, 21. februarja iPred nabito polno dvorano je v sreuo predaval pod okriljem Splošnega ženskega društva privatni docent g. dr. Stanko Go. gaia o aktualni temi ^Našim družinam manjka očetac Po zahvali Splošnemu ženskemu društvu ki mu je dalo prUiko, da o tej pereCi temi govori, je g. predavatelj naslovil na poslušalce se drugo pač neobičajno zahvalo. Zahvalil se je možem ki so prišli k predavanju. Res je namreč, kakor je predavatelj ugotovil, da se možje žal prav malo zanimajo za vzgojne probleme. Javnih predavanj o vzgoji se udeležujejo skoro izključno le žene-matere pa najsi ta predavanja priredi kdorkoli. Nič boljše ni pri vzgojni posvetovalnici, kjer tudi prihajajo le žene na posvet. In tudi v sole prinajajo izpraše-vati o uspehu svojih otrok največkrat le — matere. Očetje si pač mislijo, da so vse preveč poklicno zaposleni, da zaslužijo svoj mir, ko se vrnejo z dela, da nočejo poslušati vedno iste pesmi o svojih ofrokih, ko so potrebni počitka. Razen tega je vzgoja v njihovih očeh ženski posel, stvar žene je, da se znajde sama. Saj bi morda celo prav nerodno posegel v te ženske posle in samo kvaril uspeh. Poleg tega pa se mu zdi vse vzgojno vplivanje potrata časa in energij. Počemu, ko se vse to da hitreje opraviti s tem da otroka kaznuješ, kadar je treba. Vsi ti izgovori izhajajo Lz posebne moške miselnosti ne izvirajo pa iz želje, da bi se iznefrle vzgojne odgovornosti, saj v resnici le posegajo v vzgojo z dvema funkcijama. Prva je prav žalostna. Gre za to, da mož zgrda opravi, kar žena ni mogla opravit z lepa. Tako kaznuje otroke za vse pregrehe in postane v družini nekakšen »napol krvnik«. Druga funkcija je zato vse lepša. To je resnično in veliko veselje otrok: 2Očka bo prišel, preoblekel se bo. pa se z nami igral: konjička... m risali bomo... m pravljice nam bo pravil*. To je neskaljeno veselje ob očetu, ki najde čas, da je otrok z otroci. Oče je otrokom tako blizu, da bi res imeli slaviti poleg materinskega dne tudi očetov dan: saj oče prav tako skrbi za nje. prav tako njihov je kakor mati. Toda veliko primerov je, kjer tega toplega odnosa ni. Vsa teža vzgoje, vsa skrb za otroke pade na ženo, oče pa kakor da je v družni le nekak ^denarni moždranilo. Padel je in si zlcmil levo nogo prav tam, kakor prvič. Nesreča pa nikoli ne pride sama, Zaradi pozne ure je moral ponesrečenec čakati precej dolgo ob ^"lu hiše, da. je sploh koga dobil, da bi ;r.u pomagal. Slednjič sta prišla orožnik in mestni stražnik, ki sta cdpremila Berganta na mestno stražnico, naikar so ga naslednji dan odpeljati v bolnico. Iz — Koliko smo poleadili. .Prejeli smo statistiko o potrošnji tobaka v letu 1938 v ptujskem okraju, iz katere izhaja, da smo v našem okraju dali za tobak din 5,S2o.499. Največ konsumentov je bilo na slabše vrste tobaka in se je največ konsumiralo Drava cigaret in sdcer 12.S79.600 komadov, najmanj cigaret pa se je potrošilo Karadjordje in sicer samo 20 komadov. Od cigar se je največ potrošilo mešanih in sicer 349.900 komadov, najmanj pa kavanskih cigar irt sicer 20 kom. Največ se je konsumiralo dunavskega tobaka in sicer 11.388.50 kg, najmanj pa zetskega tobaka in sicer samo 28^ kg. Konsum na cigaretnem papirčku pa znaša din S8.324.—. — Gostovanje ljubljanske drame. V petek 24. t. m. bodo gostovali v naiem gle- Stran S dališču člani ljubljanske drame 0 tridejan-sko veseloigro >Hollywood«. Občinstvo opozarjamo na to gostovanje, da si nabavi pravočasno vstopnice, ki so v predprodaji v glavni tobačni zalogi. — Slikarska razstava v Ptuju. V nedeljo dopoldne je bila svečano otvorjena slikarska razstava akademskega slikarja prof. Franca Mihelčiča. Razstava slik je v dvorani Dijaškega doma- Otvoritvi sta prisostvovala sreaki načelnik dr. Vidic in mestni župan dr. Remec ob številni udeležbi se drugih gostov. Goste je prisrčno pozdravil naš znani pisatelj g. prof. Cajnkar, nakar je univerzitetni prof. g. dr. Štele iz Ljubljane razkazal gostom umetniško razstavo. Med mnogimi akvareli je precej motivov tudi iz naših krajev z Dravskega polja, Slovenskih goric in Haloz. Razstava je okv^no urejena in je bil poset ie prvi dan zelo velik. — Pred pustno rajanje je bilo letos v našem mestu zelo živahno. Vse prireditve so bile dobro obiskane. Kot zaključek pusta pa je bila na pustni torek