fpJP', 7. OKTOBRA Wfi — ftTFVlíK\ 40 — LETO XXX — CKNA 3 DINVIWE glasilo občinskih organizacij SZDL celje. laško, slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Te dni oktobra delovni ljudje in občani konjiške in velenjske občine praznu- jejo občinska pravnika. To je priložnost, da ljudje skupaj pregledajo uspehe, ki so jih s svojim delom med dvema praznikoma dosegli. še posebej so letos Konjičani lahko, ne le zadovoljni, marveč ponosni na skokovit družbenoekonomski razvoj. Kajti dosežki v zadnjem letu so jih pomaknili na lestvici razvitosti precej visoko. Dosežen ekonomski razvoj pa jim daje solidno materialno osnovo za razvoj na drugih področjih. In prav na teh področjih so letos občutneje krenili naprej. O tem pričajo mnogi objekti in dejavnosti, o katerih izčrpneje govorimo na straneh današnje številke. Njihove uspehe razgrinjamo v širši prostor, morda bodo koga spodbudili v razmišljanju, kje so temeljni dejavniki tolikšnim delovnim uspehom in morda, kdo ve, tudi kaj koristnega uporabili zase. čestitkam, z željami za nadaljnji napredek, se pridružuje tudi naše uredni- štvo. FAá UREDNIK Občani konjiške občine praznujejo svoj občinski praznik z mnogimi delovnimi zmagami in velikimi pridobitvami v krajevnih skupnostih. Vsi ti dosežki pa so zgôî] plod enotnosti občanov, izpričane na referendumu in vse bolj obetavnega razvoja konjiškega gospodarstva. Delavci iz občine zato da- ¡nes s ponosom gledajo na pridobitve, s katerimi so zagotovili svojim otrokom in sebi lepši in uspeš- inejši jutrišnji dan. Kot vsi drugi o tem s ponosom govori tudi Marija Kušer, delavka iz LlP-a, ki je tej delovni organizaciji zvesta že 13 let. Foto: BRANKO STAMEJČIČ Skupščina občine in vse občinske družbeno- politične organizacije Slovenskih Konjic: Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski svet zveze sindikatov Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZSMS ISKRENO ČESTITAJO K PRAZNIKU 12. OKTOBRU URESNiCiii NALOGE Občina Slovenske Koiijice praznuje svoj praznik 12. oktobra. Tega dne se spominjamo akcije, ki jo je Pohor- ski bataljon izpeljal 1942. leta na našem občinskem ob- močju — v Boharini nad Zrečami. S to akcijo so prvi pohorski borci opozorili na seme upora, ki je tlelo na iužnem Pohorju in je kmalu vzplamtelo v nepremxigljiv üpor proti okupatorju. Drznost, pogum in junaštvo prvih pohorskih partizanov je naše prebivalstvo vzpodbujalo fc odločni borbi z okupatorjem do končne zmage. Praznovanje občinskega praznika bomo letos povezali 2 mnogimi delovnimi zmagami, kulturnimi in športnimi prireditvami v raznih krajih naše občine. To rmm ponov- dokazuje, da so občani in delovni ljudje v občini Slo- Be/isfce Konjice krepko poprijeti za delo, ker sicer ne l'i büi izpeljali vseh akcij, ki so si jih zastavili v lanskem ^ letošnjem letu z namenom, da jih zaključijo do občin- ^^ega praznika Za gospodarstvo občine ;e značilno, da je v prvih ^secih letošnjega leta prcr,zvodnja stagnirala zaradi ^manjkanja naročil. Takšno stanje so povzročili napo- ^^dani družbenoekcmomski ukrepi, ki so napovedovali ^ostritve v pogojih poslovanja in dela, racionalnejše gospodarjenje in preudarnost v razporejanju dohodka, čeprav je učinek sprememb v posameznih organizacijah ^Tuženega dela različno intenziven, je njihov skupni ^f^kt v uveljavljanju novih kvalitet v gospodarjenju nespo- ^^n. še v večji meri pa bodo kvalitativni elementi gospo- ^rjenja morali opredeljevati usmeritve poslovne politike " prihodnjem obdobju. Večjo gospodarsko rast beležimo ® občini v zadnjem delu drugega tromesečja, v nekaterih ^^spodarskih panogah pa na začetku drugega polletja. Gospodarski rezultati, ki smo jih analizirali po perio- '^^ànih obračunih za prvo polletje letošnjega leta, niso ^skrbljujoči, čeprav imamo nekaj OZD, ki so zaključile ^ isgubo. Gospodarska gibanja kažejo, da bodo rezultati ^^^podarjenja za devet mesecev bolj ugodni, kot so bili " polletju. Vse kaže, da bomo z mnogimi napori v gospo- '^rstvu uresničili zastavljene naloge z resolucijo o druž- "^no-ekonomskem razvoju občine v letu 1976. Mnogo smo naredüi v zadnjih letih za izgradnjo družbe- ^ stanovanj. Vsako leto zgradimo nekaj novih blokov. Zrečah končujejo gradnjo že drugega bloka v letoš- ^^ letu, kmalu pa bo vseljen tudi manjši blok v Vita- nju. Ključe novih stanovanj bo dobilo preko 100 družin. V občinskem središču pa bomo na dan praznovanja vzi- dali temeljni kamen za 100. stanovanjski blok, ki bo gotov 1978. leta. Čeprav so se delavci odločili, da bodo zaradi potreb po stanovanjih dajali 9 % od brutto OD za stanovanjsko izgradnjo, ni to dovolj za tako intenzivno gradnjo. Za stanovanja je potrebno dajati še iz različnih drugih virov, če si OZD hočejo zagotoviti kader in reše- vati številne pereče stanovanjske probleme. Pred leti nam je uspelo, da smo podpisali poseben sporazum o združevanju sredstev za skupnost otroškega varstva. Sredstva so namenjena izključno za investicije v vzgojno varstvene ustanove. Vsako leto zgradimo en otroški vrtec. V tednu praznovanja občinskega praznika bomo odprli nov vrtec v Zrečah. Vrsto let ugotavljamo, da imamo na občinskem ob- močju slabo razvito gostinstvo, še dlje pa se pogovarja- mo o izgradnji hotela. Letos bomo naredili korak naprej. V Zrečah bomo vzidali temeljni kamen za nov hotel v okviru športno-rekreacijskega cernirà Rogla. Posebna aktivnost je v letošnjem letu bila v nekate- rih krajevnih skupnostih. V Vitanju so s pomočjo samo- prispevka zgradili bencinsko črpalko, na Stranicah so asfaltirali krajevno cesto, pristopili so k izgradnji vodo- voda in transformatorske postaje. V Zrečah so zakljtičili z regulacijskimi deli Dravinje. Največ so dosegli v Tepanju, kjer bomo v času pra- znovanja odprli nov dom družbeno-političnih oragnizacij, asfaltirali pa so tudi nekaj krajevnih cest. V avgustu in septembru smo adaptirali šolsko stavbo in asfaltirali igrišče, da bomo lahko začeli s celodnevno šolo, kar so krajani z zadovoljstvom sprejeli. Povedati moram, da enotno aktivnost krajanov vedno podprejo pri reševanju akcij OZD in različne interesne skupnosti. Del sredstev pa dobijo po programu referenduma. Za zaključek pa moramo povedati tudi to, da smo v občini dobili primerno dvorano oziroma dvorane, kjer se bodo v bodoče lahko zbirali delegati občinske skup- ščine, SIS in drugi. Prostori bodo primerni za seminarje in predavanja. Za te namene smo preuredili prostore v domu TE in ga s tem dokončno uredUi. Uspehi, ki smo jih dosegli v letošnjem letu, niso majhni. Vedeti moramo, da smo akcije uspešno zaključili samo zaradi prožnosti našega samoupravnega dogovarja- nja. Zaradi tega si moramo prizadevti, da bomo določila ustave in zakona o združenem delu čimbolj dosledno pre- našali v prakso. Dosledno izvajanje določil teh doku- mentov nam daje garancijo še za večje uspehe v nasled- njih letih. Ob našem občinskem prazniku — občanom iskrene čestitke. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Filip BEŠKOVNIK, L r. ★ J v DRAMUAH iiVÍEÜ DVOJNO Í SLAVJE ★ J 26. septembra so v krajevni skupnosti Dramlje * imeli dvojni praznik. Pred osnovno šolo v I>ramljah 4 so praznovali svoj krajevni praznik združen z zborom $ aktivistov OF celjsko-savinjskega okrožja ii leta 1941 * do 1945. Že pred pričetkom slovesnosti, Id se je pri- Î čela ob 10. uri dopoldne, se je zbralo veliko gostov, * domačinov iz bližnje in daljne okolice in predstav- * niki pobratene krajevne skupnosti Šentvid pri Ljublja- * ni. Ob tej priložnosti je obiskal Dramlje tudi predsed- Í nik predsedstva skupščine SRS Sergej Kraigher, na- * rodni heroj Peter Stante-Skala, predsednik okrožnega * odbora aktivistov celjsko savinjskega okrožja Peter Î Šprajc. Slavnostna govornica MUica Molek-Lenka je * v svojem govoru orisala prehojeno pot aktivistov in $ partizanov v času NOB v teh krajih. Mladi so pripra- * vili kratek kulturni program z recitacijami in folklo- * ro, vmes pa je prepeval zbor Bratov Ipavec iz Šent- * jurja. Po zaključnem programu je sledilo prisrčno J tovariško srečanje med aktivisti OF, domačini in osta- * lìmi gosti. t Podrobneje smo o tej slovesnosti poročali že v prejš- $ nji številki našega tednika, kjer pa nam je na žalost * zagodel tiskarski škrat, ki je ta dogodek z osrednjd 20 slušateljev, druga pa v poprečju od 20 do 25 delegatov. Za razpravo o delu stalne šole delegatov ne smemo zanemariti podatka, da večina udeležencev stalne šole delegatov sestavlja delegacija za zbor združenega dela. Minimalno število delegatov je končalo šolo, iz dele- gacij krajevnih skupnosti in iz splošnih deliaci j. Usmerjanje delegatov v šolo je preveč naključno. Le v nekaterih kolektivih so prevzeli sekretarji samou- pravnih organov nalogo za dosledno, načrtno usmerja- nje delegatov v šolo kot ©no izmed najpomembnejših pf>litičnih in delovnih dolžnosti. Sedaj je čas, da politične organizacije na terenu in v delovnih kolektivih razčlenjajo, pregledajo, ocenijo družbenopolitično usposabljanje in ob tem uspešnost usposabljanja njihovih delegatov v stalni šoli. Tak pre- gled bo olajšal načrtno usmerjanje vseh delgatov v stalno šolo. šele tako bo delegatska šola sčasoma v vseh celj- skih sredinah, delovnih in krajevndh, postala naša šola. I.V. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA DANA ZAKCHSÍCA LUČ! SPREJET ZAKON O DRUŽBENI VARNOSTI v Celju smo letos že tri- krat obširneje razpravljaH o družbeni saniozaščiti. Spreje- li smo družbeni dogovor, organizirali problemsko kon- ferenco SZDL in posvet o uresničevanju družbene sa- mozaščite v praksi. Zaslediti pa je bilo precejšnjo aktiv- nost pri uresničevanju in organiziranju družbene sa- mozaščite tudi v organizaci- jah združenega dela m kra- jevnih skupnostih. V tej aktivnosti pa je ob- stajalo vedno bolj očitno, da je treba temelje družbe- ne samozaščite v republi- škem merilu ixxìrobneje, enotno in pravno opredeliti. Takšno ureditev so zahtevali tudi kongresni dokumenti in ustaiva. Pred dnevi je republiška skupščina sprejela zakon o družbeni samozaščiti, varno- sti in notranjih zadevah, s čimer je celotna varnostna problematika pravno urejena na podlagi usta\Tiih načel. Zakon je razrešil mnoga odprta vprašanja, ki so se v razpravah pojavljala, pred- vsem o tem, kateri organi naj skrbijo za iz\'ajanje na- log s področja družbene sa- mozaščite. Zakon natančneje opredeluje vlogo kooordina- cijskega odbora pri SZDL, kakor tildi organizacijo druž- bene samozaščite v združe- nem delu in krajevnih skup- nostih. Delavski svetivTOZD morajo ustanoviti odbor za ljudsko obrambo in družbe- no samozaščito, ravno tako v krajevnih skupnostih. V občinah pa se ustanovi svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Na novo pa zakon pred- videva ustanovitev enot na rodne zaščite v TOZD ш krajevnih skupnostih, kar kaže, da bo narodna zaščita eden od pomembnih dejav- nikov naše varnosti. Enote narodne zaščite bo- do v ta namen ustrezno op- remljene, da bi lahko učin- kovito izA^ajale naloge s pod- ročja družbene samozaščite. V primeru vojne pa naj bi opravljale naloge s področja splošnega ljudskega odpora. VIKI KRA.JNC ŽALEC KORISTNA ANKETA V LUČI ZNANSTVENEGA URBANISTIČNEGA PLANA Ob takšni ekspanziji gospo- darstva v žalski občini, ka kršna je zadnja leta, je bilo povsem noi-malno, da je pri- hajajo do prostorskih reši- tev, ki niso bile vedno naj- boljše in morda kdaj tudi ne v interesu mnogih občanov. Normalno je, da takšne situ- acije bodo, dokler ne bo iz- delan urbanistični program žalske občine, ki naj bi bil osno\'ni prostorski dokument, načrtno planiran na osnovi razvoja gospodarstva in dru- gih panog, žalske občine. Zavod za gospodarsko na črtovanje v Žalcu, se je te naloge lotil zelo resno in strokovno. Z strokovnim no- silcem izdelave urbanistične- ga pi4>grama. Birojem 71 iz Domžal, sodelujejo še Inšti- tut za sociologijo in filozofijo iz Ljubljane ter Inštitut za regionalno ekonomiko. Omenjene znanstvene insti- tucije so se lotile izdelave osnutka s povsem novim pri- stopom. Znanstveno je izbran reprezentativni vzorec 380 ob- čanov anketirancev, iz vseh 105 naselij občine, ki naj bi z iskreno in zavzeto izpolnje- no anketo, najbolje pripo- mogli k znanstveni obdelavi urbanističnega osnutka. S tem ko bodo mnenja, zahte- ve in interesi občanov, če- prav samo reprezentativnega vzorca, upoštevani že v os- nutku Urbanističnega progra- ma, bo ob njegovi javni raz- grnitvi vsekakor manj di- lem, nasprotij in neusklaje- nih interesov. Vsekako je takšna oblika izdelave dolgoročnega pros- torskega plana, osnovana na izsledkih in izkušnjah moder- ne sociološke znanosti, ver- jetno najboljša oblika reševa- nja problema. Vendar se tudi tu zahteva po samoupravni dolžnosti vsakega občana-an- ketiranca, da iskreno sodelu- je ter s tem odloča. Seveda pa že sama metoda — anke- ta, ki popolnoma zagotavlja anonimnost anketirancev, za- gotavlija odkritost odgovorov. VOЖO RIZMAL preskrba na okrogli mizi V organizaciji občinske konference SZDI. v C;elju in pod vodstvom njenega pretl.sednika Jožeta Vol- fanda je bila v torek zve- čer v veliki dvorani Na- rodnega doma javna tri- buna o preskrbi. Opozo- rila je na številne prob- leme, na vzroke motenj in ne nazadnje na pota za njeno izboljšanje. ŽALEC: NOVO VODSTVO OK ZSMS v petek, 24. septembra je bila v prostorih KK Žalec progi-amska in vo- lilna konferenca OK ZSMS Žalec. Na njej se je zbralo 80 predstavni- kov iz vseh OO v občini. Prisotne je najprej po- zdravil dosedanji pred- sednik Branko Povše, ki je po izvolitvi delovnih organov konference tudi prebral referat o delu OK v minulem obdobju. V razpravi je sodelovalo 12 razpravljalcev, poleg tega pa so konferenco po- zdravili tudi sekretar OK SZDL Ivan Robič, gost iz pobratenega mesta Kru- ševca Džordže Veselino- vič, v imenu ZKPO pa je konferenco pozdravil Fra- njo Meglic. Brzojavno pa sta konferenci zaželela uspešno delo tudi OK ZSM iz Celja in Bačke Palanke. V nadaljnjem delu so sprejeli popravek statu- ta, ki določa, da poslej predsednik kluba žalskih študentov neposredni član predsedstva OK. Za novega predsednika je bil ponovno izvoljen Branko Povše, za sekre- tarja pa Oto Žagar. Ob koncu so poslali še pro- testno pismo avstrijski ambasadi v ZA'ezi z rav- nanjem avstrijskih obla- sti z našima manjšinama na Koroškem in Gradi- ščanskem. PONOVNO DVOJNO ŠTETJE Občinsko združenje ZB NOV v Šmarju pri Jel- šah ima te dni čedalje več dela. Novi zakon o ponovni možnosti uredit- ve priznanja dvojnega štetja let, prebitih v vr- stah borcev NOV in akti- vistov, je namreč spodbu dil množico občanov, da urejajo svoja borčevska vprašanja. Na občinskem združe- nju so nam povedali, da se je javilo precejšnje število občanov, ki žele z dvema pričama izkazati svojo udeležbo v NOB in da bo potrebna precešnja previdnost pa tudi strp- nost. št. 40 — 7. