Tudi v Čedadu razmišljajo o čezmejni bolnišnici Astronom Pavel Zlobec o sončnih nevihtah Poslednje poletje nemirne grofice Lucy Christalnigg Primorski dnevnik št. 182 (21.115) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 7. AVGUSTA 2014 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo ^^ Available on the LJ App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € Po kratkem predahu spet recesija Rado Gruden Podatki o drugem zaporednem četrtletnem padcu italijanskega bruto državnega proizvoda, ki jih je včeraj objavil statistični zavod Istat, predstavljajo hud udarec za ambicioznega premierja Mattea Renzi-ja, ki je ob prevzemu oblasti februarja letos optimistično napovedal, da bo Italijo popeljal iz najhujše recesije po drugi svetovni vojni. S padcem BDP v višini 0,2 odstotka v primerjavi s prvim letošnjim trimesečjem, kar je najslabši podatek od leta 2000 dalje, se je Italija po sramežljivih znakih gospodarskega okrevanja v drugi polovici lanskega leta, ko so bili kazalci o gospodarski rasti končno pozitivni, spet znašla v tehnični recesiji. Podatek je toliko bolj zaskrbljujoč, ker je že zdaj jasno, da bo Italija letošnje leto zaključila z negativno gospodarsko rastjo, čeprav je vlada še aprila napovedala 0,8-odstot-no rast BDP. Brez rasti se bo poslabšalo javnofinančno stanje v državi, s tem pa se bodo še dodatno zmanjšale manevrske možnosti vlade za sprejem ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti. Seveda se po šestih mesecih Renzija ne more kriviti za nakopičene gospodarske težave, s katerimi se že leta spopada Italija. Institucionalne reforme so zelo pomembne, toda istočasno se bo moral Renzi skupaj s svojo vladno ekipo bolj posvetiti tudi reševanju gospodarskega položaja. Samo tako bo lahko ohranil zaupanje Evrope, ki je po aprilskih volitvah močno naraslo, predvsem pa naj bi z ustreznim paketom gospodarskih reform ponovno pognal upehano gospodarstvo in prispeval vsaj k zmanjšanju rekordno visoke brezposelnosti med mladimi, ki je bila junija kar 43,7-odstotna. ITALIJA - Po podatkih Istata BDP v drugem trimesečju nižji za 0,2% Gospodarstvo na robu prepada INTERVJU - Sirovich »Izrael se je prepustil pesimizmu« DEVIN-NABREŽINA - Sesljanski zaliv Portopiccolo: sončne in senčne plati ob odprtju NABREŽINA - Turistično naselje Portopiccolo bo jutri odprlo svoja vrata javnosti. Ob tem pa se odpira tudi zagonetno vprašanje rezidenčnih stanovanj, o katerih je včeraj razpravljala občinska urbanistična komisija. Enačenje luksuznih stanovanj z drugimi navadnimi stanovanji bi namreč finančno zelo prizadelo občino, ker bi bila stanovanja v turističnem naselju izvzeta plačevanja davka na nepremičnine Imu. Na 8. strani RIM - Italija je zdrsnila nazaj v recesijo. V drugem letošnjem četrtletju se je namreč njen bruto domači proizvod (BDP) skrčil za 0,2 odstotka, potem ko je v prvem trimesečju upadel za 0,1 odstotka, kažejo podatki italijanskega statističnega urada Istat. Analitiki so pričakovali, da se bo italijansko gospodarstvo v drugem četrtletju okrepilo za 0,1 odstotka oziroma največ 0,1-odstotni padec. S tem pa je Italija vstopila v tako imenovano tehnično recesijo. Italijanski BDP je bil v drugem letošnjem trimesečju najnižji za to obdobje v zadnjih 14 letih, konec lanskega leta pa je bil prvič po več letih spet pozitiven. Zastoj gospodarstva je močan udarec italijanskemu premierju Matteu Ren-ziju, ki je napovedal, da bo državo popeljal iz obdobja najhujše recesije po drugi svetovni vojni. Na 2. strani SLOVENIJA Intervju s predsednikom DZ Brglezom TRST - Livio Isaak Sirovich, tržaški geolog, ki v prostem času rad piše zgodovinske knjige, je znan po svojih pogumnih stališčih. Ta je na primer zagovarjal v svoji knjigi Cime irredente, v kateri je spregovoril o nacionalističnih ekscesih dela tržaškega planinskega sveta. S sinom judovske matere, ki pa kot pravi ni bil deležen judovske vzgoje, smo se tokrat pogovorili o novi iz-raelsko-palestinski vojni. Na 5. strani Odobrili načrt za Proseško postajo Na 4. strani V Trstu strožje kazni za mazače in vandale Na 4. strani V Gorici sindikat CGIL svari pred ukinjanjem občinskih služb Na 12. strani Protijudovski napis na goriški sinagogi Na 13. strani TRŽIČ - Pozitivni podatki o prevotoru, poglobitev kanala še neznanka V pristanišču nekaj več optimizma, V V < • • v v« čeprav se ostajajo nerešena vprašanja TRŽIČ - Trend v tržiškem pristanišču je pozitiven. V prvi polovici tega leta je pretovor znašal 2,057 milijona ton, kar predstavlja spodbuden korak naprej v primerjavi z 2,035 milijona ton iz prvih šestih mesecev leta 2013. »Lahko zatrdim, da je kriza, ki je od leta 2007 močno zavirala tržiško pristanišče, dokončno za nami,« pravi predsednik tržiškega pristaniškega podjetja Paolo Maschio. Predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani je predstavila razvojne smernice pristaniškega načrta, medtem pa ostaja odprto staro vprašanje o poglobitvi kanala, o katerem bo govor tudi na sodišču. Na 12. strani Vsak četrtek degustacijski meni, ribji ali mesni, z vključenim izborom najboljših kraških in briških vin. 35€po osebi. Organiziramo tudi poslovna kosila in večerje ter večere za skupine. Ul. 1. Maja 14, Jamlje - 34070 Doberdob, Italija tel. +39 0481 410121 - mob. +39 335 8006548 www.hotelpahor.com - info@hotelpahor.com 9771124666007 2 Četrtek, 7. avgusta 2014 ITALIJA, SVET / GOSPODARSVTO - Po podatkih Istata BDP v drugem trimesečju padel za 0,3 odstotka Po kratkem predahu Italija spet v recesiji RIM - Italija je zdrsnila nazaj v recesijo. V drugem letošnjem četrtletju se je namreč njen bruto domači proizvod (BDP) skrčil za 0,2 odstotka, potem ko je v prvem trimesečju upadel za 0,1 odstotka, kažejo