tradicionalna prreditev ptujske mestne godbe v Društvenem domu. — Mestni stolp, ki je pri zadnjem viharni mnogo trpel, sedaj popravljajo in bodo streho na novo prekrili. Izpred novomeškega okrožnega sodišča Klobuk povzročil krvav spopad — čebele sta morila in kradla med — Dva, ki bi rada imela kolo Novo mesto, 20. februarja S sejma na Studencu se je lani 29. oktobra vračal pos. sin Kopina Janez. Za hip se je ustavil pred neko hišo. med tem pa je prišel mimo Znid.ušč Vinko, ki je Kupino nuhruliL kaj da tam dela in da naj nadaljuje svojo pot. Med njima je kmalu nastal prepir, v katerem sta se spoprijela. Kopin je Žnidaršiču ušel v bližnji gozd. s seboj pa je odnesel Žni-daršičev klobuk. 2nidaršič je šel za Ko-pinom v družbi svojega tovariša Janeza Felicijana in sta Kopina d> .hitela pri nekem vinogradu. Prišlo je med njima zopet do prerekanja in 2nidaršič je zahteval od Kopina svoj klobuk Kopm pa je odvrnil, da naj 2nidaršič vrne njegovega. Na te besede je Zmdaršič skočil v Kopina z nožem v roki in ga zabodel globoko v levo stran prsi, da je noževa konica prodrla tik srca. Prizadeta poškedba je bila za Kopina smrtnonevarna in so morali zdravniki pri operaciji odpreti ves osrčnik in pogledati zadnjo steno srca. Za to težko telesno poškodbo, ki je malo manjkalo, da ni Kopina spravila v ^rob, se je moral zagovarjati pred novomeškim okrožnim sodiščem Vinko 2nidaršič, doma v Zagrade u, občina Studenec. Pred sodniki je dejanje priznal, zagovarjal pa se ie s tem da se ne čuti krivega, češ da je postopal v silobranu. Ko sta namreč s Fe-licijanom poškodovanega Kopina dohitela, ga je prosil, da bi mu klobuk vrnil Kopin pa je začel proti njemu mahati s r;Janko in ker je mislil, da mu bo Kopin storil kaj hudega, je segel po nožu in z njim zamahnil proti Kopinu. Priča Marija Rajh pa je izpovedala na škodo obtoženca, češ da Kopin ni imel pri spopadu z Znidarši-čem v rokah nobenega predmeta. Sodišče, ki se ni moglo prepričati o Znidaršičevi nedolžnosti, in pa da je ravnal v silobranu, ga je obsodilo na 6 mesecev strogega zapora in na 3150 din zasebne odškodnine. V Hrušici pod Gorjanci biva 301etni delavec Jože Potočar, ki ima zlasti veliko veselje do čebel. Ker je ves svoj letošnji pridelek medu razprodal, je začel nagovarjati svojega soseda Franca Gorjana, da bi šla skupaj krast med k Jermanovim na Hrib. Gorjan se je z njegovim predlogom strinjal in oba sta odšla lani 28. novembra ponoči na Hrib, kjer se je Potočar splazil v Jermanov čebelnjak. Pred Čebelnjakom pa je stal na straži Franc Gorjan. Potočar je v čebelnjaku v enem panju zamoril Čebele in vzel iz njega devet okvirov satov j a, kar sta si oba na polovico razdelila, enega pa med potjo pojedla. Naslednji večer sta se napotila k zidanici pos. Jakoba Saferja. Tu sta iz stropa odstranila desko in skozi odprtino se je Gorjan spustil v zidanico, iz katere je vzel 10 kg težko vrečo bele moke, nekaj medu, nekaj skodelic, nato pa si je natočil vina v putrih in enolitrsko steklenico, ki jo je našel v zidanici. Ta večer je bil na straži Potočar, ki je čakal Gorjana v sobi nad zidanica Ko se je Gorjan težko obložen 1 vrnil in sta se tako zopet sešla, sta vino j popila, Gorjan pa je pojedel med. Na razpravi na okrožnem sodišču pred senatom trojice, kjer sta se oba obtoženca ! morala zagovarjati, sta vse tatvine priznala, zanikala pa, da bi vzela Saferju okrog 40 1 vina. kakor je to zatrjeval Ša- ! fer. Izpovedala sta namreč, da sta vzela vina kvečjemu 4 in pol litra. Priča Safer Alojzij-oškndovanee pa je izpovedal, da i je našel drugo jutro nad zidanico veUko vina razlitega Sodišče je Jožeta Potočar- j ia obsodilo na 4 mesece zapora, Gor'ana pa. ki je škodo poravnal in ki je neoporečne preteklosti, na 4 mesece zapora, pogojno na 4 leta. + Branko Telišman, doma v Bogovici, občina Podvrh pri Samoboru in Horvat S'e-fan, rojen istotam. sta se lani 11. aprila zglasila na domu Malona Štefana v Novi vasi. Zvedela sta namreč, da Ima Malon naprodaj moško kolo Ko sta se zglasila v hiši, je bila doma samo priležnica Kušek Magda, s katero se pa nista mogla fanta pogoditi za ceno. Zato je Telišman dejal, da se bo vrnil naslednji dan. Drugo :u-tro pa je Kuškova opazila, da je nekdo ponoči odtrgal žabico na zaklenjenih vratih, odprl že bolj slabo ključavnico