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 OBČINSKI PRAZNIK SLOVENSKIH KONJIC V DELOVNEM TEPANJU V KRAJEVNI SKUPNOSTI NI INDUSTRIJE — ŽIVAHNO Občani konjiške občine bo- ^ svoj letošnji občinski praz. jjiK proslavili v krajevni jpupnosti Tepanje. Ta maj- ђра krajevna skupnost, ki le- Џ ob stari cesti Konjice-Ma- fibor, sodi med manjše o ob- čini. V njej ni industrije in ^e do pred nekaj leti krajani tukaj niso mogli uresničiti jvojih želja, s sprejemom nove ustave in novim nači- nom financiranja dela krajev- nih skupnosti pa se je tudi v Tepanju marsikaj spreme- nilo. Krajevna skupnost nam- reč redno dobiva denar, ki ga za svoje delavce iz te kra- jevne skupnosti prispevajo Konjiške delovne organizacije, pred praznikom smo obiskali predsednika krajevne skup- nosti Antona Ofentauška in se z njim pogovoriti o delu in pripravah v Tepanju. Kako se pripravljate na proslavo občinskega praznika in kakšne prireditve od tem pripravljate? Pripravljamo se temeljáto, saj se tudi moramo. Pridobili smo namreč veliko, že v ne- deljo bomo ob 14. uri sve- бапо odprli asfaltiranje ces- te v krajevni skupnosti, v to- rek, ob samem prazniku, pa pripravljamo otvoritev novega doma družbenopolitičnih or- ganizacij, celodnevne šole, razsvetljave v vasi sami, pri- pravili pa bomo tudi tudi pri- vlačen kulturni spored in po- sebno parado. V krajevni skupnosti se predvsem veselimo dveh pri- dobitev. Najbolj seveda pre- novljene šole, v kateri bo se- daj lahko tekel celodnevni po- uk za 60 naših šolarjev. Vgra- dili smo centralno ogrevanje, pridobili dve učilnici, telo. vadnico in večnamensko špor- tno igrišče. Druga velika pri- dobitev je dom družbenih or- ganizacij, v katerem je pros- tor za vse krajevne organi. zacije in ki bo omogočil še boljše in bolj skladno delo vseh krajanov . Kako pa ste do vseh teh pridobitev prišli? Napori so bili veliki, ven- dar se da z dobro voljo in enotnostjo krajanov vse ures. ničiti. Velik delež so prispe- vali občani sami, tako z delom kot tudi z denarjem, v akcijo so se vključili povsod v ob- čini. Poleg občanov so veliko prispevale tudi delovne orga- nizacije in samoupravne in- teresne skupnosti ter tudi za- sebniki in kmetje, v pičlem letu smo pridobili izredno ve- liko. z asfaltom smo pokrili preko 3000 kvadratnih met- rov površine, dobili razsvet- ljavo, spomladi smo dobili tu- di telefon. Letos smo torej res naredili veliko, seveda s pomočjo vseh občanov. To pa so solidni temelji za nadaljni razvoj našega kraja, pri ka- terem imamo še veliko ambi- cije. V Tepanju bodo občani Kon. jiške občine torej upraviče- no slavili svoj občinski praz- nik, v novem, lepem okolju in z zavestjo, da so ob prazniku rešili vse pereče probleme krajevne skupnosti. BRANKO STAMEJIČ RADEČE ZA ZAKLJUČEK SVEČANA SEJA IN AKADEMIJA Po skoraj desetdnevnem sporedu praznovanj je bil v soboto zvečer v Radečah sklenjen krog prireditev po- svečen krajevnemu prazniku. V soboto so se namreč v kulturnem domu zbrali de- legati vseh vodstev družbe- no-političnih organizacij, de- legacije krajevnih skupnosti iz Radeč in okolice ter mno- gi gostje, med temi najvid- nejši politični delavci v ob- čini Laško Svečana seja, na kateri je profesor JANEZ PEŠEC ori- sal povojni razvoj radeškega območja, ki je napredovalo v vseh pogledih, je bila zdru- žena s svečano akademijo. Program so izpolnili poleg recitatorjev še učenci in pre- davatelji glasbene šole, Program prireditev ob kra- jevnem prazniku, ki je vsa- ko leto prve dni oktobra, je bil malone dosledno uresni- čen. Edino otvoritev prosto- rov novega TOZD »Muflon« na Njivicah zaradi objektiv- nih razlogov ni bila v teh dneh in bo šele čez čas. Treba je poudariti, da so imele vse prireditve v Rade- čah in okolici zelo lep obisk in da je bila tudi ob za- ključni prireditvi dvorana kulturnega doma do zadnje- ga kotička npolnjena. —ec CELJE MLADI OD ZASTAVLJENIH NALOG K URESNIČITVI Program usmeritve občin- ske konference ZSMS Celje in njenih organov ter organi- zacij za naslednje mandatno Obdobje je zelo pester in ši- roko zastavljen. Pri usmerjanju in načrtova- nju ler realizaciji sprejetih stališč, so si mladi zadali na- logo, da bodo svoje delo ne- ifenehno uskli^evali z vsemi '^užbeno-političnimi dejavni- ki- Na podlagi kritične ocene 'uresničevanj resolucije ±X. l^ongresa ZSMS Celje v pre- 'eklem mandatnem obdobju, Se bodo občinska konferenca, ijeni organi in organizacije v dvoletnem obdobju anga- žirali na številnih področjih, ^olno se bodo udejstvovali pri uresničevanju ustave na ^seh področjih družbenega življenja in v vseh sredinah prispevek preko svojih ^^legatov. Preko osnovnih or- ganizacij bodo vplivali na ak- ^i.isko in vsebinsko poglobi- jo^ odnosov s krajevnimi konferencami SZDL, kar naj- ^Ij pa se bodo zavzemali za ''^riožično vključevanje mladi- v vse oblike interesnih de- ^^^OSti. področju samoupravne- sporazumevanja si bo ob- činska konferenca še pose- bej prizadevala, da se podpi- še samoupravni sporazum za področje mladinskih delovnih akcij na nivoju regije in ob- čin. Sproti in stalno bodo morali ocenjevati uresničeva- nje ekonomske jxìlitike na os- novi ocen uresničevanja sred- njeročnih in dolgoročnih pla- nov. V smernicah za njihovo delo je zajeto tudi področje stanovanjske politike, na ka- terem so si zastavili cilj, da bodo dosledno izpeljali akci- je za izgradnjo delavskih sta- novanj , Na osnovi ustrezne anali- ze in stališč bodo občinske konference ZSMS in njene osnovne organizacije posebej obravnavale problematiko ne- zaposlenosti mladih, še poseb- no tistih iz nerazvitih podro- čij. S posebnimi seminarji, ki jih bodo organizirali za vse osnovne organizacije bo- do seznanili mlade ljudi o škodljivih posledicah alko- holizma in narkomanije in se bodo povezali z vsemi te lesi, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Pomembno po- dročje njihovega dela bo tu- di dosledno zavzemanje in opravičeno uveljavljanje pre- hoda osnovnih šol na celo- dnevni pouk. Svoje sile bo- do usmerili še posebno v ak- cijo za zagotovitev sredstev za izgradnjo dijaških in štu- dentskih domov ter s poli- tično akcijo vseh dejavnikov skušali doseči, da se čimprej in dosledno uresničujejo ustavna načela v procesu vzgoje in izobraževanja. Na- daljevali, poglabljali in raz- širjali bodo kulturno akcijo in se borili za resnično odpi- ranje prostora za kulturno ustvarjanje mladih. Aktivnost na področju ljudskega odpo- ra in družbene samozaščite bo usmerjena predvsem na idejno-politično pripravo mladih za obrambo. Na po- dročju obujanja revolucionar- nih tradicij bodo poleg že tradicionalnega množičnega pohoda po poti celjske par- tizanske čete, organizirali še druge pohode, srečanja z bor- ci NOV, komemoraoij in se množično seznanjali z revo- lucionarno preteklostjo preko literature, muzejev itd. Svoje delo bodo zastavili še na po- dročju kvalitetnega mladin- skega informativnega tiska in pristopili k akciji oživite in- formativne dejavnosti KOZJANCI TOLMINCEM Nedavno tega so se družbenopolitične organi- zacije krajevne skupnosti Kozje odločile, da na svoj način pomagajo potresni- kom v Posočju, še pose- bej zato, ker dobro po- znajo učinek takšne na- ravne katastrofe, Na se- stanku, ki so ga pripra- vili v Kozjem, so se s predlogom pomoči stri- njali vsi, predvidevajo pa, da naj bi akcija zajela območje petih krajevnih skupnosti, ki leže na ob- močju Kozjanskega: Koz- je, Prevorje, lesično, Podsreda, Buče in Osre- dek. V posebnem pozivu so med drugim zapisali tudi tele stavke, ki so jih na- slovili na prebivalce Koz- janskega: »Solidarnostna akcija na Kozjanskem naj bo vsaj v skromni meri vr- njena pomoč, ki smo je bili sami deležni ob na- ravni nesreči pri nas!« V pozivu tudi lahko preberemo, naj vsi zapo- sleni na območju Kozjan- skega prispevajo za Tol- minsko enodnevni zaslu- zek v svojih delovnih or- ganizacijah, drugi občani pa naj bi vsaj z minimal- nim denarnim prispev- kom, okoli 100 dinarjev, sodelovali v zbiranju sredstev v okviru svojih krajevnih skupnosti. Glede na to, da so se družbenopolitične organi- zacije vseh omenjenih pe- tih krajevnih skupnosti na sestanku v Kozjem od- ločile za pomoč Posočju, ki naj bi potekala pod geslom Kozjanci Tolmin- cem, bi bilo prav, da se akcija dejansko razširi na celotno območje Kozjan- skega in ne le na del. To pomeni, da bi se poleg krajevne skupnosti Pre- vorje, ki je v šentjurski občini, morale vključiti še nekatere druge krajevne skupnosti, kot na primer Planina pri Sevnici in Jur- klošter v laški občini pa še katera. MILENKO STRAŠEK OBMOČJE ZELENA LUČ OBNOVITEV BOLNIŠNICE Svet občin celjskega obmo- čja je na svoji zadnji se- ji, 28. septembra v Laškem, ne-le podprl pobudo o zbira- nju sredstev za modernizacijo regijske bolnišnice v Celju, marveč je za čimprejšnjo oziroma predvideno uresniči- tev programa imenovai tudi poseben štab, ki bo zbiral sredstva za ta izredno po- membna in nujna dela. Tako so se,člani tega štaba sestali na svoji pi-vi seji v to- rek opoldne in svoje delo na- menili ne le konstituiranju, marveč tudi obravnavi delov- ne zasnove samoupravnega sporazuma o združevano'u sredstev za modernizacijo re- gijske bolnišnice v Celju. Vrh tega so govorili o operativ- nem programu za akcijo in ne nazadnje o izdaji potreb- nega materiala oziroma gradi- va, ki bo občane in delovne ljudi seznanil z nameravanim delom, njegovo pomembnost- jo, financiranjem in podobno. Naj v tej zvezi ne ijzostane novica, da bo o vsem tem razpravljala na sejah vseh zborov tudi občinska skupšči- na v Celju, ki se bo sestaila pred koncem tega meseca. M. B. VELENJE PRAZNUJEJO OBČINSKI PRAZNIK — SLOVESNO Prvi teden oktobra je za ob- čane velenjske občine še po- sebno slovesen, saj praznu- jejo svoj občinski praznik kot spomin na dan, ko je parti- zanska enota napadla Šoštanj m ga za nekaj ur osvobodila. To je bilo pravo osvobojeno ozemlje, istočasno pa je prav ta akcija pripomogla k še šir- ši angažiranosti pri odboru zoper sovražnika. Prva prireditev ob letoš- njem prazniku je že bila v ne- deljo, ko so se v Kotah pri partizanski vasi Šentilj zbra- li nekdanji aktivisti OF šaleš- ko — mislinjskega okrožja. Srečanje, katerega se je ude- ležilo preko 3000 ljudi, je bi- lo pred partizansko domačijo Jakobovih, do koder je zdaj že speljana cesta imenovana »Cesta do Jakobove mame«. Na srečanju, kjer so izvedli vajo tudi pripadniki teritori- tlnih enot iz Lokovice, Pod- kraja, Kavč in Šentilja, je govorila Eia Ulrih — Atena, članica bivšega OF šaleško — mislinjskega okrožja. Z zboro- vanja so poslali tudi prote- stno noto zaradi ravnanja av- strijske vlade do naše manj- šine v Avstriji. Danes popoldne (četrtek) bodo ob 16. uri otvorili dom za varstvo odraslih v Velen- ju, zvečer pa bo kulturna prireditev v tamkajšnjem do- mu kulture. V petek dopoldne bo otvoritev razstave proizvo- dov SOZD Gorenje v Rdeči dvorani, ob 10. uri pa žalna komemoracija pred spomeni- kom talcev v Šoštanju. Zve- čer bo otvoritev likovne raz- stave s kulturnim programom v knjižnici Velenje, ki je pos- večena delegacijam pobrate- nih občin Vmjački banji in Splitu ter splošni plovbi Pi. ran, ki je letos eno izmed svo- jih novih ladij poimenovala po Velenju. Isti dan bo tudi kulturna prireditev v novem kulturnem domu v Šoštanju. Osrednja svečanost bo z razširjeno sejo vseh zborov delegatov v soboto dopoldne, kjer bodo tudi podelili letoš- nje Kaj uho ve nagrade in spre- jeli tekst pisma za maršala Tita. V tem tednu je več pri- reditev vezanih za občinski praznik tudi po vseh krajev- nih skupnostih in zaselkih. T. VRABL SAMOZASCITA - KAJ JE TO? TATINSTVO - POKLIC? Občan je ves obupan in osupel prišel na postajo milice prijaviti vlomno tatvino. Iz enodružinske stanovanjske hiše mu je nekdo odnesel vse, kar je vrednega, razen seveda večjih predmetov, s ka- terimi bi se težko premi- kal. Toda kljub vsemu tat Ш mogel odnesti vsega na- enkrat, torej je moral v hišo večkrat. Drugi občan stanuje v stanovanjskem bloku. Ko se je vrnil z vikenda, je bil presenečen. V predso- bi je gorela luč in vrata so bila odklenjena. Iz sta- novanja so izginile vse dragocenosti. Se tranzis- torski radio sprejemnik je dobil noge. Ko so po- tem miličniki spraševali po stanovanjskem bloku, je ena od strank poveda- la, da je nek moški sto- pil iz stanovanja in de- jal nazaj skozi vrata, da bo luč v predsobi kar pu- stil. In da je nosil tran- zistor, tega se je tudi spomnila. V prvern primeru so po sledovih ugotovili, da je storilec prišel v hišo sko- zá prithčno okno kleti, ki je bilo priprto zaradi zra- čenja. Storilcu, ki se na svoj posel spozna, ni bilo težko sneti okna s tako imenovanih škarij. V drugem primeru pa niso mogli ugotoviti, ali je bilo stanovanje odprto s ponarejenim ključem, аИ pa so ga sploh poza- bili zakleniti za seboj. piše in ureja jure krašovec (5) Ker je bü oškodovanec v aiši znan kot opravljalec obrti brez dovoljenja in je imel neprestano obi- ske svojih strank, pa ni čudno, da je ženska sre- čanje na stopnišču štela med te vrste obiske. XXX Samo v lanskem letu je bilo na celjskem področ- ju blizu 1000 vlomnih tat- vin, vdorov v stanovanja, vikende in avtomobile. Veliko večino teh tatvin je storilo nekaj kriminal- cev, ki si naberejo tudi po petdeset in več pri- merov, preden jih dobi- jo, kot na primer Milo- sevic. Kaj je vzrok, da je to- liko takih primerov? Vzrok je, da občani svo- je imetje, svoje premič- nine in nepremičnine hu- do slabo, amatersko, po- vršno in naivno zavaruje- jo, tatovi, vlomilci pa so običajno zelo sprakticira- ni ljudje. Leva roka — desni žep, tako naivno v prispodobi večkrat rečemo za opra- vek zmikavtov. Toda to je bridka zmota. Lopov ima čas in si ga vzame. Tudi dneve opazuje »svoj revir«, proučuje navade, opravke in posebnosti svojih bodočih žrtev. De- janje vloma in tatvine je le končno dejanje, včasih dokaj dolgotra.)nega po- stopka. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 40 -- 7. oktober 197e LIBELA POMEMBNI IZVOZNIK IZVOZ MERIJO V MILIJONIH — VSEPOVSOD Na začetku leta so v celjski Libeli planirali relativno vi- soke izvozne dosežke, saj so si zastavili plan iztržka v vi- šini i)ol milijona dolarjev. Čeprav je ob sprejemanju plana ta načrt veljal za zelo optimističnega, pa lahko da- nes že povemo, da bo moč- no presežen in da se bo Li- bela prvič približalal milijo- nu dolarjev deviznega iztrž- ka. Vzroka za to sta pred- vsem dva. Libeli je uspela dolgo načrtovana koopera- cijska pogodba z madžarsko družbo METRIPOND. Po tej pogodbi bo Libela iz Mad- žarske dobivala optične ra- čunske tehtnice, printerje, tehtnice za klavnice in me- rilne doze, madžarski part- nerji pa bodo dobivali več- je količine različnih mode- lov namiznih tehtnic za tr- govine in tehtnic široke po- trošnje. Kooperacijska po- godba predvideva med dru- gim tudi tesno poslovno teh- nično sodelovanje, ki bo vse- bovalo izmenjavo strokovnih izkušenj, kadrov in delovne prakse. Petletna kooperacij- ska pogodba bo že letos Li- beli po predvidevanjih prine- sla preko 200 tisoč dolarjev. še velji podvig je Libela dosegla v Indoneziji, kamor so prodali 103 cestne tehtni- ce v skupni vrednosti nad 33 milijonov dinarjev. Ob vsem tem pa so v Libeli dosegli lepe dosežke tudi pri izvozu na češkoslovaško, v Romuni- jo in Nigerijo. Ob vseh teh uspehih pa ne moremo mimo nevarnosti, ki je v več ozirih postavila IjÍ- beline dosežke na kocko. Za proizvodnjo tehtnic, ki so jih prodali v tujino, zlasti pri proizvodnji tehtnic za Indo- nezijo, od katerih jih mora- jo po p>ogodbi 20 izdobavi- ti že marca prihodnjega leta, potrebuje Libela posebno va- ljane kovinske profile, doba- va teh pa kasni. Za kaj gre. Edini jugoslovanski proizva- jalec teh surovin je železar- na Zenica, ki pa proizvodnjo takšnih profilov kljub zahte- vam predelovalcev že vrsto mesecev odlaga. Problem še ne bi bil tako težaven, če ne bi ista železarna na vse mo- goče načine zavirala in pre- prečevala uvoza teh surovin, češ da so v njenem proizvod- nem programu. Takšen od- nos železarne pa lahko ogro- zi doslej najuspešnejše izvoz- no leto Libele, ki se bo s svojimi letošnjimi izvoznimi dosežki uvrstila med največ- je celjske izvoznike. BRANKO STAMEJČIĆ CELJSKI DELAVCI POSOČJU UGODNA OCENA AKCIJE POMOČI PO POTRESU Na petkovi redni seji pred- sedstva Občinskega sveta Zve- ze sindikatov v Celju so ob- ravnavali program dela tega organa in njegovih teles do pomLadi prihodnjega leta, iz- črpno pa so se ustavili tudi pri oceni akcije za pomoč Posočju in vpisu pK)sojila za ceste. Pomoč Posočju je v Celju nadvse dobro stekla že v pr- vem krogu, so ugotovili na seji. 34.000 delavcev je z eno- dnevnim osebnim dohodkom do začetka tega meseca pri- spevalo 5,837.000 dinarjev. De- lavski sveti so iz skladov pri- maknili še 615.000 din tako. da je skupni prispevek dose- gel 6,452.000 dinarjev, kar pre- sega obveznosti enodnevnega osebnega dohodka. Mimo te- ga so Celjani v materialu, kot prvo in učinkovito pomoč ne- posredno po potresu, prispe- vali še v vrednosti 1,158.000 dinarjev. Nekateri pa so se odločili tudi za konkretno akcijo in poslali na potresno območje v Posočje svoje delovne eki- pe. Najprej so si potresno območje ogledali ter se s prizadetima pogovorili, kaj bi potrebovali. Takoj za- tem so v Celju sestavili v Gradisu, Ingradu in Obnovi ekipe, ki so odšle v Posočje pomagat odstranjevat ruševi- ne ter gradit nove stavbe, da bi ljudje čimprej prišli do strehe nad glavo, kajti pred vrati je zima. Tako trenutno dela na različnih deloviščih v Posočju 15 delavcev Ingra- da, 7 iz Obnove in 9 iz Gra- disa. Na seji predsedstva so se hkrati dogovorili, da bodo vnovič šli v akcijo za pomoč Posočju, ki je po drugem močnejšem potresnem sunku v hudi stiski. Domenili so se, da bodo celjski delavci do konca leta prispevali še en- kratni enodnevni osebni do- hodek za odpravo pnasledic potresa. Na seji pa so se, med dru- gim, tudi še dogovorili, da bo do prihodnjo sejo predsed- stva namenili pripravam za referendum za samoprispe- vek, za katerega so se pred dnevi dogovorili v okviru frontne Socialistične zveze. MLADI ZLATARNE POMAGAJO POSOČJU Delo mladih v osnovni organizaciji ZSIMS Celje, TOZD Zlatarna Celje, je z novim mandatnim ob- dobjem na novo oživelo. ¡Mladi so si začrtali pro- gram dela tako, da bodo imeli največjo povezavo z občinsko konferenco ZSMS Celje. Izmed šte- vilnih nalog, ki so si jih zadali, pa je nedvomno treba omeniti in hkrati pohvaliti humano akcijo pod geslom »enodnevna akcija za Tolminsko«. Na- loge so se mladi lotili na moč resno, zavedajoč se dejstva, da ljudje, ki jih je prizadel potres in jim porušil domove, potrebu- jejo hitro in učinkovito pomoč. Vsi mladinci so se odpovedali namerava- nemu enodnevnemu izletu in bodo namenjen denar namenili za plačilo avto- busa za pot na Tolmin- sko in za 30 volnenih odej. Pri vodstvu podjet- ja so ob tej akciji nale- teli na veliko podporo in pomoč, saj se bodo te ak- cije, ki jo bodo izvedli 9. oktobra, udeležili še šte- vilni drugi člani podjet- ja, tako da bodo na pot odšli kar z dvema avtobu- soma. M. P. CELJSKA JESEN NA SEJMU 100.000 OBISKOVALCEV LETOŠNJE PRIREDITVE POMEMBNA SPODBUDA ZA PRIHODNJIČ v nedeljo, 3. oktobra zve- čer, so zaprli vrata vsem trem celjskim jesenskim se- jemskim prireditvam: deseti mednarodni jubilejni zlatar- ski razstavi, devetemu sejmu obrti in tretji razstavi igrač. V desetih dneh, kolikor so bile odprte, je zLasti dvorano pod Golovcem obiskalo oko- li sto tisoč ljudi. Torej nov rekord v številu obiskovalcev (doslej 80.000), nov rekord pa tudi, kar se tiče sejma obr- ti, v številu razstavljalcev. Kar 221, in med njimi okoli 190 obrtnikov družbenega ш zasebnega sektorja. Zlatarska razstava je znova pokazala, da uspešno ubira svojo pot. Oblikovanje naki ta je prva in edina naloga. Zato letos nekoliko drugačna postavitev od dosedanjih. Si- j cer pa so zJasti obiskovalci iz drugih republik opozorili, da si zasluži ta prireditev širšo propagando. Zato bodo v tej akciji že prihodnje leto so- delovali številni prodajalci izdelkov kolektiva celjskih zlatarn širom po državi. Sicer pa so zlasti razgovori v tem času oi>ozorili, da bo v prihodnje nujno tesnejše sodelovanje med jugoslovan- skimi zlatarskimi kolektivi. Gre za sporazume in dogovo- re o specializaciji, o nasto- pih na trgu, o pogojih za oskrbovanje z osnovno suro- vino in ne nazadnje za za- htevo, da naj zasebni sektor v vsej državi dela pod ena- kimi pogoji! Sicer pa so se celjski zla^ tarji v minulih dneh oddolži- li tudi svojim poslovnim partnerjem. Tako so na po- dročju industrijskega sodelo- vanja podelili priznanje zdru- ženemu kolektivu »Iskra- Go- renje«, za prodajo zlatega na^ kita zagrebški »Na-mi« in be- ograjski »Robni kuči« ter na področju reklame beograjski Jugobanki. Kolektiv celjskih zlatarn je dosegel na domači mednarod- ni razstavi popoln uspeh, zdaj pa so njegovi izdelki že na mednarodni razstavi v »Miinchnu. Sicer pa je zlasti celjska razstava oi>ozorila, kaj lahko pričakuje trg na tem področju v prihodnji se- zoni. Tudi sejem obrti je poka- zal, da se bo lahko v dvora- ni pod Golovcem razvil v po- membno gospodarsko prire- ditev. Tudi mednarodnega formata. Letošnji sejem je opozoril na kvaliteto izdel- kov, svoj uspeh pa je dose- gel še v komercialnem pogle- du. Mnogi kolektivi in obrtni- ki so prav v tem času skle- nili več pomembnih pogodb. Morda bi v prihodnje kaza- lo bolj proučiti in vztrajati, da bo na sejmu dokaj do- bro zastopana obrt z vseh občin celjskega območja. Zdaj so nekatera občinska ob- močja zatajila. Razen tega je letošnji primer pokazal, da si brez trgovine te prireditve skoraj ni moč zamišljati. Vrh tega bo bržčas tudi ureditev razstave same zahtevala te- meljitejšo oceno. Nekaj napotkov za prihodnje je dal izvršilni odbor Forma- torja, ki je na seji v času sej- ma sklenil, naj bo jubilejna prireditev prihodnje leto od 23. septembra do 2. oktobra. Prav tako se je zavzel za opredelitev sejma po obrtnih dejavnostih in končno, da bo center pod Gk)lovcem moral dobiti tudi veliko razstavno dvorano, saj je bilo že letos v teh prostorih preveč tesno. Med drugimi obrtnimi pri- reditvami v času sejma je zlasti izstopalo tekmovanje učencev frizerske stroke, v ka- terem je zmagal Maribor pred Ljubljano in Celjem. Pa tudi v ocenjevanju posamez- nikov so prevladovale mlade gostje, kajti najboljša Celjan- ka se je uvrstila šele na sed- mo mesto med petnajstimi udeleženci. Izredno zanimanje je via dalo tudi za obe modni revi j.i in reviji zlatega nakita. Mod- no revijo je pripravila sekci ja oblačilne stroke. Lepo m vzorno, še posebej glede kvalitete. Mojstri so se izla zali v vsakem pogledu. Na te reviji sta sodelovala kolektivi Eleganta in Kreatorja z ob< ma temeljnima organizacij« ma združenega dela ter i vrst zasebnih moj stro* Franc Meško, Štefanija Filip čič in Jožica Podlesek iz Ct Ija, Ivan Hren iz Rečice ol Savinji, Ivica Meža iz Vel« nja, Franjo Muha iz Vojnilc ter Gvido Mihevc iz Šentjui ja- Tretja razstava igrač se J tokrat lepo ujela v celoti razstavi prostor v dvorai pod Golovcem. Ni kaj reč Uspela je v celoti, zlasti P v tem, da je končno podrl ovire med proizvajalci, uvö niki in trgovci igrač. Zmagi la je ideja o dobri, vzgoj' Igrači. Zmagalo je torej učiil< To pa je uspeh, na katere? je lahko kolektiv trgovske! podjetja Tkanina iz Celja k< organizator te prireditve v< kot ix)nosen. MILAN BOŽl LAŠKO KMETIJSTVO ZAKAJ SRAMEŽLJIVO? Pred dnevi je izvršni svet občine Laško razpravljal o programu srednjeročnega razvoja kmetijstva v ob. čini. Predlog programa je pripravila nosilka kmetijske proizvodnje in razvoja — kmetijska zadruga. O pro. gramu samem, ki bi ga bilo treba po mnenju razprav- ljalcev na seji dopolniti in obogatiti z ndčrti povečane lastne kmetijske proizvodnje v zadrugi, bi v tem se- stavku ne govorili. Lotiti se je treba problema z druge plati. Ponekod, pa tudi v laški občini, še ni preživela mi. selnost, da je neka družba lahko bogatejša predvsem z industrijsko proizvodnjo, s čim večjim številom to. varniških dimnikov... in če je že narava darežljiva, tudi s turizmom. Kmetijstvo pa je nekako samo sebi atribut nerazvitosti, saj končno sami instrumenti mer. jenja razvitosti in nerazvitosti, odstotek kmečkega pre- bivalstva, navaja k takemu sklepanju. Ne bi rad trdil, da je tako mišljenje zasidrano v glavah vodilnih v občini. Toda dejstvo, da leta in leta kmetijstvu ni bil dan poudarek, kot bi ga v resnici za- služilo, je pustilo svoje sledove predvsem v gospodar, skih organizacijah, ki navidez nimajo nobene stične to. čke s kmetijstvom. Najbrž ne bo daleč od resnice tr. ditev, da je v laški občini komaj kdaj bilo kmetijstvo obravnavano v prvem planu pozornosti, da posebej in s poudarkom obremenilo razmišljanje ter zavest poli- tičriega in gospodarskega snovanja. So občine, kjer naj- de kmetijstvo prostor kot glavna fin tudi edina) točka na dnevnem redu konferenc političnih organizacij, sej skupščine in drugih organizmov, da celo na sindikalnih konferencah. Naj ne zveni kot očitek, toda tudi dejstvo, da v takoimenovanem* »političnem vrhu« v tej občini že dol. go ni bilo osebnosti, ki bi ji posebna zagretost za raz- voj kmetijstva bila platforma za kadrovanje in izvoli- tev. če^ se ozremo naokrog, so v nekaterih občinah, v primerjavi z laško občino, v tem pogledu »predimen- zionirani«. Ob pomanjkanju ustrezne klime v delovnih organiza- cijah, predvsem pa v občinskih vodstvih in po krajev, nih skupnostih, spričo občasnih, zelo blagih pobud, se tudi specializirana delovna organizacija ni izkazala z kdo ve kakšno vnemo za razvoj kmetijstva, predvsem zasebnega, kajti lastna proizvodnja je spričo skopega obsega zadružnih površin itak manj pomembna. Toda tako razmerje je tudi v mozirski občini, kjer je lastna proizvodnja komaj omembe vredna, toda kmetijstvo je v tej občini eden od stebrov gospodarstva. Seveda se . je zadruga usmerila v preteklosti na dejavnosti, ki so bile gospodarsko manj tvegane, bolj akumulativne, to- da kar precej oddaljene od združenih ciljev in nalog. Seveda se razmere zadnje čase popravljajo, toda na- skok, ki so ga drugje začeli pred leti, bo težko dohi- teti, zlasti še, če ne bo ustvarjeno vzdušje, ki mora spremljati dober razvojni načrt. In na koncu še to. Ni vseeno če se socialne razlike med industrijskimi središči in podeželjem še večajo, zlasti ob spoznanju skromnih možnosti nadaljne rasti zajjoslenosti v industriji. Ni tudi vseeno, da spričo ne- razvitosti kmetijstva kot panoge določen del prebival, stva, delovni ljudje v kmetijstvu, niso deležni enakih samoupravnih odnosov, kot večina zaposlenih v občini, čeravno se preživljajo od svojega dela in v korist druž. bene skupnosti. JURE KRAŠOTEC NOVO CELJE: NIČ VEČ MRAZA v petek je bila v Dom^, oskrbovancev Novo Celj, otvoritev obnovljene centrai, ne kurjave. Tako bo tudi ^ tej 125 let stan graščini boj. nim in ostarelim ljudem to. pio. Prav zato so oskrbovan, ci in osebje s takšnimi ve. seljem pričakovali ta dogo, dek, ki se morda drugim г^ vsakdanji. Pa še nekaj jj zelo pomembno. Investicij^ je stala 75 starih milijonov in bi bila brez pomoči de. lavcev v zdmženem delu ne. mogoča. Tako pa so z dni¿ benim dogovorom rešili tu, di ta problem. Kot je dejal Janez Kovačič, predsednik izvršnega odbora celjske skupnosti socialnega skrb. stva, je to še en dokaz uspeš, nosti samoupravnega organi ziranja interesnih skupnosti, Vsi skupaj se torej trudi! jo, da bi bilo bivanje v da mu prijetno. Tako so načrto, vane še druge investicije, o^ nove kuhinje pa do dvigala, ki bi tudi polpokretnim omogočil sprehode. V domu, ki oskrbuje nad 150 živčnih bolnikov bodo izvedli takšen sanacijski program, ki bo zadostil splošnim tehničnim in prostorskim normativom za nego in varstvo psihično prizadetih oseb. Eto 1980 naj bi se namreč dom preusme ril na nego duševno mote nih in takrat naj bi vsak zapK)slen negoval le 2,8 oskr- bovanca in ne tako kot do slej 3,4. B02ENA PAVČNIK NOVI VARČEVALCI Letošnji dan pionirjev, 29. september, je veliko po menil tudi za delo pionirskih hranilnic na osnovnih šolah širšega celjskega območja Cejska podružnica Ljubljan ske banke je namreč vse prvošolčke, ki so bili spreje- ti v pionirsko organizacijo,' nagradila s priložnostnini hrarxilniki, znanimi pod ime- nom konzerva ter s hranil, nimi karticami z začetno vlogo pet dinarjev. Teh hranilnikov in kartici so razdelili kar 3.500 po šte- vilu. V priložnostne hranil^ nike bodo zdaj najmlajši varčevalci na osnovnih šolai metali svoje prve prihranke. Zatem pa jih bodo odprli ob svetovnem dnevu varčeva- nja in se tako vpisali med prave hranilničarje na svo jih šolah. MS št. 40 — 7. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 TURIZEM i ШКО POHORJE VABI NA ROGU IN OKOLI NJE NASTAJA MOČAN CENTER j^'a Rogli in okoli nje nasta- i jj, močan turistični center ' južno, znano tudi kot Zreš- ko Poliorje, se vse bolj odpi- ra. Tu nastaja močan in mi- l-aven turistični center. Rog- la je že skoraj pojem. V let- pem in zimskem času. še zlas- ti tedaj, ko zapade sneg in jabrnita smučarski vlečnici, svet okoli nje, vse tja do oz- Ije doline, pa naj se začne jli konča v Zrečah pa tudi v Vitanju, ima vse več obisko. valcev in občudovalcev Na- rava je tod ohranila svojo prvobitnost. Vanjo so se za- rezale le številne ceste, pred- vsem po zaslugi celjskega Gozdnega gospodarstva. Iz bogatih gozdov je treba spra- viti les v dolino po dobrih cestah. Te pa hkrati služijo turistu, izletniku. In tako sta si gozdarstvo in turizem na tem območju podala roke. Prišel pa je še tretji partner, ki ima isti cilj. To je kolektiv zreške tovarne Unior. Zdaj so sile združene. Prav tako hotenja. In tako območje, ki je bogato tudi po pomnikih nekdanjega kovaštva in mli- nov, dobiva na svoji veljavi. Tudi načrti za nadaljnji raz- voj tega širokega območja so takšni, da vzbujajo pozornost. In človek si samo želi — da bi nosilci teh idej in hotenj čimprej in čim bolje uspeli. Zaradi svoje lege in višine —- okoli 1500 metrov — ima Rogla vse pogoje, da postane eden večjih turističnih in zla- sti še smučarskih središč. Sneg tu dolgo ostane. Ni mu kos niti prvo spomladansko sonce. Rogla ima samo s svoijo postoanko okoli sto sedežev ter približno 60 ležišč. Seveda je to premalo. Vse te zmo- gljivosti bodo povečali. Sicer pa je zanimiva tudi pot do nje. Ne le zaradi slikovito- sti, marveč tudi zaradi mož- nosti, da se izletnik ali turist odpočije že prej. v Zrečah in pozneje še na Resniku ali Skomarju. Povsod so na vol- jo gostilne, ki sprejemajo gos- te Pravijo, da tega predela Po- horja ni moč pozbiti. Zato se koraki turistov, izletnikov in smučarjev znova in znova, iz leta v leto, vračajo na is- to pot. V bogate gozdove, pol- ne gob, malin, jagod, brusnic, na prelepa smučišča, na Res- niku in v Skomarje, koder je nosil svoje pesmi v košu tu- di ljudski pesnik Jurij Vodov- nik. To ni zaprt svet. Z njego- vih vrhov se odpirajo pogle- di na doline. Celo do Celovca, na Julijce s Triglavom, na do- line, ki se zajedajo v ta gra- nitni svet. Odprt pa je tudi zaradi cest, ki so speljane po vih deset kilometrov več. Je njegovih pobočjih in vrho- torej blizu, pred nami. Obiš- čimo ga in radi se bomo vr- nili. M. BOŽIČ SREČANJE Z MARJANOM JERINOM v torek, 28. septembra, smo bili učenci sedmega in osmega razreda osnov- ne šole Kozje gostje šole Lesiono. Povabili so nas na razstavo »Kozjansko v NOB«, razen tega smo se tu srečali s komandantom Kozjanskega odreda Mar- janom Jerinom. Najprej smo si ogledali zanimivo razstavo, zatem pa smo toplo pozdravili nekdanjega partizanskega komandanta, ki nam je tokrat lepo pripovedoval o nastanku in bojih Koz- janskega odreda. Ob tej priložnosti je še posebej pohvalili domače ljudi na Kozjanskem, ki so kljub sovražnikovemu nasilju pomagali borcem za svo- bodo. MANIKA HOSTNIK, KOZJE ATOMSKE TOPLICE SVOJEVRSTNA POMOČ POMAGALI Z LJUDMI, NE Z DENARJEM Kozjanski kulturni teden je za nami, z napakami in napa- kicami, z vsem prijetnim in koristnim, kar je brez dvoma prinesel Kozjancem. Kakor- koU že, novorojenček je sho- dil in je sedaj med nami. Slišali smo mnogo ocen, do- hrih in slabih, a več dobrih. Na Kozjanskem menijo — in prav imajo — da je sleher- na ocena njihovega tedna, če- tudi kritična čez mero, neozi- raje se na posebne pogoje, v katerih je nastajal njihov pr- vi kozjanski kulturni teden, dobrodošla spodbuda za na- daljnje delo, ki bo skoraj go- tovo moralo biti bolj poveza- no in natančneje organizira- no. Svojo besedo bodo kon- čno morale izreči tudi šmar- ske delovne organizacije pa tudi občinska skupščina, saj je navsezadnje to edina kul- turna manifestacija v takš- nem obsegu v občini in torej pomembna spodbuda za kul- turno življenje v občini. Vodstvo kozjanskega kultur- nega tedna je k sodelovanju povabilo vrsto delovnih ocrga- nizacij v občini, žal pa je apel izzvenel v prazno. Edi- ni, ki so bili pripravljeni po- magati, so bile Atomske To- plice v Podčetrtku, delovna organizacija torej, ki se sama otepa s težavami. Ko je nekdo iz organiza- cijskega odbora Kozjanskega kulturnega tedna рк) telefonu klical v Toplice in zaželene- ga človeka — šefinjo strežbe Elo Vrečko — tudi dobü, se je razvil neobičajen pogovor. Pogovor je bil kratek: po- trebujemo pomoč, nekaj de- narcev, je bilo edino vpraša- nje. O tem ne morem odloča- ti sama, pa tudi kaj dosti ni verjetnosti, da bi dobñi de- nar, je bil kratek odgovor. Nekaj pa vendar — le lahko storimo. Lahko vam damo dva naša fanta, ki vam bo- sta gotovo prišla prav v go- stinskem delu vašega tedna. Fanta sta prišla, dela sta imela dovolj. Atomske toplice pa so pokazale, da imajo ra- zumevanje tudi za težave dru- gih. V imenu Kozjancev — HVALA! MILENKO STRAŠEK Skomarje: značilna slika KRAJEVNI PRAZNIK NA POLZELI v okviru teüna komu- nista v občini Žalec je bila v soboto na Polzeli proslava krajevnega praz- nika, ki ga občani te kra- jevne skupnosti praznuje- jo v spomin na tiste tež- ke dni leta 1942, ko je bi- lo v Mariboru ustreljenih 11 talcev — Polzelanov. Proslavo so organizirali na svojstven način. Naj- prej je o pomenu praz- nika spregovoril predsed- nik sveta KS Polzela Ru- di Divjak, nato pa so nied kulturnim progra- mom, ki so ga pripravili mladinci domače Svobo- de, nastopili tudi nekda- nji borci in interniranci. Pripovedovali so o dogod- kih, ki so jih doživeli v taborišču ali v borbi. Ta- ko sta tovarišica Rozi Artnik in tovariš Ivan Šu- ster pripovedovala o do- godkih v taborišču, ki sta jih tam doživela kot ukra- dena otroka oziroma in- terniranca zloglasnega ta- borišča smrti Auschwitza. Prvoborca Ivo Zupanc- Ludvik in Edi Lah pa sta pripovedovala o dogodkih v NOB. ki sta jih dožive- la sama. Proslava je bila pred- vsem namen, jena šolski mladini, ki je z velikim zanimanjem poslušalo pri- povedovanje in postavlja- lo tudi vprašanja. Za to obliko proslave So se na Polzeli odločili predvsem zato, da bi •nlajše občane še bolj po- drobno seznanili z dogod- ki izpred 35 let ter da bi spoznali starejše soobča- •ïe, ki so se te velike re- volucije udeležili kot bor- ci ali interniranci. Danes popoldne ob 17. 4ri pa bodo v okviru ted- fta komunista na Polzeli ''dprli razstavo likovni- l^ov amater.îev občine Ža- lec. TONE TAVČAR S PIONIRJI ČUPRIJE NA SUTJESKI Učenci osnovne šole Franja Vrunča .smo bili te dni v gosteh pri pionirjih v Ćupriji. Obe šoli sta pobrateni in redno vzdržuje- mo prijateljslie odnose. Letos .so nas povabili že kar na začetku šolskega leta. Na pot smo odšli 29. septembra. Zvečer tega dne so nas lepo sprejeli naši gostitelji. Povabili so nas na svoje domove, naslednje tri dni pa smo se odpeljali na Izlet v dolino Sutjeske. Pri spomeniku padlih borcev na Sutjeski smo poslušali pretres- ljivo razlago o krvavem boju, premoči sovražnika, znamenitih jurišib ter o nevarnih umikih in prebojih partizanskih odredov. Obiskali smo grob narodnega he- roja Save Kovačevlća. V muzeju smo si ogledali freske, ki prika- zujejo napad sovražnika, njihov teror in boj jugoslovanskih na- rodov. V popoldanskih urah smo si ogledali dolino Sutjeske z Dra- gos sedla in v Evropi edinstven pragozd Peručlca. Vračali smo se skozi Titovo Užice, kjer smo obiskali muzej NOB, partizansko orožarno In vi- deli dokumente Užlške republike. V Kraljevu, Kragujevcu In na Kadlnjačl smo se poklonili pad- lim junakom. Te dni smo stkali mnogo pri- jateljskih vezi, ki naj ostanejo trajne. Drugim prijateljem iz Ću- prije se toplo zahvaljujemo za vsa prijetna doživetja In prijazno gostoljubje. МЛТЈА2 PRIMOŽIČ Zlatarska razstava je za nami. Celjski oblikovalci zlatega nakita se lahko pohvalijo. Na našem posnetku je izdelek Vincenca Vipotnika, ki je prejel prvo nagrado za ta obli- kovni dosežek Foto: D. MEDVED /Џ ljubljanska banka pravi naslov T , ... za pospeševanje Tud, ko gre za posojila gospodarskih dejavnosti občanov Na podlagi vezave domače ali tuje valute lahko odslej kot naš ' arčevalec zahtevate posojilo po novem pravilniku o pospeševanju gospodarskih de- javnosti občanov. Posojilo lahko dobite v primeru, če se ukvarjate s kmetijsko dejavnostjo, opravljate obrtno dejavnost ali pa se nameravate posvetiti kmečkemu turiz- mu: — za zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij in po- slovnih prostorov — za nakup kmetijskih strojev — za nakup plemenske živine — za nakup delovne opreme za obrtniško in gostinsko dejavnost — za preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost Znesek posojila znaša 260 odst. namensko vezanih dinarskih ali deviznih sredstev, če občan proda konvertibilno valuto in veže dinarsko protivred- nost, dobi kredit v višini 320 odst. vezanih sredsi^ev. Najnižji inesek posojila znaša lO.OOO dinarjev, najvišji pa 400.000 dinarjev. Najkrajša doba vezave je 3 leta, najdaljša pa 11 let ter zavisi od namena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sred- stev. Pravilnik prinaša še vrsto zanimivih podrobnosti, ki vas utegnejo zanimati, če se boste odločili za to obliko sodelovanja z našo bančno hišo. Zato nas bo veselilo, če se boste ob priložnosti osebno oglasili v najbližji poslovni enoti naše banke, kjer bi skupaj proučili možnosti za ugodno, hivio in za- nesljivo uresničevanje vaših zahtev in želja. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 40 -- 7. oktober 197e Pred dnevj je na vadbenem prostoru teritorialnih enot v Savinjski dolini v tretjič in poslednjič odmevalo streljanje. Tretja izmena pripad- nikov teritorialnih enot s celjskega območja, bili so to predvsem Celjani in Kozjanci, je uspešno, tako kot izmene pred njimi, zaključila vojaške vaje. Odkar so v teh krajih brenčale resnične svinčene krogle, odkar so zamolklo tolkli težki mitraljezi po sovražniku in se razie- tavale mine ter bombe na resničnem bojnem polju, v teh krajih ni tako ropotalo. In v teh jesenskih dneh niso pripadniki TO osvežili staro ter pridobili novo vojaško znanje, postali so tudi kolektiv združen s skupnim ciljem obrambe, ustvarili pa so tudi dobre stike z občani. Jesen. Na obronküi Me- nine in Dobrovelj lie-tje že rumeni in zlati. Jesen je od nekdaj čas vojaških vaj ... Jutro ... Zadnje jutro v taboru pripadnikov te- ritorialnih enot se je ski- salo. Ravno toliko, da je büa trava mokra in da je s krošenj v gozdovih ne- prijetno kapljalo za vrat. Enote so razvrščene na zbornem mestu. Zajtrk je bàli obilen, dober, kot vsi obroki preteklih dni. Tre- ba je. Pregovor o ljubez- ni, ki da gre skozi želo- dec, dobi pvodaljšek, vklju- čuje tudi moralo ... Na levo in v korak ... Branilci odhdtijo na ob- rambne položaje, napadal- ci pa se še motajo po ta- boru in se čez čas v ko- lonah porazgubijo tudi oni po jesensko obarva- nih poljih, med drevjem in hišami. XXX ... In ko začne pokati, ne odneha vse do opoldne- va, ko je sonce že visoko in je predrlo vlažne krpe oblakov na nebu, ko je »bitka« previhrala nekaj kilometrov daleč ob cesti, ki je predmet zanimanja obeh »nasprotnikov«. Iz gozdov odmeva regij an je strojnic, eksplozije pretre- sajo zrak, ko so diver- zanti sprožili svoje nevar- ne igrače. Vezisti sporo- čajo poveljstvu novice s položajev in odločitve častnikov, ki vajo sprem- ljajo kot sodniki ... Vasica na hribu je že tretjič v oktobru vzdrhte- la od ognja zadnjega upo- ra branilcev in viharja na- leta, ki ga stistne za »fi- niš« napadalec. Usekaj, udari, užgi! Juriš, oster kot bi vra- ge spustil iz pekla, potem pa konec. Tu in tam kak zapozmel strel. Branilci in napadalci se spet pomeša- jo na zbirališču. Kuža pred kmečkim hlevom naposled tvega in prileze iz svoje koče. Kmet, možak srednjih let, ki je iz prikrajka opazo- val vajo, pol za šalo pol zares, pKJve: »Saj jih imam rad fan- te. V tale naš mir in vsak- dan so prinesli življenje. Toda tole njihovo poka- nje niso razumele moje krave., Manj mleka so da- le!« (O tem bi morali raz- mdisliti komisarji, odgo- vorni za stik s prebival- stvom.) XXX Salo na stran. Tri iz- mene pripadnikov terito- rialnih enot z našega ob- močja so v oktobru pre- bile po nekaj dni v tabo- ru in na vadbenem pvod- ročju v Savinjski dolini. Seznanili so se z novimi orožji, pridobili novih iz- kušenj in obnovili znanje iz »kadrovskih« časov. Pa ne samo to. Po napornih vsakodnevnih vajah so se- dali k predavanjem, ki so vsebovala tako zimanje in notranje politične teme, do gospodarskih. V tabo- ru so imeli stenski časo- pws, ob večerih so se or- ganizirano zgrinjali okoli muzikantov, ali ob tabor- nem ognju poslušali pri- povedovanje starih borcev iz NOV. Celjane in Koz- janee, ki so bili v zad- nji izmeni, je obiskalo tudi »frontno« gledališče, o čemer poročamo na na- ši kulturni strani. Vaja, njen vsebinski in organizacijski program, se je obnesla. Pomembno je, da so pripadniki terito- rialnih enot, čeravno zve- čine znanci, sodelavci, po- stali kolektiv tudi z ob- rambnimi cilji. Uveljavljeni samouprav- ni odnosi se vedno bolj zrcalijo tudi v takih eno- tah. Ne da bi razpravljali o programu, ali bi ga iz- vršili ali ne. Tudi delavci v tovarnáh ne razpravlja- jo o tem, kajti dolžnost je proizvodnja, tu pa po- uk in vaja. Samouprav- nost se čuti v sodelova- nju, kako bolje opraviti vajo, opravičiti in čim več iztisniti iz sredstev, ki jih v obrambne pri- prave vsi prispevamo. Skrivač pred dolžnostjo, preprosteje zabušant, je bil takoj predmet kritike, kajti kar zmore večina, mora storiti tudi manjši- na. Poveljstvo teritorialne obrambe na našem ob- močju na koncu vaj ni skoparilo s pohvalo. Končno ob vsakem do- brem podvigu sledi po- hvala in ko dobi svoj od- govor »Služimo narodu!