podatki italijanskega statističnega urada Istat. Analitiki so pričakovali, da se bo italijansko gospodarstvo v drugem četrtletju okrepilo za 0,1 odstotka oziroma največ 0,1-odstotni padec. S tem pa je Italija vstopila v tako imenovano tehnično recesijo, ki nastopi po dveh zaporednih četrtletjih krčenja BDP. Italijanski BDP je bil v drugem letošnjem trimesečju najnižji za to obdobje v zadnjih 14 letih, negativni rezultat pa ni prišel povsem nepričakovano, saj so ga napovedali že negativni podatki (-0,4 odstotka) o industrijski proizvodnji v istem obdobju. Krčenje gospodarstva je močan udarec italijanskemu premierju Matteu Renziju, ki je obljubil, da bo državo popeljal iz obdobja najhujše recesije po drugi svetovni vojni. Italija se le s težavo izvija iz recesije, ker je slednja izjemno globoka, je v pogovoru za časnik Il Sole 24 Ore dejal finančni minister Pier Carlo Pa-doan. Ob tem pa je vztrajal, da bo država izpolnila zahteve EU, da javnofinan-čni primanjkljaj obdrži pod tremi odstotki BDP, tako v letošnjem kot v prihodnjem letu. »Za povrnitev k rasti ni bližnjic. Ovire na naši poti moramo odstraniti z reformami,« je poudaril in zagotovil, da zardi negativne gospodarske rasti, v letošnjem letu ne bo potreben rebalans proračuna. Italija se je iz globoke dvoletne recesije uradno izvila v zadnjem lanskem četrtletju, ko je zabeležila 0,1-odstotno gospodarsko rast. Toda za zdaj ta podatek predstavlja belo vrano, saj ima le šest mesecev kasneje na letni ravni BDP spet negativni predznak, in sicer 0,3 odstotka. To pa pomeni, da bo ob koncu leta ta podatek ostal v negativnem območju, saj je težko pričakovati, da bi se razmere v drugi polovici leta toliko izboljšale, da bi imela Italija pozitivno gospodarsko rast. Za ilustracijo povejmo, da je aprila vlada še govorila o 0,8 odstotni rasti BDB ob koncu leta. RIM - Srečanje o volilnem zakonu in reformah Renzi in Berlusconi potrdila dosedanje politične dogovore RIM - Na skoraj tri ure trajajočem sestanku sta včeraj Matteo Renzi in Silvio Berlusconi dejansko potrdila dogovor o volilnem zakonu za poslansko zbornico in tudi o napovedanih ustavnih reformah. »Predsednik vlade in vodja Forza Italia nista postala zaveznika, temveč sta sopotnika, ki imata podobna stališča o nekaterih vprašanjih, potem bosta spet šla vsak po svoje,« pravijo v Demokratski stranki, kjer se nekateri sicer ne strinjajo z dogovarjanjem z bivšim ministrskim predsednikom. Renzi in Berlusconi se včeraj vsekakor nista dogovorila o večjih spremembah poslanskega volilnega zakona (t.i. Italicum), pač pa Matteo Renzi (levo) in Silvio Berlusconi sta se včeraj znova sestala ansa menda za nekatera manjša dopolnila. Šlo naj bi v glavnem za rahlo spremembo navzdol volilnega praga, ki pride prav obema. Vodji demokratov, da ponovno ustvari pogoje za volilno zavezništvo s SEL, ki je trenutno močno zrahljano, Berlusconiju pa, da vzpostavi dialog s stranko NCD Angelina Alfana. Vodja Forza Italia naj bi svojemu sogovorniku potrdil podporo reformi senata, ki jo bo senatna skupščina odobrila morda danes, najpozneje pa jutri. Senatna skupščina je včeraj popoldne dokončno »obsodila na smrt« pokrajine, ki bodo formalno izginile tudi z ustave. Senatorji so tudi ukinili Državni svet za gospo- darstvo in delo (Cnel), uvedli so nato nova pravila za razpis ljudskega referenduma. Zahtevo po ljudskem glasovanju bo - kot doslej - moralo s podpisi podpreti vsaj 500 tisoč državljank in državljanov, če bodo pobudniki zbrali več kot 800 tisoč podpornih podpisov bo avtomatično padel kvorum za uspeh ljudskega glasovanja. Senatorji so tudi odobrili nova pravila za izvolitev predsednika republike ter odvzeli senatu dosedanjo ustavno pravico do nezaupnice vladi. Zaupnica in nezaupnica vladi bosta po novem v izključni pristojnosti poslanske zbornice, ki bo edino zakonodajno telo, senat pa bo imel posvetovalne in nadzorne funkcije. BLIŽNJI VZHOD - Prekinitev ognja v Gazi drži ZN bodo še enkrat obnovili Gazo, vendar bo to zadnjič NEW YORK - Združeni narodi so pripravljeni še enkrat obnoviti območje Gaze, vendar pa naj bo to zadnjič, je na posebnem zasedanju Generalne skupščine ZN o Bližnjem vzhodu poudaril generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Ban je včeraj odprl posebno neformalno zasedanje GS ZN, ki so ga zahtevale arabske države in na katerem uslužbenci sekretariata ZN veleposlanikom držav članic poročajo o razmerah v Gazi po mesecu dni silovitega nasilja med Izraelom in gibanjem Hamas. To je zahtevalo skoraj 1900 palestinskih življenj, večinoma civilistov, na izraelski strani pa je 67 žrtev, večinoma vojakov. Zadnja začasna prekinitev ognja, ki se je začela v torek zjutraj, za zdaj še drži, saj sta obe strani privolili v pogajanja pod okriljem Egipta v Kairu in seveda razglasili zmago. Izraelci in Hamas so se v zadnjih šestih letih zapletli že v tri krvave konflikte, ki so pustili za seboj veliko uničenje, in potrpljenja mednarodne skupnosti je vse manj. »Ali moramo res nadaljevati s tem? Graditi, uničevati, gradi- ti, uničevati? Zgradili bomo še enkrat, ampak to mora biti zadnjič,« je glede tega opozoril Ban. Odposlanec ZN za Bližnji vzhod Robert Serry je medtem dejal, da je bilo zadnje uničenje veliko hujše od tistega po spopadih 2008 in 2009 - tako z vidika človeških žrtev kot gmotne škode. Osnovna enačba za konec uničevanja je medtem ostala enaka - konec blokade Gaze in ureditev legitimnih varnostnih zahtev Izraela. Predstavnika Izraela in Palestine sta medtem pred veleposlaniki ponovno izmenjala obtožbe in valila krivdo drug na drugega. Ron Prosor je ponovil, da je bila vojaška akcija Izraela odgovor na napade Hamasa, in poudaril, da je Izrael vrnil Gazo Palestincem. Predstavnik