in tako prišel v hram, iz katerega je ukradel kolo. dve pipi in tri kladiva. Sum je takoj padel na Telišmana Branka, ki se je prejšnji dan zanimal za kolo. Telišman je tatvino priznal svojim staršem, ki so Molanu vrnili kolo in eno pipo. Oba fanta sta bila ovadena sodišču in sta so morala radi te tatvine zagovarjati pred novomeškim okrožnim sodiščem Oba obtoženca sta krivdo priznala, vendar sta jo valila drug na drugega. Telišman se je zagovarjal, da ga je k tatvmi nagovarjal Horvat, ta pa pravi ravno obratno, da mu je Telišman dejal, da je kupil v neki slovenski vasi kolo in ga prosil, da bi šel z njim ponj. Ko sta prišla do Molanovega hrama, je Telišman z železom odtrgal na vratih žabico ln šel v hram. Njemu pa je naroČil, naj stoji na straži, da ga tako opozori na morebitno nevarnost Horvat, ki je spoznal, da gre za tatvino, pa je kljub temu stražll svojega tovariša, dokler ni opravil tatvine Telišman se je zagovarjal, da je ukradel samo kolo in dve pipi, Horvat pa, da Je Telišman ukradel kolo, prav za prav samo njegov okvir in pipo, da pa je imel pod suknjičem skrit še nek drug trd predmet. Sodišče je obsodilo Telišmana na 3 mesece strogega zaoora, pogojno za dobo 4 let. ravno toliko kazni je prejel Horvat. KREPKE ROKE Zena: Z dolgovi sicer začenjava, mo-žiček, toda nič ne de, saj Imava zdrave in krepke roke. — Res je, Ženica, lahko bova postavljala upnike pod kap. ROMANTIKA V MEJAH — AH me ljubite tako, da bi mogli zame umreti? — Tako pa Že ne, moja ljubezen je tih. — Kal hočeva, odpreti je treba, sicer razbije vrata, — je dejal Armand odločno. Šel je odpret. Krilo vrat je butnilo vanj in odprlo pot možu krepke postave, Elianinemu soprogu. Armand je zaman poskusil zadržati ga. S krepko roko odbit ni mogel prestreči prišleca. da bi ne odhitel v sobo, kjer je bila Eliana. Stala je bleda v zadnjem kotu aobe. Armand je stopil pred njo, pripravljen braniti jo do smrti. — Gospod, — se je branil, vaše nasilje... — Kakšno nasdlje? — je dejal Chau-dier mirno. — Ah, da, zvonil in trkal sem nekoliko premočno... To sem pa storil zato, ker sem hotel priti sem, razumete... In s tem je bilo moje nasilje izčrpano. Ne bojte se, orožja nimam. Zločini iz strasti se mi zde smešni iz vseh vidikov. Rad sem sd pa na jasnem Anonimno pismo (napisal ga je najbrž odpuščeni sluga) me je obvestilo o tem, da ie vam moja žena naklonila svojo pozornost. To sem dal ugotoviti po privatni pisarni. Danes pa prihajam sam, da se kratko, jasno in logično pomenimo. Madame vas ljubi, vi jo ljubite, torei jo kar obdržite. Obdržite jo za vedno. Tako. Bo mi naljub-še, če se ne vrne več. Pošljem ji vse. Kar je njenega, kamor bo hotela. Njeni materi ali sem, to ni važno. Ločiva se pod kakršnimkoli pogojem in prijateljsko. Za Skandale nisem navdušen. Kaj hočete, če vas ljubi, ni to njena krivda, ne vaša, ne moja. No.. . domenili smo se, kai ne. Zbogom! Odhajal je prožnih korakov, porogljivo si je prižgal cigareto in izginil. Presenečena, še vedno skrajno razburjena Eliana in Armand sta se gle-dala, kakor da še ne razumeta, kaj £2 je zgodilo. Toda Armand se je kmalu zavedel polne odgovornosti svoje ljubezni in kar topil se je v izrazih uda-nosti. Ah, lahko se zanese nanj. Bil je presrečen, da se je to zgodilo. Ponosen bo, če postane njen mož, ko bo ločena ... Tako se izpolnijo njegove najlepše sanje.., Ni mu odgovorila. Kruto sd je očitala, da je danes prišla k njemu . . . Potem je pa pomislila, da bi bil obračun med nezaupljivim možem in obupanim ljubčkom še težji, če bi bila pismo odposlala. Želela je, da bi se v očeh družbe ohranil videz korektnosti. Njena edina rešitev je bil zdaj Armand Bar-tige. Bil je sicer manj bogat od Chau-diera, toda to je zadostovalo. Kot njegova žena bo lahko dostojno nastopala, on bo pa tako poslušen, tako miren... — Armand, vem, da se lahko zanesem nate, — je dejala samo z oduševljenim tonom. — Dragica... Toda povej mi, spominjam se, v tistem trenutku, ko... je prišel Chaudier. si mi začela nekaj praviti o resni zadevi .. . tičoči se naju obeh . . . Ali je med tem kakšna zveza? Za kaj je šlo? Nasmehnila se je nežno in resnobno. — Ah, to zdaj ni več važno. Hotela sem ti reči, da mi je naše kažnjivo in hinavsko življenje neznosno in da ne morem več živeti brez tebe, da sem se