«, je vse povedano. Gradite- lji nove samoupravne družbe sami skrbimo za varnost svojih meja, svoje neodvisnosti in svobo- de... Tabor ob vznožju smre- kovega gozda je spet ob- nemel. Platnene strehe so v skladiščih, orožje oči- ščeno, konservirano . .. Prihodnje leto bodo pri- šle nove skupine in spet bo pokalo. In kot je dejal polkovnik Vid Jerič; več znoja vojak prelije v mi- ru ko vadi, več možnosti ima, da ne bo po nepo- trebnem prelival svoje kr vi, če bi prišlo do naj- hujšega. In to je bil smisel vse- ga dogajanja v teh okto- brskih dneh! Zapisal: jure krašovec Fotografije: draCjO medved Minomet je nevarno orožje Viki Kran,jc: tudi vezisti so se odrezali SABOTERSKI MITRALJEZ Greh povejmo, ifrešnika pa ne. Bila Je ena od mnogih tak- tič \ili vaj . . . Oddelek v napdu. Kot vsi drugi, mora včasih v teli tudi mitraljezec in priznajmo, strojnica je pač težja od puške ali avtomata. Tako se Celjanu, ki ga srečujemo sicer za pultom trgovine z obutvijo, ni zdelo razgibati svojih kosti, zato je vtaknil mitraljez v gosto grmovje, sam pa zlezel na dr'4o in se smehljal v hrbet tovarišem, ki so jurišali v breg . . . Toda kdor se prvi smeje, se navadno ne zadnji. Nekdo je dregnil v tisti grm in inženjerci so »skrivača« z dimnimi pe- tardami primorali, da je zlezel z drevesa. Izgovoril se je, da jc mitraljez zatajil. Toda ko ga je eden od častnikov preizku- sil, je milraljež vžgal kot mina . . . Kaj ko hi »skrivaču« prihodnjič dali postolje minometa? IMENA DNI V TEDNU Vodja inštruktorjev na letošnjih vajah, rezervni podpolkov- nik Rudi Simčič je v teh oktobrskih dneh čisto pozabil, da ima vsak dan v tednu svoje ime. Tako zelo se je poglobil v program dejavnosti na vajah TO, da je dneve poimenoval po zaporednih številkah programa in tato se je ves čas pogo- varjal o prvem, drugem, tretjem, četrtem in še ostalih dnevih, kot štejejo me.sece Dalmatinci. Toda pri Dalmatincih še ne- kako gre, saj veš, da je prvi mesec januar, peti maj, in enaj- sti november . . . In če, hi imeli zvočni časopis, bi mu zdajle zagodli tisto pesem z »vesele jes«'ni«; prvi, drugi, tretji in četrti dan, noben od naše družbe ni še nič zaspan, hojiadrija . . . KDOR BLATO MEŠA . . . v neposredni soseščini vojaškega tabora je bil do letošnjega leta travnik, kamor so ob vojaških vajah postavili platneno vas, ali šotore z drugimi besedami. Lastnik je vselej dobil odškodnino. Letos si je najbrž obetal kaj več, pa je travnik preoral in vsejal oves . . . Toda vrag nikoli ne počiva. Tudi letos so na tej parceli postavili šotore, le da so vojaki preklin.jali blato, po katerem so morali »cmokariti«, kadar je dež zmočil zemljo. Ker pa ima vsaka palica dva konca, je družno z ostalimi X prvi izmeni mešal blato tudi la.stnik zemljišča, potem ko je kot pripadnik teritorialne enote dobil poziv. št. 40 — 7. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 7 CELJE POGOJ VODJi EDVARD GORŠIČ SE MORA RAZVEDRITI jie gre za bojno stanje, niti jlcsno pripravljenost, marveč ^ povsem miroljubno rešitev jcoblema, ki je po mnenju g,ravnega odbora mešanega pevskega zbora France Pre- »ren nastal tedaj, ko se je jirigent tega zbora Edvard goršič odločil, da Siprejme tu- ji umetniško vodstvo nad ko- jiiomim moškim zborom. Ла skupnem sestanku čla- jov odbora obeh zborov so ^emovci poudarili, da si- Jer pozdravljajo začasno re- šitev, ki pa v nobenem primé- is ne more biti dolgoročna, pravijo namreč, da en diri- jgnt, ki je obremenjen še z jrugim podobnim delom ne Biore hkrati uspešno voditi dveh kvalitetnih zborov. Zato 50 na skupni seji posredovali svojo zahtevo, da se naj Ed- vard Goršič do 20. maja pri- hodnje leto odloči, kateremu zboru bo dirigiral v naprej. Enemu ali dmgemu, ne pa obema! Sicer pa je ta skupni ses- tanek, prvi, odkar obstajata oba zbora pokazal, da bo so- delovanje med njima več kot koristno. Prva debata je tu- di opozorila, kje so stične toč- ke in kakšno pot bi naj z:bora ubrala, da si bosta pomagala in da bo od tega sodelovanja nekaj imelo tudi Celje oziro- ma ljubitelji lepega petja. Skratka, dovolj pripravlje- nosti na obeh straneh za spo- razumno reševanje vseh vpra- šanj prav tako za skupno de lo. M. B. Premiera Salemskih čarovnic Jutri, v petek, 8. oktobva se bo uvaduo začela sezona celj- skega gledališča, premiera enega največjih del sodobnega gle- dališča, drama Arthura Millerja SALEMSKE CAROVNICE. V Celju se spominjamo njegovega dela »Smrt trgovskega potnika«. Čarovnice so nastale leta 1953, v času zaostrene hladne vojne, ko so v Združenih državah Amerike začeli obsežno gonjo proti vsem prostomislečtm, razsodnim javnim delavcem, pisateljem, igralcem in drugim umetnikom. Cilj teh kongresnih (sodnih) preisitav, ki jih je sprožil prosluli senator Mac Carthy, je bil, preiskati pri osumljencih (in osumljen je bil skoraj vsak), ali so kdaj pripadali komunistični partiji (ali so njeni simpati- zerji, beri: neblokovske miroljubne politike) in na osnovi nji- hovih priznanj dognati, koliko so »pravoverni« Američani. Ar- thur Miller je bil sam deležen teh preganjanj in histerije. Iz upora proti slaboumnosti Je segel daleč nazaj v ameriško zgo- dovino, v čas priseljencev in njihovih prvih naselbin in državo- tvornosti. Opisal je resnični dogodek, ki se Je dogodil v Sa- lemu leta 1692. Preganjan.ie čarovnic izpred treh stoletij Je identičen v tem stoletju. Igra je doživela fantastičen uspeh in posredno pripomogla k iztreznjenju. Zapis o abotnih, bebastih dogajanjih pa je ostal in celjsko gledališče je poseglo po tem delu, ki ga odliku,ieJo napeto dramsko dogajanje, zanimivi zna- čaji in verna gledališka atmosfera dogodka, ki se je resnično pripetil. Režiser celjske uprizoritve je Franci Križaj, dramaturg Igor Lampret, prevod je oskrbel Janko Moder, lektor je bila Majda Križajeva, sceno Je napravil Avgust Lavrenčič, kostume Miji Jarčeva, koreograf liOjzka 2erdínova. Nastopa ves ansam- bel, pomnožen z mnogimi gosti. VOJNIK 1 KRAT 1 JE ENA GOSTOVANJE ODRA 73 — PLIBERK Zveza borcev iz Vojnika go- ji tradicionalne in trdne vezi s slovenskimi organizacijami na Koroškem. Lani so v že- lemi Kapli gostovali Vojni- (Sani, letos dobijo v goste prijatelje iz Pliberka. Na go- stovanje so povabili Odeir 57, Iti ga vodi Anita Hudi in ima na sporedu satirično predsta- '0 Kabaret, kabaret ali 1 x 1 = 1. Rekli smo že, da so jih Povabili v goste vojniški bor- ci, pri organizaciji pa bodo sodelovale tudi vse ostale ^žbeno-politične organizaci- je in domače prosvetno dru- štvo. Ob gostovanju bodo or- ianiairali tudi protestno zbo- ''ovanje v Vojniku. Sodelova- ^ bo tudi godba na pihala •z Malih dol. Skratka, Vojničani želijo z ^>rganizacijo gostovanja gle- dališke skupine iz Pliberka ^f^i tudi solidarnost z za- htevami koroških Slovencev. ^'Prizoritev zabavno satirične piredstave »1X1 = 1« je za koroške razmere izjemno po- gumno dejanje avtorice teks- ta Anite Hudlove, ki je to po- stavitev tudi ^ režijsko postavi- la. Z delom so sodelovali na »Naši besedi«. Sodelujejo: Krista Rudolf, Bernardka Sadjak, Zofka Kra- snik, Frane Kuežnik, Lojze Mesner, Albert Mesner, Stan- ko Sadjak, Albert Krajgea-, Rudi Kos, Emil Krištof, Jož- ko Hudi. Kostume je pripravi- la Štefka Kuežnik, glasbeno opremo Stanko Sadjak. Teh- niška dela opravlja Mirko Hudi, sceno pa je zasnoval Stanko Sadjak. Gostom iz Koroške bo pri- pravil sprejem Občinski svet ZKPO Celje. Vabimo vse Voj- niičane in okoličane, da se udeležijo protestnega zboro- vanja v Vojniku VI soboto, 16. oktobra, ob 17. uri — nastop skupine pa bo isti dan zve- čer. ŠTEFAN 2VIŽEJ ČGP DELO — TOZD ČASOPISI Podružnica Celje Trg V. kongresa 10 išče POVERJENIKE Za časopis Delo v krajih: Žalec, Mozirje, Vransko, Velenje, Šoštan,i in Laško Delo je primemo za upokojence. Nudimo dober zaslužek. Informacije dobite na podružnici Dela, Celje, Trg V. kongresa 10, ali po telefonu 228-00. IGRALSKA SKUPINA IZ TRNOVELJ PONOVNO »MANEVRIRALA« Začelo in končalo se je pred dvema letoma, ko so Trnoveljčani pripravili kome- dijo Jožeta Javorška »Manev- ri«. Z njo so uspešno nasto- pili tudi na srečanju jugoslo- vanskih amaterskih gledališč v Prizrenu. Potem so prišle na oder druge predstave in »Manevri« so bili končani. Toda pred dnevi, ko so naši vrli teritorialoi v Savinjski dolini preskušali svoje zna- nje v vojaških suknjah, se je porodila tudi ideja, da bi bi- lo dobro, če bi jih obiskalo frontno gledališče. Takole za razvedrilo in »dvig morale«. In so v Trnovi jah na pobudo našega Tednika in Radia po- skusili, kako je, če gledališka skupina dobd »pozav« za mo- bilizacijo. Po dveh letih so se znašli skupaj, obnovili vlo- ge. Poiskali med rekviziti ku- lise Svete Trojice, Krpanove koče, ogrodje njegove kobi- lice in lasuljo presvetlega ce- sarja Janeza in ministra Gre- gorja, mesarico in lipov kij vrlega in krepkega Martina Krpana in še kaj. Sedli so v avtobus in prispeli pred vojaški tabor. Vanj so vsto- риИ s harmoniko, zastavo in pesmijo. Kultura na pohodu. Potem so vsi, igralci in vo- jaki krenili v dvorano, kjer so se pričeli tudi na odru Manevri. In je Krpan zaviJ vrat Brdavsu, sleparski Du- naj mu je kljub obljubam dal figo. Pa so ga še enkrat zvabili na Dunaj, da bi snel glavo Brdavsovemu sinu, ki je prišel maščevat očeta in sta se udarila, dokler ni Kr- pan od Svete Trojice doma spoznal, da sta oba orodje v rokah velikih in sta s svo- jimi kiji mahnila po cesar- skem Dunaju. Pa je bilo tudi Manevrov konec, za vse pa je bila igra doživetje. Tako za igralce kot vojake, ki so se od srca nasmejali, pred- vsem bistroiunnosti in ne- Uiklonjivosti slovenskega člo- veka. Manevri so dvakrat uspeli. Amaterska gledališka skupi- na je s svojim nastopom po- kazala obilico sposobnosti re- agiranja na aktualne dogod- ke, pokazala je tudi svojo mobilizacijsko sposobnost in se v daniih pogojih prilagodi- la pK>trebam, ki jih morda pa tudi vse nas, čakajo ju- trišnji dan. In še nekaj; po- membnost nosilcev amater- ske kulture v tem in drugih primerih tokrat ne ï>otrebuje nobenega komentarja. Voljno! DRAGO MEIDVED MANEVRI FRONTNEGA GLEDALIŠČA ŠMARJE: TEDEN KOMUNISTA Teden komunista, ki le- tos poteka pod geslom človek, delo, kultura bo tudi v šmarsfci občini odprl vrsto novih mož- nosti kulturnega življe- nja, njegov prvi namen pa bo, vzpodbuditi kul- turno dejavnost v krajev- ni skupnosti. V Šmarju pri Jelšah imajo že na- tančno izdelano sliko pri- reditev in akcij, ki naj bi se razvrstile v dneh, ko bo pri njih Teden komu- nista. Kot ena osnovnih nalog bo natančna proučitev stanja kulturne dejavno- sti v osnovnih organizaci- jah ZK. Vsaka krajevna skupnost bo morala ime- ti svoje prosvetno dru- štvo, kajti le na ta način bo možno docela aktivi- rati vse sile za čim bolj- še kulturno delovanje, ki vsaj v zadnjem času po- nekod občutno šepa. Predstavili naj bi se tu- di skriti literarni talenti v občini, organizirali bo- do dan knjige pa pro- blemsko konferenco o sa- moupravljanju v SIS, društvih in drugje, kjer se kroji kultura. Na njej bodo govorili tudi o pre- majhni osveščenosti kul- turnih delavcev ter o enotno programirani kul- turni politiki občine. Sledila bo še vrsta ak- cij, omenimo naj še ak- cijo za pospe.ševanie knjižničarstva na šmar- skem. obnovo Kidričeve- sa doma in postavitev no- ve spominske zbirke ter podobno. mst CELJE NOV VODNIK PO MUZÜU AVTORICA MILENA MOŠKON — CENA IZVODU 10 DIN Obveščamo jamost, da je pravkar izšel vodnik »Celjski muzej II — Stalna razstava umetnostne in kulturnozgodo- vinske zbirke« v I. nadstrop- ju Stare grofije. Zanimanje za ta vodnik je bilo že vse od otvoritve raz- stave 22. aprila 1974 veliko in so ga številni obiskovalci mu- zeja izredno pogrešali. Besedilo vodnika nafvaja najprej historiat zbirke in koncept razstavne postavitve, nato pa v kratkem seznanja s Staro grofijo. Celjskim stro- pom, Celjskimi grofi in ki- parjem Ferd. Gallom. Raz- poreditev eksponatov po stil- nih obdobjih je nakazana s tlorisom I. nadstropja grofi- je, ki vključuje 13 prostorov, same izbrane razstavljene muzealije pa so obiskovalcu predstavljene na katoliški na- čin. Vodnik zaključujejio opombe iz izbrane literatu- re, ki je v zvezi z о^ал-па- vano tematiko ali predmeti samimi. Fotografije razstavljenih prostorov, celjskega stropa in predmetov v okviru danih možnosti dopolnjuje bese- dilo. Vodnik je izšel v zbiriîi vodnikov, ki jih izdaja Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo v Ljubljani. Napisala ga je avtorica razstave, umet- nostma zgodovinarka Milena Moškonova. Zaradi izrednih priznanj, ki jih je stalna razstava umet- nostne in kulturnozgodovin- ske zbirke doživela dos.lej vselej z velikim občudovian- jem, od domačih in tujih obiskovalcev muzeja — ena- ko tudi priznanih strokovnja- kov, je nujno, da se omogo- či dodatna izdaja razširjene- ga, bolj reprezentančnega značaja, ki bo lahko še bolj predstavila vrednote in lepote eksponatov ter razstiKvnega prikaza. Nabava vodnika je že mo- žna v Pokrajinskem muzeju v Celju, cena znaša 10,00 din, kar omogoča nakup šte- vilnim delovnim ljudem. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 40 -- 7. oktober 197e SREČANJE s STOLETNIKOM KDO PRAVI, DA SEM STAR SAMO STO LETI TO JE VENDAR KRATKO ŽIVLJENJE »Kdo pravi, da sem star. To je vendar kratko življenje. Samo sto let!« Potem se je glasno zasme- jal, na šdroko odprl usta, toda že v istem hipu je iz oči zdrselo nekaj solz. Martin Lapornik. V so- boto, 2. oktobra, je praz- noval stoletnico življenja. Tam, v svoji majhni hišici v èmarjeti pri Celju. V sobici, ki mu že okoli se- demdeset let pomeni vse. Od tod, ob njenem oknu, spremlja življenje na ce- sti. In tu presedi marsi- kako popoldne, vse do ve- čera, vse dotlej, dokler se ena ali druga pravnuki- nja ne vrne iz šole. Po- tem se umiri. Umiri ob otroškem pogledu ali na- smehu mladenke. Ob sti- sku rok in posegom uve- le, koščene roke v sku- štrano glavico. Otroke ima rad. Pome- nijo mu vse. Spremlja jih in se zanima, kako je v šah, kaj bosta pravnuki- nji, ki sta mu najbliže. To je en del njegovega sveta. Drugi del, je žal, še vedno pijača. Žganje. E>olgo življenje ni priča- kal ob alkoholni vzdržno- sti. Najmanj dva deci sli- vovke na dan. To je sko- raj malo. Kvečjemu več. In največkrat je tudi ta- ko. Sicer pa veliko dobre volje. Najbrž slabe sploh ne pozna. Zdaj gotovo ne. Pa tudi v mlajših letih je tegobe premagoval s hu- morjem. Še danes ga je Fholn. In šegav odgovor na vprašnje, je pravza- prav že kar pravilo. Na \^rašanje, ki ga je treba večkrat ponoviti, kajti po- leg nog, ki ga težko no- sijo, je opešal tudi sluh. »Vidite, z njim je treba ravnati kot z otrokom, skoraj dojenčkom,« je pripovedovala Sonja Glo- bo\Tiikova, vnukova žena, ki zanj skrbi, mu kuha, pomaga, da varno presto- pa prag svoje hišice in ki jo zavoljo vsega tega glo- boko ceni, spoštuje. Po- mem mu življenje, saj je vprašanje, kako bi bilo s stoletnikom, če bi nje ne bilo ali če bi za svojega soseda ne žrtvovala toli- ko kot mu daje. Martin Lapomik je do- ma s Sent Lenarta nad Laškim. Bil je mlinar, si- cer pa je delal na kmeti- jah. Trdo in za skromen zaslužek. V zakonu, žena mu je umrla 1957. leta, je imel štiri otroke. Fanta in tri hčere. Zdaj je njegova družina dosti večja, šteje tudi osem vnukov in dva- najst pravnukov. Zanj skrbi vnuk Anton Globovnik, član kolektiva celjskega Pohištva. Sicer pa je seveda vsa skrb za starega očeta padla na ra- me vnukove žene Sonje. »Noče iz svoje hišice, čeprav bi lahko bil pri nas. Le čez dvorišče. Tam je njegov svet. Tam je doma. In tega okolja ne bo zapustil,« je pripove- doval Anton Globovnik. In potem še dvorišče, ki loči njegovo, že zdavnaj odpisaaio pritlično hišico z vnukovo novo stanovanj- sko. Velikokrat ga priva- bi. Sede na klop in se odpočije v sončni toplo- ti. Pa ne za dolgo. Potem spet česz nizek, toda, zanj že skoraj previsok prag, da si mora pomagati z dvema palicama in še s posebnim prijemom za vrata, spet nazaj v sobo. Postelja je vedno odgrnje- na. In vanjo že dolga leta leže kar oblečen. Včasih tudi s čevlji. In potem še volneno čepico na glavo. Bolj toplo je. Bolj prijet- no. Toplota mu godi. Pn jedi ni izbirčen. Ka- va in kruh, za malico še topljeni sir in spet prava kava. Za kosilo pa veli- kokrat stisnjen krompir, riž in kot sami pravi špi- nači — tisto zeleno. In po vrhu vsega še jabolč- nik in žganje. Vina nič. Srečanje s stoletnikom ni dogodek, ki ga doživiš vsak dan. Je nekaj poseb- nega. Ne ob misli, da bi sam doživel takšno sta- rost. Veliko bolj ali edi- noîe zaradi spoštovanja do človeka, ki se je pravza- prav uprl smrti in ki je bil toliko močan, da jo je pregnal z dobro voljo, humorjem. In zdravjem seveda. Kljub pijači. Beseda je nanesla tudi na vojna leta. Prva svetov- na vojna, štiri leta in pol je nosil vojaško suknjo. »Eînkrat sem bil ranjen v nogo, v drugo pa me »Kratko« je to življenje ... je brcnila kobila. To je vse!