Palestincev Rijad Man-sur je po drugi strani Izrael obtožil izvajanja barbarske vojaške kampanje, ki je ustvarila nevzdržne in nečloveške pogoje za prebivalce Gaze. Utemeljitev o samoobrambi pred napadi Hamasa je zavrnil in dejal, da takšna premišljena vojaška agresija nima nobenega opravičila. MOSKVA - Odgovor na sankcije Zahoda Rusija prepovedala uvoz kmetijskih proizvodov MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj podpisal odlok, ki prepoveduje ali omejuje uvoz prehrambenih in kmetijskih proizvodov iz držav, ki so zaradi krize v Ukrajini uvedle sankcije proti Rusiji. Odlok, ki je bil objavljen na spletni strani Kremlja, uvoz prepoveduje oz. omejuje za obdobje leta dni. Vladnim resorjem odlok nalaga, da pripravijo seznam proizvodov, ki jih bo omenjeni odlok zajemal. V Kremlju so ga utemeljili z besedami, da gre za varnostni ukrep in da je v nacionalnem interesu Rusije. Seznam proizvodov, ki se jih ne bo smelo uvažati ali pa bo njihov uvoz omejen, je še v delu na vladi, je dejala tiskovna predstavnica ruske vlade Natalia Timakova. Rusija iz Evropske unije uvozi za dve milijardi evrov sadja in zelenjave letno. Včerajšnji odlok med drugim zajema države članice EU, ZDA, Kanado in Japonsko. Unija je proti Rusiji zaradi Ukrajine najprej uvedla sankcije, ki so kaznovale posamezne fizične in pravne osebe, minuli teden pa še bolj Kapitan Coste Concordie predaval o »najboljših praksah reševanja v sili RIM - Kapitan razvpite italijanske kri-žarke Costa Concordia, Francesco Schettino, ki je pred skoraj dvema letoma in pol doživela brodolom ob italijanskem otoku Giglio, je znova sprožil jezo javnosti. Na rimski univerzi je namreč predaval o najboljših praksah za reševanje v sili.Schettina, imenovanega tudi »strahopetni kapitan«, saj je domnevno zapustil ladjo še preden so bili vsi potniki na varnem, je k predavanju na seminar kriminologije povabil profesor na univerzi La Sapienza v Rimu. K predavanju je Schettina povabil kljub njegovemu sojenju za smrt 32 ljudi, ki so umrli v brodolomu. Italijanska ministrica za izobraževanje Stefania Gian-nini je dejala, da je novica »neprijetna«, medtem ko se je dekan univerze od dogodka distanciral, rekoč, da o tem ni bil obveščen. »Poklicali so me, ker sem strokovnjak. Moral sem predavati o soočanju s paniko,« je Schettino dejal za časnik La Nazione daily. Dodal je, da je na predavanju uporabil 3D model ladje Costa Concordia z namenom demonstrirati, kako se izvaja evakuacija. Schettino je obtožen, da ni odredil pravočasne evakuacije, dokler se ni ladja že začela prevračati, kljub temu, da je vedel, da se potaplja zaradi trčenja ob ska-le.Grozi mu do 20 let zapora zaradi uboja, brodoloma in zapustitve ladje. Evropska sonda Rosetta končno ujela komet DARMSTADT - Evropska vesoljska sonda Rosetta je včeraj po deset let trajajočem in šest milijard kilometrov dolgem lovu po Osončju le ujela komet 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Težko pričakovano srečanje se je zgodilo v dopoldanskih urah, na oddaljenosti 400 milijonov kilometrov od Zemlje, so sporočili iz Evropske vesoljske agencije (Esa). Rosetta je svoje potovanje v prvi tovrstni misiji začela leta 2004 in prav za ta mesec je bilo načrtovano njeno srečanje s kometom. Novembra bo nanj spustila pristajalni odsek Philae, ki bo na kometu izvedel več poskusov. Šlo bo za prvi pristanek na kometu. Kometi so skupki ledu in prahu, domnevno ostanki, prisotni že od samega nastanka našega Sončevega sistema. Njihova analiza naj bi razkrila številne skrivnosti, morda celo o tem, kako je nastalo življenje na Zemlji. ■ zlato ■ (999,99 %%) za kg _ 31.435,33 +487,54 sod nafte (159 litrov) boleče gospodarske sankcije. Zveza Nato pa je včeraj izrazila zaskrbljenost pred morebitnim vdorom ruskih sil na vzhod Ukrajine. Kot so izpostavili v Natu, je Rusija na mejno območje namestila okoli 20.000 vojakov. Podobno zaskrbljenost so izrazile tudi ZDA in Poljska, Rusija pa je krepitev svoje navzočnosti ob meji danes že zanikala. Na sedežu zavezništva v Bruslju so navedli, da bi lahko Rusija kot izgovor za vkorakanje svojih sil v Ukrajino uporabila »humanitarno ali mirovno misijo.« Poljski premier Donald Tusk je včeraj izrazil podobno bojazen. Kot je povedal, je v minulih dneh grožnja posredovanja ruske vojske v Ukrajini narasla. To po njegovih besedah kažejo informacije, ki so jih prejeli v zadnjih urah. Kot je na novinarski konferenci v Varšavi še povedal Tusk, bi rusko posredovanje privedlo do novih razmer na terenu, pri čemer po njegovem mnenju nihče prav dobro ne ve, kako naj bi se na to odzval Zahod. 104,73 $ +0,11 ■ evro 1.3345 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. avgusta 2014 valute evro (povprečni tečaj) 6.8. 5. 8. ameriški dolar 1,3345 1,3382 japonski jen 136,58 137,46 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,834 27,668 danska krona 7,4557 7,4557 britanski funt 0,79285 0,79390 madžarski forint 316,06 314,86 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,2045 4,1 747 romunski lev 4,4420 4,4308 švedska krona 9,2454 9,2066 švicarski frank 1,2152 1,2175 norveška krona 8,4105 8,3865 hrvaška kuna 7,6463 7,6460 ruski rubel 48,3508 47,9809 turška lira 2,8874 2,8578 avstralski dolar 1,4643 1,4365 braziljski real 3,0584 3,0355 kanadski dolar 1,4643 1,4655 kitajski juan 8,2245 8,2578 mehiški peso 1 7,7502 17,6826 južnoafriški rand 14,3597 14,3004 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 7. avgusta 2014 3 ČEDAD - Po obubožanju storitev v bolnici v skladu z deželno zdravstveno reformo Ena od možnih rešitev tudi čezmejna bolnica ČEDAD - Čedajska bolnica bi lahko nudila kvalitetne zdravstvene storitve v okviru novega čezmejnega projekta. To je