odločila za ločitev, da bi se mogla omo-žiti s teboj ... — Dušica___ — No. vidiš, usoda sama je nama preskrbela to, kar sva želela. In Eliana je pomislila, da jo je usoda zares ščitila, ko jc poslala Chau-diera v sobo, preden je povedala Ar-mandu, kaj je bila sklenila. _ Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, Stev. 43 štirje papeži našega stoletja Kratka karakterizacija Leva m, Pi|a X, Bondlfcta XV. la PU. Papeži Naše stoletje je videlo štiri papeže, štiri može, ki so njih značaji tako različni, kakor so njihovi temperamenti. Enako različni kakor štirje elementi alkimistov: zemlja, zrak, voda in ogenj. Dvorni svetnik Pastor je poskusil svoj čas v Innsbrucku prestreči vse, kar je slišal od visokega cerkvenega dostojanstvenika v privatnih razgovorih in tnko je nasiikii portrete pežev, Leona XTIT. Pija X. Benedikta XV. in Pija XX Leon XIII. 90 let star je šel Leon XIII. liki bela senca čez prag 20. stoletja. Ko je bil 20 let poprej kronan za papeža, so kardinali šepetali med seboj: »Umirajoči papeže — »Non vide bi t annos Petri«. Toda Joachim Pecci se je zdel nesmrten. Tistim, ki so ga videli, se je zdel ta stari mož kakor auh. Njegove roke so bile prozorne kakor da so iz pergamenta. Njegov obraz je obstojal samo še iz velikih kakor oglje črnih oči in plemenitega, ostro zakrivljenega nosu. Vse drugo se je kar nekam izgubljalo na njem. Njegov duh je pa živel skoraj s hipnotično energijo. Leon XUI je imel izredno privlačnost, tako da je človek kar ostrmel pred njim. Ohranil se je latinsko pisani spominski protokol, ki ga je napisal eden izmed škofov po lastnih besedah Leona XIII. po obisku cesarja Viljema H. v Vatikanu. Ta protokol nam pove več. kakor vsaka druga karakteristika. V protokolu je rečeno, da se je zdel nemški cesar papežu prezgodaj postaran. Med njegovimi obrvmi je globja guba. nego na mojem čelu. in zagrenjenost. ki se točno vidi v kotičkih ust. usmerja brke navzgor. . . Ali pa: Izpodmaknila se mi je p niči ca in tedaj se je cesar sklonil, da bi jo potisnil nazaj. Pri tem mu je pa zlezla naramnica daleč čez ramo. To mora biti nova moda. To je torej opazoval papež. Ironizira! je. toda razumel. Ni zaman nastala legenda, da je Leon Xm. ponoči zapuščal svojo prostovoljno ječo, da je obiskoval prijateljske plemiške rodbine. Ni dokazana resničnost te trditve, ni pa tudi izključena. Ko je angel smrti seclel kraj Leona XIII. za pisalno mizo. je napsal ta čudoviti no* svojo apostolsko oporoko, svojo zadnjo encikliko, ki pravi v nji proroško med drugim ... spoznan bo nesmisel, da materijalistično pojmovanje sveta sreče človeštva ne bo povečalo, kar je postalo že očividno. Kaj nam pomaga svoboda raziskovanja, vse krasne blodnje, ki roje od časa reformacije po možganih? Morala je pa orna lana. temeljni zidovi države se majejo. Tako kaznuje Gospod. Pij X. Ko je Leon X11 f.. bled liki svetniška mumija ležal na mrtvaškem odru in je cere-monijar po prastari tradiciji trikrat potrkal s svojim srebrnim kladivcem po sencih mrtvega papeža in vprašal: Ali spiš. Gioaechino Pecci? tedaj Še nihče na svetu ni vedel, kdo bi mogel biti njegov naslednik. Potem se je sestal konklave, ki je vanj spadal tudi povsem neznani beneški kardinal Sarto. skromen, pobožen in duhovit mož iz najnižjih slojev. Pred začetkom volilnega 2asedanja v generalni kongregaciji je baje vprašal kardinal Lecot kraj njega sedečega Sarta v francoščini, če je kne-zoškof italijanske dieceze. — Francoščine ne znam, je odgovoril kardinal Sarto. — O, potem pa ne morete biti papež, kajti papež mora znati francoščino, je dejal Lecot. — Deo gratias — Deo gratias! — je vzkliknil kardinal zadovoljno. Ko je bil pa potem vendarle izvoljen, čeprav tega ni želel, je dejal: Ker sem zdaj poklican trpeti, hočem sprejeti ime papeža, ki je trpel največ Pius. Pij X. je bil dobrodušnega zagorelega obraza. Blagoslav- Taka Je vatikanska jaje—jan Ijal je vernike s kmečkimi rokami ime* je pobožno srce in bil je daleč od vsakega napuha ali ponosa. Vestno je izpolnjeval svoje dolžnosti. Kdor ga je poznal, ga je ljubil, saj ga je bila sama dobrota. V prvih dneh sve tovne vojne so mu pa živci odpovedali. Zgrozil se je ob misli, da se je človeštvo razdelilo v dva tabora. Prihajale so grozne vesti o vedno hujšem prelivanju krvi in