« In spet se je zasme- jal ter pogledal nekam v daljavo. Bolezen? Pravzaprav je ne pozna, čeprav je pred približno petimi leti sla- bo kazalo. »Bolan? Da, takrat, ko sem pijan!« Pred nekaj leti je še sam bral časopis. Novi tednik. Zvest mu je že vsa leta po vojni. In tudi zdaj skrbi, da je naroč- nina v redu plačana. In potem tradicionalno vprašanje. »Kaj si želite za rojst- ni dan?« »Dekleta, takšnega pri osemnajstih in še to, da bi dočakal še sedem let in da bi šel spet v šolo. Saj hodijo otroci še zdaj prvič v šolo, ko so stari sedem let!« Spet smeh. Zaradi dekleta in šole. In potem se je poslo- vil. Težko je stopal ob palicah. Vnukova žena je pazila, da bá morda ne padel. »Zdaj grem steklenice odpirat!« Gnalo ga je v njegov svet, v njegovo majhno in skromno sobico. Na mizi so bile steklenice žganja. Prinesli so mu jih za rojstni dan. Stoletniku. Da bi se mu izpolnile želje. Skromne za stolet- nika... MILAN BOŽIČ iVIartin Lapornik s praviiukinjo. RazH'ka v letih — natanko 90 leí KOZJE: DAN PIONIRJEV Dev^etindvajseti september je dan pionirjev. V počasti- tev tega praznika je bila na osnovni šoli Kozje pionirska konferenca. Najprej je pred- sednica pionirskega odreda prebrala poročilo o delu v minulem šolskem letu, pred- stav'iiiki posameznih krožkov pa so govorili o tekočem de- loivnem načrtu. Razen tega so učenci pripravili kratek kulturni program. Nato sta imela občna zbo- ra še šolsko športno druištvo in podmladek Rdečega kri- ža. Najbolj svečano î>a je bisLo, ko smo učence prvega razreda sprejeli med mlade varčevalce. Celjska podruž- nica Ljubljanske banke jim je podarila hranilmke in krtjižico z začetno vlogo 5 dinarjev. Uredništvo NOVEGA TEDNIKA in RADIA CE- UE vabi k smlelovanju študente iz Olja in neiM)- sredne okolice za hono- rarno delo pri oblikova- nju reklamnih besetiil. l>elo ni vezano na do- poldanski čas. Študentje, če vas to de- lo zanima, se zglasite v uredništvu Novega tedni- ka in Radia Celje v Celju, Gregorčičeva 5. ŠTORE: CELODNEVNA ŠOLA Praznik pionirjev .so na osnovni šoli v Storah še posebej slovesno proslavili, čeprav v delovnem duhu pod geslom: Dani pionirjev — dan dela. Pionirji in učenci osnovne šole Štore so 29. septembra imeli konference vseh organizacij, ki združujejo mlade na šoli, v vsakem oddelku, so s,prejeli delovni program in se skupaj pogovorili o celodnevni šoli, 8 katero so kot prvi v celjski občini pričeli prav na ta dan. Osrednji delovni pogovor, zdi-užen s skromno, a prisrčno slovesnostjo se je pričel ob 10. uri v šolski telovadnici. Med poročilom o delu in načrtih osrednjih organizacij na šoli .je zazveuela pesem i?, mlad.h grl in recitacije, nato pa so v imenu učencev In učiteljev prebrali protestno pismo name- njeno avstrijski vladi, ki zatira in brutalno ravna z našima manjšinama na avstri.Tskem Koro-škem in Gradiščanskem. Učenci raaredne stopnje te šole v teJi dneh že obiskujejo celodnevni pouk, ki pomeni Ш šolo in seveda predvsem za učence veliko prelomnico na področju njihovega dela. Želimo jim veliko uspehov! M. P. PRED GLASBENO ŠOLO ZMEŠNJAVA NA RAČUN PEŠCEV Stvar ni nova, le da postaja iz dneva v dan bolj problematična zaradi vse močnejšega avtomobilskega prometa. Gre za Slomškov trg, katerega središče je fama cerkev, nasproti njej stoji 350 let stara zgradba, ki daje streho glasbeni šoli. Šolo obiskuje okrog 300 otrok, nekatere oddaljenejše vozijo k pouku starši z jeklenimi konjički. Vozniki avtomobilov, ki imajo opravke v bližini Slomškovega trga, parkirajo svoja voziila križem kražem po trgu ter jxxvzroöajo dopoldne in popoldne nepopisno gnečo. Tudi nekaj učiteljev glasbene šole se pripelje v službo z avtomobili, toda neredko se jim dogaja, da ne morejo parkirati svojih vozil v bližini šole, kar naj bi bila vsekakor njihova pravica, ker je vse nab.to poln .. Pa ne le to, samo- zavestni in nič kaj vljudni vozniki si dovoljujejo po- stavljati vozila tik pred vhodna šolska vrata ali pa enostavno zapro obok, skizl katerega je dovoljen enosmerni promet. Pa si oglejte to zmešnjavo po urah skupinskega pouka, ko se množica otrok mota med vozili in se čudite, da še ni prišlo do nesreče. Čudite se morda tudi, da v to prmneino anarhijo ni pogle- dalo oko prometne milice. A vse bd še nekam šlo, če se ne bi vsakodnevno našel neotesan voznik, ki ne vidi nikogar razen sebe in sv->jega (včasih kaj klavr- nega) vozila 1er parkira tako, da preprosto zapre do- stop na trg in iz njega. Vozniki usitavljajo vozila na hodnikih, ki so določeni za pešce pred cerkvijo in ob njej. Pešci naj si poiščtjo pot kot vedo in znajo! če ne verjamete, oglejte si to zmešnjavo npr. okrog 9. do 10. ali popoldne med 16. in 17. uro, prepričali se boste, da ne pretiravam. V imenu prizadetih vljud- no prosim organe prometa, da nekaj ukrenejo — si- tuacija naravnost vpije po ureditvi. EGON KUNEJ št. 40 — 7. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 GORE NAD BISTRICO OB SOTLI VOJAK NEMIRNEGA DUHA SO IZKOPAVANJA NA GORAH RES KONČANA! VELIKO NOVEGA Gore nad Bistrico ob Sot- j že dolgo burkajo domiš- «jo ljudi v Obsotelju, so pa jvaležen predmet razprav tu- ji rned strokovnjaki. Veliko ^ še namreč spornih spome- jilcov, ki jih še datumsko ne (lorejo natančneje določiti )s ¡pomeniki pa je gora bogá- is kot le kaj), o marsičem Л si sploh niso na jasnem, jgko je, na primer, zaenkrat ^ vedno velika uganka, kaj pomeni napis na portalu ka- ^e, sv. Jurija. Napis je pi- ^ z neznano pisavo in je ^jbrž star toliko kot relief, )j je bil vzidan desno nad iJjodom. O napisu veljajo v jianstvenem svetu različne tgotovitve, dokončne rešitve pa še ne vemo. Ni še dolgo tega, ko je bi- lo na Gorah zelo živo, saj so že devetič zapored izkopa- vali gorsko zgodovino in ji skušali vdihniti natančnejše lazsežnosti. Tega dela se je letos zadnjič lotil brežiški po- Uajinski muzej, dela pa je vodila ljubljanska arheologi- nja prof. dr. Paola Korošec, Ü je nad najdbami vselej na^ vdušena. Ob našem obisku smo vne- to arheologinjo našli pri iz- )!Opavanju precej dolgega zi- du v neposredni bližini zna- nega gostišča Gorski dom. Z ¡animanjem je motrila doga- !janje med krampi in lopata- imi. ; Kaj vas je pred devetimi leti pravzaprav privedlo na Gore,« smo pobarali arheolo- ginjo Koroščevo, ki se je ob vprašanju komaj opazno na- muznila. Začetek izkopavanja je toel jasen namen: najti na Gorah prisotnost Slovanov in že pi-va sondiranja so prine- sla neverjetne zaključke. Do- kazali smo, da so Gore pri- tegnile še pozornost Rimlja- nov. To dokazujejo razni nov- ci, tako na primer novci Do- micijana, Valensa, Valentini- jana ter novci IV. stoletja. kovani na vzhodu: Herakleja in Nikee pa letos najdeni zla- ti novec Justinijana. Na Rim- ljane kažejo tudi stavbne iz- kopanine in keramika. Ugoto- vili smo, da so rimske zgrad- be uporabljali v svoje name- ne Slovani, ki pa so jih raz- rušili. Naj omenim, da je iz ob- robja selitve narodov, vsaj za me, najpomembnejši german- ski grob, v katerem je poči- val pokojnik, vojščak, doma nekje iz Turingije. Bil je vo- jak vojskovodje Teodorika Velikega. Ko smo malo pozneje pre- križarili hrib, nam je arheo- loginja pokazala vrsto izkopa- nin, ki brez dvoma dokazuje- jo prisotnost Slovanov, pa seveda budi Rimljanov. Ogle- dali smo si nekakšno hišo, nekaj zidov, ki govore za ob- zidno konstrukcijo, videli smo keramiko, izvedeli, kje je bil najden novec. Bilo je tik za dežjem: kot na dlani se je pred nami razprostirala cela obsoteljska dolina z vencem zagorskih gričkov vred. »Tu spodaj«, je dejala ob na- šem tihem občudovanju raz- gleda prof. dr. Paola Koro- šec, »so se stikale meje rim- skih provinc Norika in Pa- nonie Secunde ter Savie. Tod so šle stare rimske i>oti, raz- vejane na vse strani, kar do- kazuje, da je bilo to območ- je \ tistem času silno živah- no. No, ker so imeli Rimljani navado pK>kopavati svoje po- kojnike ob cestah so zato uporabili pobočje hriba, ki je bil v neposredni bližini ene teh prometnih žil. Rim- ska nekropola se je razteza- la skoraj do vrha hriba. Sa- ma slovanska nekropola in najdbe iz selitve narodov pa se nahajajo na vrhu kot za- ključek nekdanjega rimskega grobišča. Da ne pozabim: gro- bovi so bili najdeni v kape- licah, ob njih in ob sami glavni cerkvi. Menim, da je za časa Rim- ljanov moralo biti na Gorah še kaj več kot grobovi, saj smo našli fragment, okrašen s palmeto, kar govori za to, da je tam moral biti pač en oltar, posvečen nekemu bo- žanstvu. Gore so torej ime- le kulturni značaj vse do da- našnjih dni, torej dvatisoč let neprekinjene zgodovine, dva- tisoč let, skozi katere lahko zasledujemo ustvarjalnost ra- zličnih ljudstev.« Iz zanimivega pripovedova- nja prof. dr. Koroščeve smo lahko zaključili, da Gore tu- di v srednjem veku niso iz- gubile svoj pomen. Sledila je neskončna vrsta prezidav in preslikav, pod freskami se skrivajo nove, starejše fre- ske, bogastvo se kopiči pred očmi. Bogastvo, ki ima ne- izmeren pomen za našo kul- turno dediščino. Križajo se različna obdobja, romanski elementi si podajajo roke z gotskimi vse do novejših. Nekatere najdbe so podrob- neje osvetlile tudi dejavnost poznejših let. Tako na pri- mer srebrni novci iz let 1600 do 1690 dokazujejo prisot- nost stavbenikov, ki so p>ove- čali glavno cerkev. Ko smo se poslovili, arhe- ologinja Koroščeva ni odšla z nami, ostala je na vrhu hri- ba, med svojimi izkopanina- mi. Tik preden smo se spu- stili po hribu, nam je še po- kazala drobceno stvar. »To je po vsej verjetnosti rimska svinčena utež. Vidite vgraviran krožeč v sredini in puncirani venček. Pozneje je bilo na vsako stran venčka s preprostim orodjem vrisa- no še dvoje znamenj: na eni strani krožca N in na drugi E. Ce vzamemo krožeč kot O, lahko preberemo NOE, to- rej ime biblijskega junaka.« Seveda smo se na povrat- ku oglasili še pri Gorskem, Francu Rautnerju. Rautner je prav kot Koroščeva navdušen nad najdbami, še posebej, ker je skorajda vse svoje živ- ljenje preživel med skrivno- stmi Gora. Da bi jih le zna- li pravilno in koristno vklju- čili v naš turizem, v naš vsakdan, je omenil povsem resno in zavzeto. Gore kot eden slovenskih najpomemb- nejših kulturno zgodovinskih spomenikov bi to prav goto- vo zaslužile. Do tega seveda ne bo prišlo lahko, je menil. Potrebno bo razvijati turizem v celoti, veliko pa bi lahko pripomogel tudi kmečki turi- zem. Gore, kakršne so danes, pra- stara romarska pot, iz leta v leto navdušujejo tisoče obi- skovalcev, ki se opajajo nad slikovitostjo cerkva, bogast- vom fresk in pokrajine. Toda zdi se, da bi tem ljudem mo- rali dati še nekaj več, ne ie razglednice, ki jih takrat, ka- dar ima uradno odprto gosti- šče, prodaja Gorski. Ob na- šem obisku je bilo gostišče že nekaj mesecev zaprto. MILENKO STRAŠEK Eden od mnogih grobov NOV SAMOPRISPEVEK V ŠMARSKI OBČINI ZAHTEVE PRITISKAJO ZA ŠOLSTVO, KOMUNALO IN KULTURO • Programi krajevnih skup- nosti v šmarski občim so pre- ahtevni, da bi jih lahko rea- lizirali le s pomočjo občinske- ga proračuna in lastne ude- ležbe. • Razvoj v občini gre sicer naglo naprej, vendar še ved- uto zaostaja za predvidenimi načrti. • Nov samoprispevek del- na rešitev starih problemov. Ф Bodo tudi tokrat občani Pokazali svojo veliko zavest pripravljenost reševati pro- genie skupno in požrtvoval- no? Ob koncu letošnjega leta v šmarski občini iztečejo ^si samoprispevki, ki so jih l^ed petimi leti uvedli kot l^moč pri financiranju in sa- naciji krajevnih skupnosti, ^Istva in zdravstva. Res je, občina še vedno ubira prej Počasne kot nagle fcdrake v ^ojem razvoju, lahko pa po- darimo, da veliko stvari ne p bilo realiziranih tako kot bilo v minulem srednjeroč- ^em programu predvideno, če bi bilo pomoči občanov, ^oprispevek je obremeoii. jJ za občana, vendar daje /^''ati tudi zavest, da je sle- ^'^i občan aktivno soudele- v napredku svoje skup- L^i, da je tisti njen del, jj^ katerega ni moč ničesar ^'■iti, Samoprispevek je to- rej potrditev skupnih želja in hotenj, kažipot napredka in uveljavitev naših strem- ljenj. Četudi so v teh petih letih občani odvajali od svojih osebnih dohodkov del sred- stev za samoprispevek, za ka- terega so se enoglasno odloči- li, to vendarle ni pomenilo, da sedaj ni mogoče narediti ničesar več. Nasprotno: soude- ležba občanov pri realizaciji različnih akcij je bila v teh petih letih večja kot kdajkoli. I Odveč bi bilo naštevati mili- jone in miiijone, ki so jih ob- čani šmarske občine vložili v napredek svojih krajevnih skupnosti, da o prostovoljnih delovnih urah niti ne govori- mo. Zgornje vrstice zgovorno dokazujejo, da tudi ob novem samoprispevku, tega namreč v občini predvidevajo, občani ne bodo stali ob strani. Cemu nov samoprispevek? Je res potrebno? V občini ugotavljajo, da so programi, ki so jih izdelale krajevne skupnosti in ki so del šmarskega