povedal čedajski župan Stefano Balloch po srečanju, ki so se ga udeležili predstavniki dvajsetih občinskih uprav iz Nadiških dolin, Čedad in okolice. O prihodnosti čedajske bolnice, za katero deželna zdravstvena reforma predvideva številne spremembe, so razpravljali župani Ahtna, Buttria, Corna di Rosazzo, Dreke, Fojde, Grme-ka, Manzana, Mojmacca, Povoletta, Premarjacca, Prapotnega, Podbonesca, Remanzacca, San Giovannija al Nati-sone, Podutane, Špetra, Sovodnje, Srednjega in Tavorjane. Upravitelji so se strinjali, da bo, če bodo uresničeni načrti deželne uprave, ponudba osnovnih zdravstvenih storitev na tem območju obubožana, kar še zlasti velja za ur-genco. Videmska bolnica je namreč za marsikoga dokaj oddaljena, tako da bi bili krajevni prebivalci z ukinitvijo določenih storitev močno prikrajšani. Zato so se upravitelji omenjenih občin dogovorili za skupno zasedanje dvajsetih občinskih svetov 15. septembra v Čedadu, kjer bodo definirali skupne pobude in zapisali ter odobrili skupen dokument. Na to sejo so že povabili tudi župana Kobarida, Bovca, Tolmina in iz Brd ter načelnika tolminske upravne enote, s katerimi nameravajo razpravljati o možnosti ustanovitve čezmejne bolnice. Ideja o skupni bolnici na tem obmejnem območju sicer ni nova, saj se je porodila že pred približno dvajsetimi leti za časa zdravstvene reforme odbornika Fasole. Prihodnost čedajske bolnice pa je bila tudi v ospredju zadnje seje videm-skega pokrajinskega sveta, na kateri je desnosredinska večina prav na pobudo čedajskega župana Stefana Ballocha, ki je tudi pokrajinski svetnik, odobrila resolucijo, v kateri se brani ta bolnica. Dokument je podprl tudi slovenski opozicijski svetnik Sel Fabrizio Dorbolo. Še pred tem je bila sicer v Čedadu dvakrat tudi deželna odbornica Maria Sandra Telesca, ki se je o vprašanju krajevne bolnice pogovarjala bodisi z občinsko upravo bodisi z lokalnimi predstavniki Demokratske stranke. (NM) Osnovne zdravstvene storitve v čedajski bolnici naj bi v skladu z deželno zdravstveno reformo precej okrnili nm RIM - Med Deboro Serracchiani in Severno ligo Zelo ostra politična polemika o usodi avtonomnih dežel RIM - »Severna liga je skušala v senatu okrniti finančno avtonomijo dežel s posebnim statutom in pokrajin Bocen in Trento.« Obtožba prihaja s strani predsednice Furlanije-Julijske krajine Debore Serracchiani, ki se nanaša na amandma senatorja Severne lige Roberta Calderolija k zakonu o ustanovitvi novega senata. Po mnenju Calderolija, ki je tudi podpredsednik senata, bi morale avtonomne dežele in avtonomni pokrajini finančno poslovati enako kot navadne dežele. Po mnenju predsednice FJK bi to izničilo finančno samostojnost avtonomnih dežel. Calderolijev amandma sicer ni bil sprejet, Serracchianijeva je vseeno obtožila Ligo, da še naprej rovari proti avtonomnim deželam, »do katerih ni bila nikoli naklonjena.« Njeno stališče je razburilo vodjo poslanske skupine Severne lige, tržaškega poslanca Massimiliana Fedrigo. Ser-racchianijevi očita, da je sebi v prid tol- Predsednica FJK Debora Serracchiani mačila Calderolijevo stališče, ki ni naperjeno proti avtonomnim deželam, a proti potrati javnega denarja. »Predsednica FJK je pod vplivom Mattea Renzi-ja in njegove politike, ki z javnim denar- Poslanec Lige Massimiliano Fedriga jem financira volilne kampanje Demokratske stranke,« poudarja Fedriga. Ser-racchianijevi se po njegovem zelo pozna, da ne prihaja iz furlanskega ali tržaškega okolja, temveč iz Rima. V Polhovem Gradcu škode okoli 400.000 € POLHOV GRADEC - Škoda na infrastrukturi po ponedeljkovem neurju v občini Dobrova -Polhov Gradec po oceni župana Franca Setnikarja znaša okoli 400.000 evrov. Trenutno na prizadetih delih občine odpravljajo posledice ujme, po Setnikar-jevih besedah pa je od torka prevozna večina cest. Očistili so tudi nasut material okoli objektov in izčrpali vodo iz zalitih hiš. Neurje je v ponedeljek na območju občine Dobrova - Polhov Gradec sprožilo okoli 50 plazov, uničenih je bilo med 30 in 50 kilometrov cest. V neurju sta bila poškodovana industrijska objekta in deset stanovanjskih hiš, odneslo je tudi štiri mostove, tako da je do ene družine onemogočen dostop. Setnikar je pojasnil, da so že bili v stiku tudi z omenjeno družino, ki z avtomobilom zaenkrat ne more nikamor. Povedal je, da bodo v primeru potrebe dostop omogočili tudi s traktorjem ali kakšnim drugim strojem. Dodal je še, da bodo skušali urediti, da bodo imeli vsi prebivalci dostop do svojih hiš še danes oziroma v četrtek. V torek je na terenu sodelovalo 230 gasilcev, od tega 170 iz občine Dobrova - Polhov Gradec ter 60 iz Brezovice in Iga. Včeraj je bilo na terenu 45 gasilcev, pomagale pa so tudi službe za vzdrževanje cest z osmimi stroji in petimi kamioni ter domačini, je še dejal Setnikar. Matematika: uspeh študentov UP KOPER - Trije dodiplomski študenti Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP) so prejeli nagrade na mednarodnem študentskem matematičnem tekmovanju v Blagoevgradu v Bolgariji. Študentka drugega letnika Ana-stasiya Tanana je prejela nagrado za prvo mesto, študenta prvega letnika Marko Raj kovic in Marko Palangetic pa za tretje mesto. Mednarodno študentsko matematično tekmovanje je potekalo med 29. julijem in 4. avgustom, udeležili pa so se ga najboljši študenti matematike. SLOVENIJA - Postopek za prevzem ljubljanskega letališča Frankfurt prehitel tudi Benetke Aerodrom Ljubljana se bo v začetku pogajal z najboljšim ponudnikom, to je nemško družbo Fraport - Zapleti s procesi privatizacije državnih podjetij LJUBLJANA - Slovenski državni holding (SDH), ki upravlja državno premoženje, je v postopku prodaje 75,5-odstotnega deleža Aerodroma Ljubljana sprejel odločitev o