pod težo teh vesti je klonil, kakor cvetje, ko ga pomori slana. Benedikt XV. Kardinal Giacomo Della Chiesa je prišel iz ženeve. Ce je točna trditev zgodovinarjev, da se vrste med papeži povsem različni značaji in da je vsak novi papež čisto drugačen, kakor je bil njegov prednik, se je to naziranje v danem primeru v poln* meri potrdilo. Benedikt XV. je zasedel Petrov prestol kot hladen mož in prebrisan patricij. Bil je prvi papež z naočniki. Uradno poročilo o izvolitvi pravi, da je prišel po izvolitvi v zakrstijo. kjer so bile za vsak slučaj pripravljene tri bele sutane različnih velikosti. Izkazalo se je pa, da je celo najmanjša novo izvoljenemu papežu prevelika in morali so jo speti z iglami Ko se je pa potem pojavil pred oltarjem pod Michel-an gel ovim »Sodnim dnem«, mu je žarelo iz obraza dostolanstvo poglavarja, kakor da je najmanj že 20 let papež. Tako je pripovedoval kardinal Mercier. Cim je postal kardinal Della Chiesa papež, se je tudi izpremenil notranjepolitični kurs cerkve skoraj z enim samim radikalnim pritiskom na ročaj stroja, ki ga je poganjal njegov prednik čisto drugače. V svoji prvi encikliki je svečano proglasil vse razlike med katoličani in vse medsebojne obtožbe za izključene ter proglasil zaščito nad veronaukom in pravico prisilne cenzure z izjemo najvišjih avtoritet. Benedikt XV., vojni papež je bil od boga poslani zagovornik miru. Pred vrati onega sveta je lahko mirne vesti trdil, da se mu je posrečilo ohraniti enotnost cerkve nedotaknjeno po svetovnem požaru in jo tako izročiti v roke svojemu nasledniku Z modrostjo in s spretnimi dip!omatsk;mi posredovanji se mu je posrečilo to genijalno državniško delo. Bened kt XV. je lahko mirno legel k večnemu počitku. Pij XI. Naslednji papei je bil Achile RattL Ko je bil še mlad, je bil navdušen turist. Govoril je gladko nemški, francoski ln Še več tujih jezikov. Latinščino je pisal naravnost klasično. Bil je krepak, energičen mož, pri tem pa izredno prijazen. Postal je papež-kralj. Njemu se je posrečilo skleniti late-ransko pogodbo in s tem ustanoviti novo cerkveno državo. Pij XI. In Muasolini, dva enako ali vsaj podobno misleča moža, sta ustanovila papeško državo. Njegov proglas na vse krščanstvo je bil v globokem pomenu besede sprejet po vsem svetu. Začenjal se je z besedami Quadragesimo an-no . . . . Pij XI. je bil katoliški Cezar. Starec plemenitih potez, vladar energičnega značaja, vladar lastne države. Odšel je v večnost pot~m ko ie bi' ^toril ^otel storiti, postal je bil to. kar je hotel biti — >apež-kralj. 17 vladarjev in državnikov pred mikrofonom V nedeljo S* marca bo govoril v radiu povodom svetovne razstave v New Yorku knez namestnik Pavle Prirediteljem newyorške razstave se je posrečilo preprositi 17 kraljev, kraljic, vla_ darjev, prezidentov, predsednikov vlad in drugih državnikov, da stepi jo pred mikrofon in pozdravijo svetovno razstavo v imenu svojih držav. Njihove govore oddajajo vse radijske postaje države, ki njen zastopnik govori. Ce pa gre za kolonijalno silo, oddajajo govor tudi kolonijalne postaje. Razen tega prenašajo govore na kratkih valovih v Ameriko, kjer jih oddaja več sto postaj družbe NBC Ln CBS za vso Severno Ameriko. Začenši s 1. januarjem 1939 je vsako nedeljo na vrsti druga država Govor se dopolni z glasovno produkcijo najznamenitejšega orkestra ali zbora dotične države, ki mu je tako zagotovljeno poslušanje milijonov ljudi. Na novega leta dan je govoril kot prvi prezident francoske republike Albert Le-brun. Za godbo je poskrbel orkester Pariške opere in republikanske garde. S. ja- nuarja so oddajale radijske postaje govor irskega prezidenta dr. Douglasa Hyde in ministrskega oredsednika Eamona de Vale re. Za njima se je predstavil vojaški pevski zbor. 15. januarja sta otvorila danski simfonični orkester iz Kodanja in or-Kester kraljevske garde govor Kristijana X. 22. januarja so poslužali radijski naročniki govor kraljice Viljemine Holand-ske skoraj na pragu leta, v katerem začenja peto desetletje svejega vladanja. Polurni program i* dopolnil roterdamski fil-harmonični orkester, godoa kraljevske gar de in polurni g:asbeni spored. 29. januarja se je oglasila Moskva s petjtm zbora rdeče armade. Po govoru zastopnika vlade so oddajali instrumentalnl koncert. 