srednjeročnega programa razvoja izredno za- htevni in široki. Nikakršnih izgledov torej ni, da bi v na- črtovanem obdobju te progra- me le s pomočjo občinskega proračuna in deležem občanov uresničili. Večina krajevnih skupnosti ima namreč podob- ne želje, ki se vse več ali manj vrste okoli ureditve šol- stva, zdravstva, infrastruktu- re in kulturnih zadev. Na nedavni skupni seji iz- vršilnih organov družbeno po- litičnih organizacij občine Šmarje pri Jelšah in Izvršne- ga sveta skupščine je bil spre- jet predlog, da s 1. januarjem 1977 uvedejo nov samoprispe- vek občanov za dobo petih let, referendum o tej pomem- bni akciji pa naj bi izvedel poseben odbor, ki je že izvol- jen, 21. novembra. Občane bo gotovo zanimalo, kakšne obveznosti jih čakajo, če bo referendum za samopri- spevka uispel (in nikakršnega razloga ni, da ne bi. Občani šmarske občine so to že nič- kolikokrat dokazali). Pogoji so natanko isti, kot pred petimi leti. Kmetje bi kot doslej povečali samopri- spevek po katastrskem dohod- ku, obrtniki od dohodka pre. teklega leta, delavci, zaposle- ni v občini in izven nje pa od osebnega dohodka. Družbeno politične organi- zacije in skupščina občine Šmarje pri Jelšah računajo na vsestransko pomoč in razu- mevanje šmarskih delovnih ljudi pri izvedbi referendu- ma. MILENKO STRASEK KRUH IN LUTKE TEATER ŽIVUENJA NASTOP GLEDALIŠČA PETRA SCHUM MANA V CELJU Zanimivo je bilo opazovati presenečenje, že kar šokirane obraze Celjanov, ki so pred dobrimi štirinajstimi dnevi sprejeli v goste gledališko sku- pino Petra Schummana. Skii. pina namreč na sebi svojstven način poskrbi za začetni šok in stik s publiko. V Celju so to storili s kaj nenavadno pa- rado, ki jo je vodu sam Schumman na hoduljah, med- tem, ko so ostali igralci po- skrbeli za svoj del predstave na mestnih ulicah. Ničesar ni manjkalo — niti požiralcev ognja, niti cirkuške glasbe, smeha, plesa in petja, še po- sebej začuden pa je bil šofer Izletnikovega avtobusa, ko se je, sledeč trenutni inspiraciji, z njim v vlogi sodobnega Don Quihota spopadel bradat mo- žak na hoduljah z zastavo na kopju v rokah. Radovednost so nam zbudili gostje iz amerike in vodjo smo poprosili za razgovor. Pa je odklonil. Da je že sit in- tervjujev, ki jih je vse več, je dejal. Za stik s tiskom je tako poskrbel prijazen Mic- hel, ki je že od samega začeta ka član skupine. »Naša skupina se je rodila na farmi v Vermontu, kjer imajo še sedaj svoj sedež. Združuje mlade, ki želijo ig- rati. Člani skupine so pre- težno Amerikanci, vendar je nekaj članov tudi iz Nemčije, Francije in Jamajke. Poleti imamo na tej farmi cirkus z zunanjimi predstavami naše- ga teatra, ob večerih pa igre v gledališču, seveda z lutka- mi, ki jih sam oblikuje naš vodja.« Zanimalo nas je, kaj jih vo- di v tej smeri iskanja sodob- nega teatra. »Z gledališčem na cesti, kar pogosto počenjamo, ustvar- jamo pristnejši stik z gledal- ci in bolj vemo prenašamo lepe in grde resnice, ki jih prinaša vsakodnevno življen- je, na »oder«. Največ naših del je posvečenih vse močnej- ši odtujitvi in osamljenosti ljudi v sodobni ubrani druž- bi. Menim, da verno prikazu- jemo ogabnost sodobnega živ- ljenja, ki preti uresničitvi člo- večnosti v vsakem od nas. »Ali ste politični teater?« »Ne, nikakor, čeprav smo tudi to. Skušamo izražati naš pogled na vse plati človeškega življenja. Pri tem tudi mimo politike ne moremo. Naše predstave z lutkami s kratki- mi igrami prikazujejo strahove modernega življenja, ki sega- jo od onesnaževanja, osam- ljenosti, razčlovečenja do po- litike in obsodbe nasilja. Ven- dar naš namen ni učiti. Ne prinašamo odrešitve člove- štvu. V kovčkih ne nosimo svoje vesoljno veljavne res- ničnosti, niti za vse veljavnih odgovorov na tegobe vsakdan- jega življenja. Nosimo pa ne- koliko zabave in mnogo res- nic o svetu in življenju, ki ga živimo. Skušamo le pokazati, kakšno je po našem mnenju pošteno življenje, ki bi ga mo- rali živeti vsi.« Schummanova skupina kruh in lutke je znana po vsem svetu. V Ameriki jih vplivne- ži ne marajo preveč. Preočit- no so pokazali svoje naspro- tovanje imperialistični poli- tiki, ko so vrste tednov sode- lovali v največjih protivojnih demonstracijah, ki jih je Ame- rika kdajkoli spoznala. Svoj protest proti vojni v Viet- namu so izrazili občutno in radikalno. Kako pa doživljajo Jugo> slavijo? »Različna je od dežel, ki smo jih že spoznali. Pri vas si bomo lahko nabrali mnogo dragocenih izkušenj. Vsem nam je všeč vaš način življen- ja, ki je mnogo bolj človeški in pristen. Upam, da tega ob- čutka, kako mora človek kot di-užbeno bitje živeti, ne bos- te izgubili. Da ne boste izgu- bili tradicij, ki prežemajo va- še življenje in da ne boste podlegli blaznim sodobnosti, epidemiji, ki jo nosi s seboj industrializacija in razčlove- čenje.« I Skupina Kruh in lutke, ki je le za dan gostovala v Celju in že naslednjega dne odpo- tovala v Beograd, kjer so so- delovali na letošnjem BITEF- u, bo ljubiteljem gledališke umetnosti v c;elju še dolgo ostala v spominu. S svojo svežino in pristnostjo, ki je niso zavrle niti jezikovne pre- grade, je vzpostavila tesen stik z občinstvom, ki je zna- lo razumeti posredovano spo- ročilo. In še dolgo ne bomo Celjani pozabili čudovitega, že kar karnevalskega sprevo- da, vesele peke kruha in ne- verjetnih, že prav gratesknüi lutk z njihovim, človeške to. pline iščočim sporočilom, BRANKO STEMEJÙIO 10. stran — NOVI TEDNIK St. 40 -- 7. oktober 197e DilOVNI KOIEKTIVI KONJIŠKE ОШСШШ ZA PRAZNIK VSE BLIŽJE CILJU Zreški Comet, ki je že sedaj največji proizvajalec visokoturažnih brusov v Jugoslaviji, si je v svojem srednjeročnem programu razvoja od leta 1976 do 1980, ki postavlja delovnega človeka za nosilca plana raz- voja delovne organizacije zadal osnovne smernice razvoja, ki temelje na razvoju in rezultatih poslovanja v minulem petletnem obdobju ter na analizi sedanjega stanja v delovni organizaciji. Plan razvoja je v celoto oblikovana zasnova programov investicijskih naložb v gospodarsko dejavnost in družbeni standard, planov zaposlovanja, izobraževanja, razvojno-raziskovalnega dela in tudi poglabljanja samoupravne organiziranosti in odnosov v duhu določil nove ustave in smernic ZK Jugoslavije. Analize pKJslovanja Cometa nam kažejo skokovit razvoj na vseh področjih dejavnosti. Povečanje kapa- citet in razširitev ter izpolnjevanje proizvodnega pro- grama je povečalo število zaposlenih, celotnega do- hodka in osebnih dohodkov ter skladov. Vsa ta po- večanja pa je seveda omogočilo uspešno gospodar- jenje, s katerim se je lahko večala materialna baza. Proizvodnja umetnih brusov v »GOMETU« se je v minulem obdobju nenehno večala, v letu 1962 je predstavljala 12 odst. jugoslovanske proizvodnje, v letu 1971 že 20 odstotkov, v letu 1975 pa kar 26,5 odst. celotne proizvodnje umetnih brusov v Jugoslaviji. In kako je bilo z izvozom v teh letih? V letu 1965 je Ciometov delež znašal 1 odst. jugoslovanskega izvoza brusov, v letu 1971 že 20 odst., v letu 1975 pa kar 33 odstotkov jugoslovanskega izvoza teh izdelkov- In sedaj poglejmo še kako je bilo s številom zaposlenih v teh letih. Leta 1965 je bilo v »GOMETU« 59 zapo- slenih, leta 1971 pa 94. V letu 1975 pa je število zapo- slenih naraslo na 250. KAKO JE Z REZULTATI POSLOVANJA V I. POLLETJU 1976? Leto 1976 je leto prehoda na nov način ugotavljanja celotnega dohodka. Od obračuna po fakturirani reali- zaciji smo prešli na obračun po plačani realizaciji, pa tudi zakon o zavarovanju plačil med uporabniki dru- žbenih sredstev — oba zakona sta bistveno vplivala na rezultate poslovanja v prvem polletju. V letu 1976 pa so se v Cometu tudi na novo organizirali in usta- novili tri TOZD: TOZD COMAG, TOZD GONEK in TOZD GOFLEX in delovno skupnost skupnih služb. Tako je bilo poslovanje Cometa v letu 1976 sicer boljše, vendar pa uspeh ni takšen kakor bi lahko bil — ravno zaradi neplačane realizacije in izpada prodaje v mesecu aprilu. Naj povem še to, da so osebni do- hodki v Cometu kar lepi, saj znaša neto povprečni OD 4301 din in da so sedaj uvedli še osebno oceno, ki ima to možnost, da lahko vpliva neposredno na osebni dohodek vsakega posameznika in je hkrati tudi ena od oblik stimuliranja delavcev. Za ocenjevanje so na voljo štiri kategorije: nezadovoljiv, zadovoljiv, dober in nadpovprečen. Morda bi veljalo takšno oceno uvesti še kje? Še nekaj nas bo prav gotovo zanimalo pri Cometu. Kam izvaža. V Poljsko gre 66 odst. izvoza, drugi kupci na vzhodu pa so še Romunija in Madžarska; ostali pa so: Avstrija, Nemčija, Italija, Švica, Francija, Paki- stan, Tailand, Iran in Etiopija, skupno so izvozili za 9 odst. več kot v enakem obdobju lani. INVESTICIJE SO VSE BLIŽE CILJU V Cometu že začenjajo z modernizacije proizvodnje umetnih brusov s smolnatimi vezivi, ki je v bistvu nadaljevanje investicije iz leta 1974, ko je bila postav- ljena nova proizvodna hala s skladišči V te proizvodne prostore bodo postavili še manjkajoče stroje oziroma začenja se zamenjava sedanjega strojnega parka s pol- avtomatskimi stroji. Investicijska naložba bo vredna približno 2 stari milijardi ali 1 milijardo 350 milijonov osnovnih sredstev in 650 starih milijonov obratnih sredstev, omogočila bo v letu 1977 in 1978 nadaljnje povečevanje proizvodnje za 500 ton. Ta investicija bo predvidoma zaključena sredi prihodnjega leta, velik del ptoizvodnit pa bo namenjen izvczj — kar 40 odstctkov. Od tem bodo zaposlili 30 novih delavcev -- kvaiifici- ranih oblikovalcev umetnih brusov. Ker pa teh kadrov zaenkrat še ni, bodo zaposlili delavce s končano osem- letko, ki se bodo nato priučili preko internerja tečaja in priučevanja v sami proizvodnji do enega leta. S to investicijo si bo »GOMET« svoie mesto pri nas še bolj utrdil, z uvajanjem avtomatska proizvodnje pa se bo uveljavil tudi v evropskem prostoru Dolgo- ročno načrtovanje izvoza Cometa je namreč 40 odst. dosežene proizvodnje; gre za osvajanje tržišč dežel v razvoju in Zahodne Evrope. Naj za zaključek povemo še to, da »COMET« inten- zivno pripravlja še nadaljnji dve investiciji s področja oplemenitenja in predelave nekovinskih rudnin (kot je dolomit). Projekti so že v izdelavi, v začetku prihod- njega leta pa bodo zaprosili še za potrebne kredite. Kar tako naprej »COMET« ... ¡N ŠE ISKRENE ČESTITKE »COMETA« VSEM OBČA- NOM SLOVENSKIH KONJIC OB PRAZNIKU! OBISK SLOVENSKIM KONJICAM Dobri dve leti je, kar dela poslovna enota celjske podružnice Ljubljanske banke v Slovenskih Konjicah v novih prostorih. Navzlic veliki pridobitvi po- stajajo prostori pretesni. Delo se širi. Ne po naključju. Vse več je delovnih ljudi in občanov, ki zaupajo svoje de- narne zadeve tej enoti. » V Slovenskih Konjicah opravlja po- slovna enota celjske podružnice Ljub- ljanske banke vse posle s prebivalci. Več kot značilen je podatek, da vse delovne organizacije na tem območju izplačujejo svojim članom osebne do- hodke na hranilne knjižice te enote Sicer pa je konjiška enota celjske po- družnice Ljubljanske banke tudi sicer približala svoje poslovanje delovnemu človeku. V kar petih delovnih organi- zacijah poslujejo hranilne blagajne, Nekatere med njimi vsak dan, sicer pa enkrat na teden oziroma ob tako imenovanih izplačilnih dnevih. To za delovne ljudi veliko pomeni in jim prihrani dosti časa, saj lahko vse v zvezi z vlogami opravijo kar na dek>v- nem mestu, v svojem kolektivu. Konjiška poslovna enota celjske po- družnice Ljubljanske banke je doslej izdala okoli 11.400 hranilnih knjižic Deviznih računov In deviznih hranilnih knjižic ima nekaj nad 600 občanov in delovnih ljudi. Žiro računov pa je re- gistriranih 710. Izredno močno pa je razvejana hra- nilna služba oziroma varčevanje med mladimi na osnovnih šolah. V občini imajo deset pionirskih hranilnic, ki vključujejo 1380 otrok, ki so imeli v sredini letošnjega leta privarčevanih okoli 140.000 dinarjev. V to obliko de- narnega varčevanja in zlasti vzgoje so zajeti učenci ogromne večine osnovnih šol. Na konjiškem območju se vse boJj veča število zasebnih obrtnikov, ki so dobili pri svoji poslovni enoti posojilo za obratna oziroma osnovna sredstva, skratka za modernizacijo ali razširitev svojega dela. Odpira pa se tudi poglavje posojil za kmečki turizem. Tudi v tem je zrca- lo prizadevanj občinske družbene skup- nosti, da napravi korak naprej na tem področju, na turističnem. Zreško Po- horje postaja mikavno za mnoge turi- ste, izletnike. Rogla je sicer središče in vanjo so uprte vse oči. Toda spričo naravnih lepot in drugih pogojev, pri- dobiva na pomena tudi kmečki turi- zem. Vendar brez posojil, ki jih odo- brava poslovna enota v Slovenskih Konjicah, seveda ne gre. Na področju potrošniških posojil se je stanje v drugem polletju nekoliko umirilo. Močno pa raste zanimanje za posojila za nakup avtomobilov. Od sre- dine septembra so namreč spreme- njeni pogoji- Ne samo na konjiškem območju, marveč povsod, kjer delajo enote Ljubljanske banke. Zdaj je moč dobiti za nakup avtomobila tudi do 50.000 dinarjev posojila za dobo do treh let. To pa je vabljivo in tudi v konjiški občini je vse več takih, ki se odločajo za to ugodnost. Poslovna enota celjske podružnice Ljubljanske banke v Slovenskih Konji- cah je odprta vsak delavnik od 7.00 do 11.30, ob sredah od 7.00 do 11.30 ter od 12.30 do 15.00. Ob sobotah pa je za stranke odprta od 8. do 11. ure. V njenem okviru dela tudi agencija v Vitanju. Ta enota pomeni za vitanj- sko območje veliko pridobitev in olaj- šanje. Nanjo je vezanih okoli 400 zapo- slenih glede izplačil oziroma nakazil osebnih dohodkov- Tu so številni kmet- je in drugi vlagatelji. Od sredine ok- tobra bo ta agencija odprta trikrat na teden: ob ponedeljkih, sredah in pet- kih. Sicer pa v Slovenskih Konjicah ra- čunajo, da bodo najpozneje v treh letih odprli še eno agencijo, in to v Zrečah. Edini problem za delo agen- cije v tem industrijskem kraju so prostori. Ko bo rešeno to vprašanje, bo agencija na voljo številnim doma- činom zreškega okoliša. Sklenimo to predstavitev s čestitko: Poslovna enota celjske podružnice Ljubljanske banke v Slovenskih Konji- cah čestita za občinski praznik vsem delovnim ljudem in občanom konjiške občine, št. 40 — 7. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 11 , Î оват ZA pmzmK .......<ш-irnîiW-ïi ■ ......