ekskluzivnem začetku pogajanj z najboljšim ponudnikom, to je nemško družbo Fraport, ki upravlja letališče v Frankfurtu. Pogajali se bodo o vsebini pogodbe o nakupu in prodaji delnic Aerodrom Ljubljana za omejeno časovno obdobje, so pojasnili v SDH. Več podrobnosti niso razkrili. Družba KPMG, ki je bila izbrana za finančnega svetovalca pri prodaji Aerodroma Ljubljana, je marca objavila poziv za izkaz interesa za nakup večinskega paketa delnic aerodroma. V skupnem prodajnem postopku več delničarjev je na voljo 75,5 odstotka delnic Aerodroma Ljubljana, ki ga je vlada uvrstila na seznam 15 podjetij, predvidenih za privatizacijo. Poleg Fraporta naj bi zavezujoče ponudbe za Aerodrom Ljubljana oddali še francoski gradbeni velikan Vinci Airports, za katerega je doslej prav tako veljalo, da ima veliko možnosti, upravljavec beneškega letališča koncern Save in družba Friedmann Pacific, lastnica hongkonške letalske lizinške družbe China Aircraft Leasing Company. Časnik Finance včeraj na spletni strani poroča, da so ponudbe preostalih treh ponudnikov le še rezerva. Pri procesu privatizacije se je zapletlo tik pred volitvami, ko je vlada, ki opravlja tekoče posle, sklenila, da se do imenovanja nove vlade ne sme končati nobenega postopka privatizacije in tudi ne začeti novih. To je v javnosti sprožilo burne odzive, finančni minister Uroš Čufer pa je ocenil, da gre za predvolilno histerijo, za katero ni opravičila. Nadzorni svet SDH je pridobil pravni mnenji, na podlagi katerih je ocenil, da je sklep o zamrznitvi privatizacijskih postopkov nezakonit, zato je vladi predlagal, naj ga popravi oz. dopolni. Vlada je svojo napako nato vendarle popravila in spremenila sklep o privatizaciji, ki se tako nadaljuje. Uprava SDH je ravno v torek na srečanju z mediji pojasnila, da je prodaja Aerodroma Ljubljana v sklepni fazi. »Pričakujemo, da se bo sklepna faza odvila zelo hitro in da bodo postopki zaključeni konec avgusta oz. v začetku septembra,» je dejal član uprave SDH Matej Runjak. V postopku prodaje Aerodroma Ljubljana je bil konkurenčni boj po njegovih besedah zelo oster, zato so v SDH z odzivom kupcev zadovoljni. «Zadovoljni smo tudi z njihovimi načrti glede razvoja letališča, ki so zelo ambiciozni,« je dodal. Aerodrom Ljubljana je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 7,13 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj šest odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in devet odstotkov nad načrti. Čisti dobiček se je v primerjalnem obdobju zvišal za 5,4 odstotka na 857.000 evrov. Lani je upravljavec ljubljanskega letališča Jožeta Pučnika zabeležil 5,2 milijona evrov čistega dobička, kar je primerljivo z letom 2012 in 3,8 odstotka nad načrti, poslovne prihodke pa je okrepil za 1,4 odstotka na 31,3 milijona evrov. (STA) Za Aerodrom Ljubljana so morda našli kupca arhiv 4 Četrtek, 7. avgusta 2014 JBMÜBTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ZGONIK - Občinski svet dokončno odobril izvedbeni načrt Pomemben korak na poti V novi gradbeni komisiji ne bo več politikov - Čestitke Ladiju Budinu Zgoniški občinski svet je včeraj soglasno sprejel izvedbeni načrt za območje Proseške postaje, ki so ga svetniki okvirno odobrili sredi januarja. Gre za projekt, ki ga je nova uprava županje Monice Hrovatin podedovala od prejšnje uprave župana Mirka Sardo-ča. Slednja je v načrt vložila veliko truda. Nihče od županov ali predstavnikov t.i. zainteresirane javnosti ni vložil dopolnil ali pritožb, le deželna uprava je v projekt vnesla nekatere pripombe glede zaščite tamkajšnjih živali. Izvedbeni načrt bo stopil v veljavi z objavo dekreta predsednice Dežele Debore Ser-racchiani v Uradnem listu FJK. Načrt predvideva dvojni poseg na območju nekdanje železniške postaje (površina okoli 20 hektarjev). Prvi določa urbanizacijska dela na področju, kjer samevajo (in propadajo) nekdanja železniška skladišča, ter ureditev ceste za tovornjake. Gre za zametek logističnega pola, pri katerem bi imela glavno besedo pristaniška oblast, ki je že lastnica dela tamkajšnjih zemljišč. Drugi poseg pa se nanaša na območje, ki je danes zapuščeno in ki naj bi po načrtih Občine postalo sestavni del celotnega razvojnega gospodarskega projekta. Na januarski seji je projekt za Pro-seško postajo predstavil vodja občinskega tehničnega urada inženir Aleš Petaros, ki mu je stal ob strani arhitekt am r-rra STAZIONE PR0SECC0 proseška postaja «OHL** 1H SöflhnCö - flttilNA ZGONIK ___ Proseška postaja ima po mnenju Občine Zgonik dobre možnosti za razvoj arhiv Mauro Franza, sooblikovalec projekta. Ob tisti priložnosti je župan Sardoč govoril o novem in dinamičnem pristopu do območja, ki je nekoč gospodarsko cvetelo, potem pa zaradi spremenjenih gospodarskih razmer začelo hitro propadati. Oživitev nekdanje postaje naj bi se odvijala na osnovi partnerstva med Občino Zgonik, pristaniško upravo in zasebnimi investitorji. Občinski svet je tudi odobril nove smernice delovanja občinske gradbene komisije in njeno sestavo. V njej ne bo več politikov, temveč le tehniki. Po novem bodo komisijo sestavljali vodja občinskega tehničnega urada, strokovnjak, ki ga bo bo predlagal Deželni sosvet za invalide, ter štirje člani, ki jih bo predlagala županja Hrovatinova. Na seji so tudi od- obrili novi posodobljeni pravilnik gradbene komisije. Županja je čestitala novemu predsedniku Kraškega vodovoda Ladiju Budinu, sicer domačinu iz Saleža, ki je bil svoj čas tudi občinski upravitelj. Hrovatinova je izrazila prepričanje, da bo novi predsednik delal v dobrobit vodovoda in celotne kraške skupnosti. S.T. Serracchianijeva sprejela novega tržaškega rabina Predsednica deželnega odbora Debora Serracchiani je včeraj sprejela novega tržaškega