5. februarja je govoril kanadski guverner lord Tvveelsmuir iz Ottawe. G^beni program sta preskrbela zbor kanadske garde in torontski simfonični trio ob spremljevaniu Mendelsonovega zbora. 12. februarja je stopil pred mikrofon v imenu Rum unije kralj Karol. O rum unski razstavi v New Yorku je izpregovoril prof. Demetri Gusti, generalni komisar rum unske razstave. Simfonični orkester iz Bukarešte je zaigral premiero dela Georga Rnesca ^ Rum unski poem«. Zadnjo nedeljo je bil na vrsti govor norveškega kralja Haakona VIL Glasbeni spored sta preskrbela simfonični orkester iz Osla in newyorška pevka Kaja Side Norena, Belgijsko poslanico bo govoril 26-februarja kralj Leopold HI. Govoril bo na temo »Bodočnosti naproti«, ki navezuje na geslo newyorske razstave: Gradimo jutrišnji svet. 5. maca bo govoru v Beogradu knez namestnik Pavle. Govoru po sledila oddaja jugoslovenske narodne glasbe. 12. marca bo govoril italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel III. v radiu bomo slišali zvonove iz bazilike cerkve Sv. Petra v Rimu in orkester milanske Scale. Admiral Horthy, madžarski državni upravitelj bo govoril v nedeljo 19. marca Pevske in glasbene točke preskrbe člani kraljevske madžarske opere iz Budimpešte. 26- marca bo govoril v Varšavi prezident Moscicki, za njim pa komisar poljske razstave v New Torku baron Štefan Ropp. Po govorih bomo slišali v radiu poljsko uarodno glasbo, ki jo otvori varšavski ai*n-fonični orkester. 2. aprila bosta govorila najstarejši brat japonskega cesarja princ Jasuhito Cičibu tn knez Konoje. Po govorih bomo slišali v radiu japonsko glasbo. 9. aprila stopi pred mikrofon kraij Gustav V., ki bo pozdravil Američane v imenu švedske. Polurni program zaključita stockholmski simfonični orkester in zbor pevcev. 16- aprila bo na vrsti Brazilija. Prezident dr GetulLo Vargas bo govoril iz Rio de Janeira. Zadnja bo na vrsti Anglija, v nedeljo 23. aprila, na dan Sv. Jurija, bo govoril angleški komisar newyor-ške razstave sir Louis Beare. Razstava v New Yorku bo otvorjena 30. aprila. Takrat stopi pred mikrofon prezident Roosevelt s poslanico vsem 62 narodom, zastopanim na razstavi, ki v polni meri zasluži ime svetovna. Chaplin pri Abrahamu 16- aprila bo praznoval Charlie Chaplin 50 letnico rojstva, v proslavo življenjskega jubileja bo prirojen v Ameriki in v 19 drugih državah Chaplinov teden, v tem tednu bo teklo v kinema t? grafih 13 najstarejših Chaplinovih grotesk, ki so mu prinesle slavo rn ki spadajo med klasična dela filmske umetnosti. To bo.Io med drugimi groteske — Chaplin boksar. Chap'in potepuh, Chaplin stražnik tn Chaplin v gledališču. Kitajska trava življenja V Anglijo so prepeljali oni dan prvič veliko rrmožino tako zvane kitajske trave življenja — fu-ti tienga, ki jo angleški učenjaki zdeja temeljito preiskujejo. Fu-ti-tieng raste na Kitajskem, v Indiji in na Cevlonu v radioaktivni zemlji. Domač'ni so baje že davno opazili, da so dočakali sloni, ki so jedli to travo, mnogo višjo starost, kakor drugi. Pravo vrednost te trave je prvič odkril kitajski profesor Cang-li-lun, ki je utmrl pred šestimi leti. Baje je jedel čudodelno travo vsak dan dvakrat in dočakal presenetljivo visoko starost 256 let. Oženjen je bil 24krat. Ce je to res vsaj do polovice, bi bik) za kitajsko travo življenja že zadostno priporočilo, da bi jo jedli tudi ljudje in ne samo sloni. Sicer pa vsi niso navdušeni za dolgo življenje, posebno reveži ne. Največji drevesni plodovi Znano je pripovedovanje o človeku, ki je nekega dne ogledoval na svoiem vrtu bučo ln očital naravi zakaj obdaruje tako slabo rastlino s tako velikimi plodovi, do-čim raste na veliki jablani razmeroma drobno sadje. In ko je tako godrnjal mu je naenkrat padlo na glavo iabolko. Tedaj se je zahvalil bosru, da ni visela na drevesu buča. Kai bi šele deial ta mož, če bi stal pod kokosovo pa^mo In b* mu padel na glavo kokosov oreh? Posebno še, če bi mu padel na glavo dvojni oreh. ki tehta večkrat četrt metr^kesra stota. Tak oreh bi človeka pošteno stlačil, saj pade iz višine več metrov. Kje pa rasto taki dvorni kokosovi orehi ? To sta dva skupaj zraščena oreha in palme na katerih rasto se pojavljajo posamič tu pa tam na obali prednje Indije ali na sosednih otokih. Tem plodovom pravijo po Maledivskih otokih tudi maledivski