rabina Eliezera Shaia Di Martina, ki bo sicer skrbel za jude v vsej Furla-niji-Julijski krajini. Di Martino je doslej služboval v Lizboni. Na predstavitvenem obisku ga je spremljal predsednik tržaške judovske skupnosti Alessandro Sa-lonichio. Kot piše v sporočilu za javnost, je bilo na srečanju poudarjeno, da je tukajšnja judovska skupnost dobro integrirana v krajevni stvarnosti in da je navezala dobre stike sodelovanja z judovskimi skupnostmi v sosednjih državah, zlasti v Avstriji, Sloveniji, Hrvaški in Madžarski. Udeleženci srečanja so se sicer strinjali, da se je še vedno potrebno boriti proti antisemitizmu, ki se danes poraja v novih oblikah. Stroški za telefon: Cosolini demantiral Repubblico Tržaški župan Roberto Cosolini je uradno demantiral pisanje dnevnika La Repubblica, po kateri naj bi Občina Trst potrosila letno več kot 600 tisoč evrov za službene mobilne telefone. Cosolini pojasnjuje, da je lani strošek znašal 104 tisoč evrov, od katerih je 37 tisoč evrov šlo za državni koncesijski davek. Uprava razpolaga s 791 službenimi prenosnimi telefoni, letni strošek (nekaj manj kot 67 tisoč evrov) za vsak telefon je znašal 87 evrov. Številka, ki jo je objavila Repubblica, se nanaša na osnovno ponudbo na dražbi za štiriletno koriščenje telefonskih storitev, pravi Cosolini. OBČINA TRST - Napoved župana Roberta Cosolinija Strožje denarne kazni za mazače in za »odlagalce« kosovnih odpadkov Mestna uprava načrtuje strožje kazni za vandale, ki mažejo pročelja stavb, ter za »odlagalce« kosovnih odpadkov. V zadnjem letu so pristojne službe ob zabojnikih za smeti in večkrat po ulicah ter trgih odkrile kar 30 tisoč kosov raznoraznega odpadnega materiala, med katerim prednjači pohištvo. Župana Roberta Cosolinija vsekakor v tem trenutku bolj skrbijo ma-zači, ki so v mestu in okolici zelo aktivni. Denarna globa za mazanje stavb znaša 50 evrov, globi je treba dodati kazensko ovadbo, ki pa se navadno konča brez hujših posledic za mazače. Občina ocenjuje, da je globa 50 evrov prenizka. Enako globo plačajo kadilci, ki se na ulici znebijo cigaretnega ogorka. Pojav mazanja stavb z raznoraz-nimi napisi in risbami v Trstu (še) ni primerljiv s pojavom v večjih italijanskih mestih, Cosolini se je s pristojnimi službami vsekakor dogovoril ne samo za večji nadzor, temveč tudi za evidentiranje območij, kjer se mazači najraje izživljajo. Napisi vsekakor niso samo žaljivi, včasih so tudi šaljivi, nekateri mazači pa se ponašajo tudi z umetniško žilico, tako da ponekod lahko občudujemo prave grafite. Skratka, napisi in risbe za vse okuse, ki pa redko kdaj razveselijo lastnike stavb in hiš, še posebno, če so to zasebniki. Župan se je o mazaških pojavih včeraj na delovnem sestanku pogovarjal s predstavniki mestnih redarjev, voditelji družbe AcegasApsAmga ter s pristojnimi občinskimi službami. Običajna tržaška žaljivka in spodaj pomazano pročelje stavbe v središču Trsta fotodamj@n SESLJAN - Center za promocijo teritorija Največ informacij so potrebovali domači turisti Devinski grad arhiv V zvezi z včerajšnjim člankom o turistih v Trstu bi radi dodali podatek, ki smo ga prejeli naknadno. Konzorcij Promotrieste, ki v Sesljanu z nekaterimi drugimi podjetji in združenji upravlja nekdanji turistični urad, ki se po novem imenuje SottoSopra, nam je sporočil, koliko turistov se je na njih obrnilo meseca julija. Po informacije je prišlo kar 1500 oseb, med katerimi so po narodnostni sestavi prevladovali Italijani (450 obiskovalcev), sledili so jim Nemci (250) in Avstrijci (200), na četrtem mestu so Nizozemci (150), nato turisti iz Velike Britanije (80) in Slovenije (70). Okrog 300 obiskovalcev pa so vključili v skupino "mešanih" turistov, ki prihajajo iz različnih dežel. Vsi tisti, ki so se obrnili na sesljanski turistični urad, so hoteli izvedeti, kaj si lahko ogledajo na območju Seslja-na ter na Krasu. Najbolj jih je zanimalo, kam se gredo lahko kopat, velik interes je vladal tudi za Rilkejevo pešpot ter jami v Briščikih in Slivnem, nekateri pa so hoteli izvedeti kaj več o Miramarskem in Devinskem gradu. Peščico turistov pa je zanimal zgodovinski itinerarij po sledeh prve svetovne vojne. In ker je bilo v zadnjih tednih vreme vse prej kot poletno, so se na sesljanski center za promocijo teritorija obrnili tudi turisti iz kampa Ma-repineta ter turisti iz bližnjega Gra-deža in Lignana. Ti so hoteli vedeti več o tržaški ponudbi. / TRST Četrtek, 7. avgusta 2014 5 NAŠ INTERVJU - Tržačan Livio Isaak Sirovich o palestinsko-izraelskem konfliktu »Mrtev musliman je zame enako pomemben kot mrtev jud« V Izraelu prevladujeta pesimizem in strah - Vzporednice med Izraelci in nacisti so nesprejemljive Livio Isaak Sirovich, tržaški geolog, ki v prostem času rad piše zgodovinske knjige, je znan po svojih pogumnih stališčih. Ta je na primer zagovarjal v svoji knjigi Cime ir-redente, v kateri je spregovoril o nacionalističnih ekscesih dela tržaškega planinskega sveta. Ali s svojimi znanstveno utemeljenimi ugovori načrtovanim uplinjevalnikom. Sin judovske matere, ki pa kot pravi ni bil deležen judovske vzgoje, je danes obupan zaradi vseh smrtnih žrtev, ki jih povzroča izraelski napad na Gazo. Nasprotnika sta po njegovi oceni v slepi ulici, iz katere ju lahko rešijo samo modre čelade. »Ne domišljam si, da sem politolog, zanimajo pa me problemi manjšin, v prvi vrsti Slovencev in Judov, dveh skupnosti, ki sta mi blizu: prva zato, ker živim v Trstu, druga, ker je bila moja mama Judinja in ker dobro poznam Izrael. Občutek imam, da so se v zadnjih dvajsetih letih njegovi voditelji vdali pesimizmu in prepričanju, da lahko živijo samo pod vojaško zaščito. Zadnji optimist, če lahko tako rečem, je bil Ehud Barak, ki je s Clintonovim posredovanjem leta 2001 v Tabi skoraj dosegel dogovor z Arafatom. Dogovor je ostal tajen, izvedelo pa se je, da bi predvideval ustanovitev avtonomne palestinske države na Zasedenih ozemljih (med reko Jordan in tako imenovano zeleno linijo, ki označuje meje pred letom 1967). Gaza bi bila z njo povezana preko avtocestnega in železniškega nadvoza, pod katerim bi potekal izraelski promet. Nova prestolnica bi baje bila v vzhodnem Jeruzalemu. Pogajanja so propadla, Arafat si je premislil: po nekaterih virih zato, ker se je bal za svoje življenje, po drugih, ker ni mogel sprejeti, da se palestinski begunci ne bi smeli vrniti na svoje domove. To vprašanje pa je v resnici nerešljivo, saj njihovi domovi ne obstajajo več. Od tiste prekinitve pogajanj je v Izraelu prevladal pesimizem, ki je v resnici vedno zaznamoval desno sredino, na drugi strani pa je rasel vpliv Hamasa in drugih ekstre-mistov, katerih cilj je poraziti Izrael. V Ha-masovem statutu piše, da zasleduje smrt vseh Judov, ne samo Izraelcev.« Od tu torej prepričanj e, da lahko položaj rešijo le modre čelade ... Policija prijela nočnega vandala V noči med torkom in sredo sta si mlada nepridiprava v mestnem središču dajala duška s poškodovanjem tuje lastnine. Najprej sta se znesla nad zidarski oder, ki stoji pred Navtičnim zavodom na Hortisovem trgu, potem pa sta se lotila še zalivalnega sistema vrta na omenjenem trgu. Njuno van-dalsko početje pa ni ostalo neo-paženo. Krajan je poklical policijo, ki je nemudoma posegla in prijela enega izmed dveh mladeni-čev. Gre za 24-letnega G. R. iz Trsta, ki je policiji sicer že znan. Zdaj se bo moral pred sodstvom zagovarjati zaradi vandalstva. Njegov pajdaš je zbežal, vendar po vsem sodeč ne za dolgo. Urad za potne liste na Opčinah zaprt Tržaška kvestura obvešča, da bo urad za potne liste na policijskem komisariatu na Opčinah 11., 12. in 14. avgusta zaprt. Kdor bi v omenjenih dneh potreboval njegove storitve oz. usluge, se bo moral obrniti na tržaško kvesturo ali na komisariat v Sesljanu. Sem velik pesimist, bojim se, da bo položaj vedno slabši. Nimam sicer velikega zaupanja v modre čelade, saj ocenjujem, da v Libanonu ne opravljajo dobro svojega dela, v Bosni pa ga sploh niso: menim pa, da bi sedaj lahko bili vsaj blazina med sprtima stranema. Zame predstavlja vsekakor edino možno rešitev formula dve državi za dva naroda. Imate vtis, da večina v Izraelu podpira napad na Gazo? Mislim, da se je večina prepustila pesimizmu, razširjen je občutek splošne nevarnosti, mnogi izobraženi meščani zapuščajo državo. Kar se dogaja v Gazi, do danes vsaj 1800 smrtnih žrtev, je grozljivo. Obstaja pa neki ampak: stalno raketiranje Izraela res ni primerljivo z nasiljem v Gazi, ampak Hamaso-va strategija je zelo pametna in uspešna, saj uničuje enotnost države. Ljudje živijo v stalnem strahu, alarmne sirene stalno zvonijo, moji znanci so pred hišo našli kose raket. Ne-tanjahova desnosredinska vlada, ki je dokazala, da ne verjame v sožitje, ne more dovoliti raketiranja in širjenja strahu, saj bi ta po- spešil proti-eksodus njenih državljanov. Po drugi strani je Palestincem dala malo upanja, ni jim na primer omogočila prehoda iz Gaze na Zasedena ozemlja, kar je ljudi pahnilo v obup še pred zadnjimi napadi in povečalo vrste ekstremistov. Obstajajo pa tudi izobraženci, njihova najuglednejša predstavnika sta pisatelja David Grossman in Abraham Jehoshua, ki verjamejo v dialog - tudi s Hamasom. In manjšina, ki se prepoznava v pisanju levo-sredinskega časopisa Haaretz. Ta bi rada zaščitila Palestince in nasprotuje gibanju ko-lonov, ki prodirajo v Zasedena ozemlja. Prav tako nasprotuje zidu, ki ga je zgradila izraelska vlada, predvsem zato, ker ne teče po uradnih mejah. Ta je res skoraj izničil teroristične napade, ampak je povzročil nove težave Palestincem. Kaj pa tržaška judovska skupnost? Kako ocenjujete pismo, ki ga je njen predsednik Salonicchio naslovil na tržaški občinski svet? Pismo me ni posebno prizadelo. Zato, da razumemo stališča italijanskih Judov, pa moramo poznati nekatera ozadja. Tudi v tržaški skupnosti ima skoraj vsaka družina sorodnike, ki jih je fašizem preganjal in deportiral v nacistična taborišča. Za njihove potomce je pomoč Izraelu neke vrste dolžnost, do njega čutijo posebno bližino: ker je sprejel begunce, a tudi zato, ker vidijo v njem potencialno zatočišče, če bi antisemitizem ponovno prevladal. V Izraelu pa smo priča zrcalnemu pojavu: kdor more, si zagotovi potni list druge države, neke vrste življenjsko zavarovanje ... Marsikdo se vseeno sprašuje, kako je mogoče, da se narod, ki je bil stoletja žrtev diskriminiranja in obsojen na »končno rešitev«, sedaj obnaša na podoben način ... Vzporednica je pomenljiva, a zelo de-likatna. Nekateri slovenski komunisti Izraelce vzporejajo z nacisti, to pa po mojem mnenju, in mislim tudi po mnenju zgodovine, ni primerljivo. Nacisti so hoteli načrtno eliminirati Jude, homoseksualce in druge, slovanske narode pa zasužnjiti: med Izraelci ne najdemo nič podobnega. Izraelci so res kruti, ko uničujejo hiše in dvorišča, od koder je Hamas izstrelil rakete, a to delajo, da bi zaščitili svoje državljane. Hamas pa rampe nalašč postavlja v gosto naseljena območja, namesto da bi jih na neobljudena polja, ki jih tudi v Gazi ne manjka. V tržaškem dnevniku ste zapisali, da bi morali Tržačani, ki želijo razumeti, kaj pomeni živeti pod stalnim raketnim napadom, pomisliti, kako bi bilo, če bi Trst raketirali iz Rovinja ... Problemi med različnimi manjšinami in ideologijami so izredno zapleteni, zato me motijo tisti, ki v Trstu lahkomiselno ocenjujejo, da je rešitev palestinskega konflikta enostavna ... niso pa bili sposobni rešiti nesporazumov, ki pri nas izvirajo zaradi