orehi. V starih časih ko še ni bilo z Indijo takih zvez, kakor zdaj. so smatrali dvojne kokosove orehe za veliko redkost :n pripisovali so jim različne čudodelne lastnosti. Zato so jih tudi drago plačevali. V Evropo so prši i šele leta 1602 in o češkem cesariu Rudolfu II. se pripoveduje da je plačal za vrč. izdelan iz lupine maled:vskega oreha 4000 cekinov, kar je bilo za takratne čase zelo mnogo. Ko je pa neka ekspedicija leta 1769 odkrila matična drevesa teh ogromnih plodov na Sevcheilskih otokih so izgubili dvomi orehi svoi sloves In niihova cena je močno padla. V našm čaMh je pa zopet zelo težko dobiti ali vidPti te velike plodove naivečie na *vetu. katti angleške oblasti so kokosove palme na Sevchellskih otokih zaščtile s posebmm zakonom. Hormoni v bodočnosti Izločki žlez z notranjo sekrecijo so enaki pri vseh ž valih s takimi žlezami. To dokazuje, da je pravilna domneva o razvoju stvarstva, to je pa obenem sreča za ljudi, čeprav utegne koga neprijetno zadeti trditev, da je človek v tem pogledu enak živalim. Tako se namreč omogoča lečiti ljudi s hormoni iz ž valskih žlez. Morda to sp7oh ne bo dolgo potrebno ko bodo učenjaki dognali kako so kemično sestavljeni poed'ni hormoni jih bodo lahko kemiki izdelovali umetno in živali ne bodo več potrebne, da bi dajale svoje žleze za človeško zdravje. Morda ni več daleč čas. ko bodo kemiki, delujoči roko v roki z zdravmki poznali vsak učinkovit izloček Lz vsake žleze v človeškem telesu in ko bodo vedel-' kM<*en je njegov učmek. Ko pride ta čas bo lahko skrbeti za zdravje človeka prav tako kakor skrbimo zda i za avtomobil, ki ga brez vsakih težav popravimo, če le pokvarjen. Ta Čas. ko boHo popravliali človekov avtomobil v garaži si bo lahko dal ponravit: pri zdravniku na nasnrotni stran ulice ščitno žVzo ali kako drugo pokvarieno centralo v svojem telesu Naši potomci bodo torej "M v popravilo kakor voz'mo zdai avtomobile aP motocikle, škoda, da mi teh "^asov najbrže ne bomo dočakali. Fa presto ItaliiansW sUkar ln grafik Luca Gior-dano ie Ž vel 73 let in svo^ Ženi ie naslikal toliko si'k ter napravil toliko le*ov ln bakrorezov, da je prekosil vse druge sltkarie. Poznal je dela svo-fih Drednikov in sodobnikov Čudovito le obvladal vse sloge vellkh sllkarlev in rud' posnemal Ifh je presenetHIvo. Na n1ego\<-m p^atn'h In freskah lahko snoznamo Ribera In Veron^sa, Tiziana In Rafaela, pa tudi Dlireria. Rem-brandta ln Ruben«*a. Zato se ga je prHel slikarski zd^vek Prrvteus. Imel je pa še drugo Ime. Delal 1e tako hitro in vztramo. da so ra klicali Luca fa presto. (Luka delal hitro). SHkal ie tako pridno da je celo 1edel med delom in skorai nikoli ni sedel za mizo, da b' poobedoval ali novečerlal. Nekoč ie imel doma goste in hočeš nočeš je moral k mizi. Juha '"e že stala na mizi. toda Luca Oiordano ie še vedno stal pri platnu, in slikal kar se je dalo hitro. Ž^na ga je klicala, češ da bo iuha mrzla, Luca. ki je pa vprav slikal vel ko sliko Kristusa z vsemi apostoli, je odgovoril: Takoj pridem naslikati moram samo še teh dvanajst apostolov. Izreki Nedoslednost je edino načelo, ki se ga ženske dosledno drže. Dokazati nemogoče, pomeni zdaj storiti nekaj, kar da nekoliko dela in truda. žalitev je stvar, ki se rada pozabi, včasi iz ljubezni, včasi pa tudi iz nujnosti. 8 C« Kirchberger „Pot čez mrliče" iimmmimiiimiiiiroi imimnnnimninmiii — Daleč ste zašli od našega primera. — To ni naš primer. To je primer poročevalskega oddelka in tam bodo že vedeli, kaj ie treba z njim storiti. Čutim v kosteh, da bomo delali s pisarno protivohunstva in to delo me zelo veseli. . -Samo da nam bodo najbrž odkazali zelo ozko polje delovanja, — je pripomnil potrto. V. Vohunstvo v kemični tovarni v... Mesto X leži blizu državne meje, ob reki. V zadnjem času postaja trgovsko središče, kar pomeni, da srečavamo na ulicah ljudi kakih petih narodnosti Čudne ljudi. Polovico jih preživlja reka in ti so zagoreli in žilavi, kakor mladi biki. Kriče z mogočnimi glasovi s splavom na breg, bore se poleti s hlodi, pozimi pa z ledom. Mnogi izmed njih imajo široke brazgotine na obrazih in na rokah. To so sledovi nožev. Polovico ljudi je iz mesta X, preživljajo steklarne in tvornice na koncu mesta. Ce zagledate človeka z močno zatečenimi vekami, s krvavim zrklom, vedite, da je