fojb, žrtev openskega strelišča, zaščite slovenske manjšine. Stoletni spor med Izraelci in Palestinci je veliko večji, kulturne razlike med njimi neprimerno globlje. Obupan sem. Med mrtvimi ne delam razlik: mrtev musliman je zame enako pomemben kot mrtev jud. Vse te žrtve pa tudi podžigajo novo sovraštvo. Poljanka Dolhar SV. IVAN - Ob 69. obletnici eksplozije atomske bombe na Japonskem Pod nagasaškim kakijem izzveneli mirovniški verzi Somišljeniki odbora Danilo Dolci fotodamj@n 69. obletnice eksplozije atomske bombe v Hirošimi so se včeraj spomnili tudi v Trstu. V parku nekdanje umobolnice so se zbrali člani Odbora za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci ter s poezijo počastili tragični dogodek, a tudi vse žrtve nove vojne, ki tačas poteka na območju Gaze. Spomnili so, da italijanska ustava zagovarja odpravo jedrskega orožja in nasilnega reševanja konfliktov. Izbira lokacije ni bila naključna, saj raste v parku Basaglia tudi kaki, ki je preživel jedrsko bombardiranje Nagasakija. Ob sicer skromni udeležbi so pobudniki izobesili mavrično zastavo miru in prebrali izbor verzov v Sežani rojenega Dolcija ter tržaškega mirovnika Edvina Ugolinija, ki je preminul ravno pred letom dni. Pavel Vodopivec drevi s svojo vitovsko v Sesljanskem zalivu Danes bo pri kiosku Kras v zalivu v kopališču Castelreggio v Sesljanskem zalivu na sporedu četrti iz niza večerov, posvečenih kraškim pridelkom, še zlasti vinu. Protagonist večera bo vinogradnik Pavel Vodo-pivec iz Koludrovce v zgoniški občini, ki bo predstavil svojo vitovsko, tudi tisto »v amfori«. Kiosk Kras v zalivu je sicer odprt vsak dan od 12. do 24. ure. Pri njem se poseben večer obeta v nedeljo, 10. t. m., ko bodo v okviru prireditve Čaše pod zvezdami predstavili sto vin tridesetih vinogradnikov s Tržaškega. »Dunajska večerja« v kavarni S. Marco Tržaška kavarna S. Marco (Ul. Batti-sti 18) danes prireja »dunajsko večerjo«, in to v povezavi z Dunajskim salonom, ki je ta čas na sporedu v nekdanji ribarnici. Večerja se bo odvijala v odkritem prostoru, ki ga je kavarna pred kratkim pridobila, na njej pa bodo stregli predvsem ribe. Večerjo bodo popestrile skladbe Brahmsa, Straussa in drugih dunajskih skladateljev. Izvajal jih bo kvartet Tržaškega filharmoničnega društva, ki ga sestavljajo Daniel Chaim, Piero Zanon, Franco Anth in Andrea Barucca. Zainteresirani so naprošeni, da se predhodno prijavijo. Otroške animacije v tržaških parkih in vrtovih V sklopu niza »Spazi urbani in gioco«, ki ga prireja Občina Trst v sodelovanju z društvi staršev, se bosta danes odvijali dve srečanji. Od 16.45 do 18.45 bo v otroških jaslih Zucherofi-lato v Ul. dell'Edera 1 v Trstu animacija za otroke do 6. leta starosti. Ob 17.30 pa bo na vrtu šole pri Banih srečanje za izboljšanje odnosov med starši in otroki. Poletna praksa pri družbi Fincantieri Družba Fincantieri je letos sprejela na poletno prakso deset diplomi-rancev tehničnih zavodov Galilei iz Gorice in Volta iz Trsta. Praksa bo trajala dva meseca z možnostjo podaljšanja za nadalnje štiri mesece. Mladi diplomiranci delajo v načrtovalnem središču v Trstu ter v trži-ški ladjedelnici. Ustvarjalne delavnice ZSKD na Livku pri Kobaridu Bližajo se poletne ustvarjalne delavnice Zveze slovenskih kulturnih društev na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Za udeležence bo poskrbljen avtobusni prevoz z železniške postaje v Sežani: zbirališče bo v torek, 26. avgusta, ob 7.45, odhod pa ob 8. uri. Udeleženci z Goriškega bodo na avtobus vstopili na parkirišču v bližini krožišča v Rožni dolini ob 8.40. Pred prihodom na Livek si bodo otroci v spremstvu mentorjev ogledali tudi muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu. S prihodom v Dom Kavka na Livku pa se bodo začel pester program dejavnosti, ki so jih pripravili izkušeni mentorji. Otroci se bodo vsakodnevno udeleževali delavnic z različnimi vsebinami - glasbena delavnica bo potekala pod taktirko Jane Drassich, prof. klavirja in glasbene vzgoje na Glasbeni matici. Z umetnico in ilu-stratorko Vesno Benedetič, ki je vrsto let sodelovala z revijo Galeb in ilustrirala več slikanic in knjig, bodo otroci odkrivali igrivi in raznobarvni likovni svet, v zavetje pravljic pa se bodo popeljali z Markom Gavriloskim, ki zgodbe objavlja v reviji Galeb. Vodja delavnic bo Mitja Tretjak. 6 1 0 Četrtek, 7. avgusta 2014 KULTURA / ZNANOST - V preteklih dneh so nekateri viri napovedovali izbruh aktivnega področja na Soncu Astronom Pavel Zlobec zanika vest o sončni nevihti Predvčerajšnjim je italijanska agencija ANSA objavila novico, da v prihodnjih dneh lahko pričakujemo močno sončno nevihto, ki pa naj ne bi pustila posledic na Zemlji. Ker smo to temo želeli poglobiti, smo poklicali Pavla Zlobca, astrofizika, ki je večji del svoje poklicne kariere pri tržaškem astronomskem observatoriju posvetil ra-dioastronomiji Sonca. In ker dr. Zlobec raziskuje zlasti vpliv Sončeve aktivnosti na Zemljo, se nam je zdel pravi naslov za pridobitev pojasnil. Astronom je bil najprej presenečen nad novico agencije ANSA, saj o tej ni vedel ničesar. Kot se za strokovnjaka spodobi, je novico preveril. Povedal nam je, da v prihodnjih dneh ne bo nobene sončne nevihte, kar pa ne pomeni, da jo lahko izključimo v prihodnjih tednih ali mesecih. Kljub temu, da napoved sončne nevihte ne drži, smo razpoložljivost Pavla Zlobca izkoristili za pogovor o Sončevi aktivnosti in solarnih nevihtah. Kot nam je povedal, je sončna nevihta izbruh energije in snovi, ki se z veliko hitrostjo oddaljita od Sonca, včasih v smeri Zemlje. Večinoma imajo sončne nevihte izvor v bližini sončnih peg. Sončne pege so območja na površini Sonca, ki jih zaznamujejo močna magnetna polja, ki so 10.000-1