to zakrivil stekleni prah. Ce zagledaš moža, ki mu je obraz tem- nosiv liki mastna pasta za železne peči. vedi, da je storil to vdihani zrak iz cevi, ki se na njih koncih gugajo razbeljene steklene oble. To je svinec v krvi, steklo v pljučih in v očeh. Ljudje iz druge delovne skumne zgodaj umirajo Na kar se tu ozreš — vse ubija — ogenj, steklo voda in alkohol. Voda? Delavec, ki napihuje, piie neprestano, infra, da ne zgori, kakor Dravi io tu. Ce pa mnogo ljudi umira, se jih mora mnogo roditi. Vseeno je. kie, kako in v čem Večina v bed: in v nizkih zatohlih stanovanjih. A na drugem koncu mesta je tvornica. Dovolj zanimivo, da so zgradili pri tvornici bolnico in pokopališče Človek je zdaj praktičen. Čas je drag. Iz tvornice do bolnice in iz bolnice na pokopališče je vsega dobra dva kilometra Tu se meri vrednost življenja in smrti na kilometre O tvornici nikoli ni bilo dobro znano, kaj v nji izdelujejo. Kemični procesi in pogoste eksplozije so privedle prebivalstvo na misel, da gre za težko vojno industrijo. To so potrdili tudi čuvaji, ki niso pustili k tovarniškim poslopjem nobenega civilista Razen tega pa se je dalo to spoznati tudi po ljudeh, ležečih na belih rjuhah v bližnji bolnici. Ce si slišal piščeče dihanje, spominja joče na zrak, ki uhaja iz raztrgane pneumatike. če si videl oči brez trepalnic, krče in modro kožo, si bil lahko prepričan, da je delal ta človek z žolto zelenim plinom — klorom Klor je podoben nedolžni igrači pripravljeni za poskusne kabinete srednjih šol. S klorom vzamemo barvo naravnim barvilom in v tovarnah belijo z njim slamnike. To je v mirnem času. Razen tega jemlje barvo tudi človeškemu obrazu in pljučam. Da postane strašnejši, ga pomešajo s fosgenom Človek umre v najboljšem primeru čez pet ali šest ur. Tudi v mirnem času. Okrog tovarne smrdi do gnilem krompirju, česnu, čebuli — in pokopališču. Danes je bilo v okolici tovarne izredno živahno. Na dvorišču so se ustavljali sivozeleni vojaški avtomobili Okrog stoječi ljudje so v sveti grozi ogledovali orjaško postavo vojaškega prokuratorja. Nekaj se je zganilo Kadar prisostvujejo orožniki, pomeni to vedno, da visi nekaj v zraku. In viselo je . . Oni dan je bila odkrita v Pragi nečuvena afera. Začelo se je prav za prav povsem nedolžno. Lastnik ogromne tovarne je umrl dokazano naravne smrti. Sina ravnatelja druge tovarne so aretirali. Vohunstvo v prid Nemčije. Praga se je stisnila vase in Šepetala. Ljudem ni mogoče zamašiti ust. Šepeta se naprej. Dobave so bile tovarne odpovedale in dale drugemu koncernu. Generalni ravnatelj tega je bil zopet Nemec iz rajha brez državljanstva Kako daleč segajo alarmantne vesti! Zakaj govorijo o kemični industriji? Praška tvornica, ki je bila v njej ta afera odkrita, je bila v trgovskih stikih s kemično tovarno v X. A preiskava podobnih primerov, to je kakor zvezana posoda. In tako so tistega mračnega dne, smrdečega kakor staro, slepo korito reke. prišli v tovarniška poslopja visoki vojaški in orožniški častniki in civilisti, nastopajoči tako odkrito, da so kazali delavci s prsti na nje, češ: — To so detektivi iz Prage. Prav za prav je bilo vse to podobno obiČaini inspekciji, da ni bilo primera v Pragi in orožnikov. Ravnatelj tovarne si je brisal potne srage z visokega čela ter skušal častnikom nekaj pojasniti. Vsi so šli brez vsakega zanimanja skozi oddelek za protiplinske maske in se ustavili pri inženirju, vodji oddelka, kjer so se izdelovale ročne granate za polnjenje in vpraševali so ga v splošnem o vsakdanjih stvareh Bil je Čeh in odgovarjal jim je smeje. Ravnatelj se je sukal okrog njih izredno spretno in tu pa tam je bila smešna njegova slaba češka izgovarjava. Toda ta dan ni bil ustvarjen za smešnosti. Potem se je pa ravnatelj obrnil k nekemu delavcu, iztrgal listek iz noteza in hitro napisal nekaj nanj Bilo je neverjetno, da bi njegovo početje tisti hip kdo opazil Družba je bila zatopljena v razgovor o uporabi aparatov za kisik. Delavec je ustavil trak. spravil listek v žep in se obrnil proti vratom Čisto počasi in premišljeno. Odprl je vrata in že je hotel oditi, ko ga je v tistem trenutku ustavilo glasno vprašanje: — Halo, kam pa? Prejme Josip Zupančič - t* »Maroono lianam©« Jftao Jeraa - l* upravo in inaeraUii del usta Oton Chrtstof - Vat v Ljubi jaiL K