- I................................. .............. I....... I .............. Min - if^- GOP „KONGRAD" - KOMUNALNO PODJETJE Prv'i maj 1976 bo v zgodovini prej samostojnih podjetij GOP Kongrad in Komunalnega podjetja Slovenske Konjice ostal zapisan z zlatimi črkami. Tega dne sta se obe podjetji po dolgih in izredno skrbnih pripravah združili v delovno organizacijo GOK — Gradbeno obrtno in komunalno podjetje Slovenske Konjice. Ta združitev, ki so jo zasnovali na ugotovljenih skupnih interesih obeh podjetij je že po nekaj mesecih dala izredno lepe dosežke in se na ta način tudi najbolje dokazala kot smotrna, pametna in upravičena. V tej kratki reportaži vam bomo predstavili nov obraz nove delovne organizacije. Pred meseci so v obeih tedanjili podjetjih pričeli razmišljati o svoji prihod- nosti na drugačen način. Ni bilo več logike v tem, da na majhnem prostoru ene občine obstajata dve podjetji s sorodno in v nekaterih delih že p>ovsem podvojeno proizvodnjo in storitvami. To dejstvo je narekovalo združitev sku- pnega dela, ki bo omogo- čilo tudi specializacijo, večjo ekonomsko moč in bolj kakovostno delo. Od tega spoznanja pa do končne uresničitve načr- tov je bil le korak — maj- hen, a za obe podjetji odločilen V novem Gradbeno-obr- tno komunalnem podjetju so zidružili kadre in tako dosegli večjo skupno učin kovitost, Razdelili so si delo in si tako omogočih boljše izkoriščanje zmog- ljivosti. Tako so danes sposobni izpeljati tudi ve čje projekte in večja de- la, organizirani so trdneje in tudi v samoupravnem smislu mnogo smotrneje. V GOK so se rodile tri temeljne organizacije zidru ženega dela. TOZD KONGRAD se je specializiral v gradbeni- štvo in gradbene obrtne storitve. Danes opravlja vse visoke in nizke grad- nje, sposoben je za grad- njo manjših gospodar- skih objektov, objektov družbenega standarda, op- ravlja pa tudi vzdrževanja stavb in komunalno ure- janje stavbnih zemljišč. TOZD OBRT opravlja izredno kakovostna obrtna gradbena dela. V krakem času so si v občini ustva- rili ime z odličnimi ple- skarskimi in vodoinstala- terskimi storitvami, različ- nimi vrstami talnih oblog, 'ometnih kamnov, toplo- vodnih naprav in storitva- mi stavbnega kleparstva, če naštejemo le nekatere TOZD KOMUNALA pa ne opravlja več novogra- denj ampak se je usme- ril predvsem na vzdrže- valna komunalna dela kot so vzdrževanje vodovo- dov, cest, parkov, odvoz smeti, urejanje pokopa- lišč, pogrebne obrede in podobno S tem je bila izvedena delitev dela. Ni več pod- vojenih zmogljivosti, S tem pa je zagotovljen tu- di smotrnejši in racio- nalnejši razvoj obeh nek- danjih podjetij. Redke so združitve, ki v tako kratkem času dajo tako dobre ekonomske re- zultate kot prav združi- ta Kongrada in Komu-. nalnega podjetja. Oglejmo si le nekaj številk, ki o tem nedvoumno pričajo. Skupni celotni dohodek se je v odnosu na lanskega doseženega v prvih šestih mesecih v enakem obdob- ju letošnjega leta dvignil za 24 odstotkov. Dohodek pa je bU višji kar za 61 odstotkov, če vemo, v kako težkem položaju je bila večina jugoslovan- skih gospodarskih organi- zacij prav v tem pollet- ju, dobijo takšni dosežki še posebno vrednost. Tak- šne dosežke pa je omogo- čila specializacija in zdru- žitev kadrov ter boljša or- ganiziranost, saj je novo Gradbeno obrtno Komu- nalno p>odjetje SI. Konji- ce sposobno delati mrwgo večja in zahtevnejša dela kot poprej, ko je bilo raz- drobljeno, Danes lahko namreč opravljajo mnogo kakovostnejše in številnej- še obrtne storitve, to pa se pozitivno odraža na us- p>ešnosti celotne organiza- cije. Vse pa so dosegli le z 12 odstotki zaposlenih več, kar vnovič potrjuje smo- trnost združevanja dela. Še posebej so lahko združitve veseli delavci obeh nekdanjih podjetij. Osebni dohodki so bili la- ni namreč tu na soraz- merno nizki ravni, saj ob razdrobljenosti višji tudi niso mogli bi/ti. Danes pa imajo delavci v p>ovipre6- ju kar 22 odstotkov višje osebne prejemke. Grabeno obrtno Komu- nalno podjetje ima svoj pogled trdno usmerjen v prihodnost. Tako kot je bila združitev plod skup- nega načrtnga dela je tu- di bodoči razvoj zasnovan na trdnih, jasnih in ures- ničljivih načrtih, ki pred- videvajo stalno rast in ra- zvoj. že samo dejstvo, da so v kratkem času skupnega dela uveljavili skupne na- črte in znanje, je zado- sten porok, da tK) mc^oče uresničiti tudi tako zahtev- ne cilje, kot je osnovni cilj GOK. Do leta 1980 na- črtujejo v podjetju nam- reč dvig storilnosti in pro- izvodnje za 63 odstotkov, vse to pa le ob zelo niz- kem, 20 odstotnem pove- čanju števila zaposlenih. Letošnji rezultati in ja- sni načrti za prihodnost takšne cilje le še potrju- jejo in uveljavljajo novo, v gospodarstvu SI. Konjic danes že kar nepogrešlji- vo ime GRADBENO OBR- TNO KOMUNALNO POD- JETJE SLOVENSKE Ка NJICE. op PISMA VLJUDNOST PA TAKA Ni še dolgo od tega, ko sem pri »Izbiri« v Vojni- ku kupovala plin. V trgo- vini je bila precejšnja gneča, meni pa se je zelo mudilo, ker me je doma čakal orač. Tovarišica, ki je stala pred menoj, md je takoj dovohla, da sem sto- pila naprej. Bila sem tako rekoč na vrsti. Mlada pro- dajalka je že ugotovila, da mi je čas dragocen in mi je skušala čimprej ustre- či, a ni našla potrebnega ključa. Vprašala je sode- lavko Miro, ta pa se je osomo obregnila izza pro- dajne mize: »če se ji mu- di, pa naj gre!« Nisem vedela, kaj naj storim. Pogrelo me je, a sem navzlic temu počakala na plin, ker sem ga nujno rabila. Vem, da je tudi proda- jalkam ob veliki gneča kmalu polna mera potr- pežljivosti, toda, malo več taktnosti in dobre volje bi strankam Idjub temu lahko izkazale — se vam ne zdi, tovarišica Mira?! MARIJA ČRETNIK, Frankolovo 47 a ZABOLELO ME JE Od leta 1949 sem zapo- slena v delovni organiza- ciji »TIM« Laško. Za4ž0 sem tu kot doma, saj več kot polovico svojega živ- ljenja živim in delam tu. Tudi moj mož je vso de- lovno dobo opravil v tem podjetju. Bil je na različ- nih odgovornih mestih, večletni republiški in zve- zni pK>slanec. Po večletni hudi bolezni je umrl leta 1970. Bil je partizanski bo- rec in član ZK, kakor tudi jaz, pa sva pozneje zara- di bolezni izstopila. Tud j jaz sem od leta 1942 do osvoboditve oprav- ljala velike naloge za NOB in naposled bila internira- na v nemška taborišča. E>om so Nemci požgali. Vsa družina je kot en pla- men žarela za NOB in so- delovala, Tudi moj brat je nosilec spomenice 1941. Zakaj sem navedla ta dejstva, ki odhajajo kot svetlo sonce v zaton? Zato, da boste vi, pošteni ljudje in bralci, vedeli, da se prav nam, starejši gene- raciji, včasih godi krivica. Sin je končal osemletko v Laškem. Pri »TIM« Laš- ko je zaprosil za štipendi- jo, saj sem jaz samohra- nilka in z nizkimi osebni- mi dohodki. Pred tem sem se s kadrovikom pomeni- la, in mi Je dejal, da bo sin dobil štipendijo, če se bo šolal v elekitro stroJd — jaki tok. Tako se je sin odločil za to smer. čakala sva na odgovor, ki ga m bilo. Zadnji te- den sem le po telefonu vprašala, kaj je s sinovo prošnjo. Verjemite, da sem bila v nepopisnih skr- beh, saj sem vedela, da sm ni nikjer drugije vložil prošnje. In tako od dru- god ni mogel pričakovati nobene pomoči, nobene štipendije. Tovarišici v kadrovskem oddelku nista vedeli niče- sar za to, руа se je oglasil »nadebudni« mladenič in član ZK, češ, da ne bo dobil štipendije, ker za to stroko ni bila razpisana. Ko sem mu samo omenila svojo preteklost, me je odločno zavrnil s stavkom: Preteklost nima nobene zveze z delovno organiza- cijo! Otrok je ostal na cedi- lu. Prihodnji teden pa so se že odprla šolska vrata. Po zaslugi razumevajoče osebe iz Celja, sem izpo- slovala štipendijo in otrok se bo tako šolal na tehniš- ki šoli v Velenju. Po tolikem trpljenju za našo stvar v času NOB in fK) tolikih letih službe v tem podjetju, me ni zabo- lela beseda »ne bo dobil štipendije«, marveč ono drugo... če bi naša pre- teklost ne bila taka, tako težka, krvava in pravična, ali bá bile delovne organi- zacije v upravljanju de- lovnih ljudi? AU bi imeU samoupravlj anje? Moija mladost je bila ukradena in kaj bi dala, če bi bila tako srečna kot so srečni »nadebudneži« v prepričanju, da preteklost nima nobene zveze z de- lovTK) organizacijo. MARICA GERSAK- JAKOPIČEVA, Rečica 4, Laško OBRAZI Martin Pukl Oni dan smo slištdi na Radiu Celje in ta se boj- da v Ločah pri Poljčanah zelo dobro sliši anekdoto na Martinov ra- čun. Naj mi bo dovolje- no jo ponoviti v imenu listili, ki je niso slišali. Bil je čas malice v gos- tilni pri Valandu v Ločah. Kisla juha, v njej je pia- tal svinjski želodček. Od- lično, kot vedno. Pa tudi za zmerne okuse dovolj kislo. Pa pride v gostilno Martin, predsednik Pros- vetnega društva Loče in zahteva kislo juho. Pa mu ni bila dovolj kisla. Zah- teval je še kisa. Dobil ga je v skodelici za kavo. Vse je гШ v juho. Do ro- ba. In je rekel: »Ravno prav bo.« m kaj, čeprav je šele od lanskega de- cembra predsednik kul- turnega društva v Ločah, mu je zgleda življenje ne- kako naravnano "na kis- lo ... Anekdote pač nastajajo v resničnem življenju in Martin Pukl, mlad dela- vec v Uniorjevem obratu v Ločah (vidite, da ni učitelj ...) se je resno oprijel dela. Pač ne zato ker bi bilo življenje pre- kislo. Zato, da bi ne bilo, če že kje je. Da bi bilo lepše. Da hi kultura po- staia iz stavka v ustavi resnično življenje, pravi- ca in dolžnost slehernega človeka. Zato se zavzema za nov kulturni dom, ki ga gradijo dobesedno vsi Ločani. Bori se za to, da bi Poletne pnreditve v Ločah na osnovi tradicij" šestih let postale še bolj kakovostne, da bi postale manifestacija, množično kulturno gibanje, impulz za nove stvaritve in sode- lovanja. Bori se za to, da bi kultura ne bila privile- gij posameznikov. Rad bi, da bi postala »uporab- nost« vsakdanjega življen- ja. Ko se takole hudomuš- no zasmeje v svojo koša- to brado, smeje pa sc rad. široko in iskreno, bi človek ne podvomil v moč volje im dela novega predsednika. Ločani so vedno dokazaii kaj zna- jo in da niso od muh, da je tudi kultura že stopila- iz odra tudi že v kakšen hlev. In dvom se razblini, ostaja vedrina, ki jo Mar- tin zna tako uspešno se- jati okoli sebe. Seveda se mu kdaj pa kdaj tudi če- lo omrači, pa kaj se mu ne bi. Dela je veliko, skr- bi ne manjka, pa poročen še ni. In ko sem ga poba- ral, kdaj namerava stori- ti ta korak, je odmahnil z roko in dejal: »Jaz sem že pomčen. Z Ločvimi, čeprav sem tu šele dve leti.« DRAGO MEDVED KONJIŠKO GOSPODARSTVO BOLJE JE KOT KAZE KORAK K IZPOLNITVI SREDNJEROČNIH NALOG Goepodaji^ke organizacije v konjiški občini so v minulih letih izredno hitro napredo- vale, vse to pa je prispevalo tudi k hitri rasti družbene- ga proizvoda v občini. Sado- vi prizadevanj vseh dejavni- kov v občini pa so bili še posebej vidni v letošnjem gospodarskem letu, ko se je gospodarstvo soočilo z vrsto težav. Te je povzročilo pred- vsem neurejeno stanje pri obračunavanju dohodka v preteklosti, zato so tudi v vseh konjiških delovnih or- ganizacijah pozdravili prehod na nov način obračunavanja dohodka. Kljub vsemu so se tudi v konjiški občini zaostrili po- goji gospodarjenja in povsod tam, kjer na nov veter v gospodarstvu niso biH pri- pravljeni, so zabeležili slab- še dosežke. Kljub temu gospodarskega položaja v Slovenskih Konji- cah ne gre ocenjevati kot težavnega. V gospodarstvu so namreč ustvarili v prvem polletju za slabih 7 odstot- kov večji celotni dohodek, četudi ta podatek ni pri- merljiv s podatkom iz ene- ga lanskega obdobja, če bi namreč upoštevali fakturira- no realizacijo, bi bili dosež- ki še znatno boljši. Konji- škemu gospodarstvu se nam- reč pozna obračun po plača- ni realizaciji, saj je bil iz- pad zaradi zakonskega roka 15 dni precej visok, če upo- števamo, da konjiško gospo- darstvo precej trguje z dru- gimi republikami m tudi iz- ven naših meja, se ta rok še podaljša, zato v občini oce- njujejo, da so stvarni dosež- ki mnogo boljši kot to kar žejo poletni dosežki. Kljub temu pa je nekaj kazalcev uspešnosti, ki opozarjajo v priliodnjih mesecih na skraj- no smotrno in dobro gospo- darjenje. V prvi vrsti velja to za porabljena sredstva, saj je gospodarstvo v občini porabilo mnogo več sredstev, da so dosegli enake rezulta- te kot v minulem letu. Tu- di družbeni proizvod na za- poslenega delavca je še pod cilji, ki jih je začrtala ob- činska resolucija o družbe- noekonomskem razvoju. Po šestih mesecih je bila za 11 odstotkov na nižji ravni kot lani. Tudi izpad dohodka je bil sorazmerno velik, močno pa so porasle zaloge, zlasti zaloge gotovih izdelkov. Povedati je treba, da se po podatkih o osem mesečnem gospodarjenju slika močno izboljšuje, saj so gospodar- ske organizacije le še za 2 odstotka pod lanskoletno ravnjo proizvodnje, kljub te- mu pa je že danes jasno, da zaradi slabšega uspeha v pivih mesecih ne bo mogo- če izpolniti zabtev resoluci- je, da bi gospodarske orga- nizacije proizvedle za dobrih 14 odstotkov več kot lani. Spodbudni pa so dosežki v izvozu. Tako kot že nekaj let nazaj se konjiške indu- strijske organizacije izredno uveljavljajo z izvoznimi do- sežki. Ti gredo predvsem na račun Konusa, Kovaške in- dustrije, LIP in Kostroja. Celotno konjiško gospodar, stvo pa je v osmih mesecih že doseglo začrtani oilj, da bi letos izvozili za 30 odstotkov več kot lani in prvič dosegli 19 in pol mili- jonov dolarjev izvoza. Podat- ki o uspešnosti gospodarje- nja konjiških delovnih orga- nizacij kažejo, da se stanje iz meseca v mesec poprav- lja, kar je zadosten dokaz, da so v vsaki delovni orga- nizaciji jasno zastavili svoje oilje in možnosti, da jih ures- ničijo. 5700 delavcev iz ko- njiškega go&i)odarstva je z enotno akcijo ob tem, ko so "se ob polletju sooöüi s teža- vami, našlo pot iz njih. Kriz- nih delovnih organizacij pa tudi temeljnih organizacij v občini tako ni. Ob polletju sta bili po realno primerlji- vih podatkih uspešnosti go- spodarjenja v izgubi le dve temeljni organizaciji združe- nega dela, po osmih mese- cih pa ocenjujejo, da takš- nih primerov več ni. In čeprav je tudi po os- mih mesecih zelo težko oce- njevati stvaren položaj konji- škega gospodarstva, v občini veje duh optimizma, čeprav sodijo, da jim resolucijskih ciljev ne bo uspelo doseči, bo gospodarska moč Konjic tudi letos porasla, dosežki konjiškega gospodarstva pa na noben način ne bodo ogro- zili temeljev zahtevnega a uresničljivega srednjeročnega načrta. BRANKO STAMEJCIČ VITANJE BENCINSKA ČRPALKA V NAČRTU ASFALTIRANJE CESTE VITANJE—FUŽINE—MEJA Pred dnevi Je v Vitanju pričela z delom bencinska črpalka. Preskrba z gorivi ljudi tega območja je bila ob referendumu za samopri- spevek 1973. leta postavljena na prvo mesto. Bila je naj- bolj mamljiva, ki je tudi največ pripomogla, da se je za referendum odločila veči- na občanov. Zato tudi ni naključje, če so godrnjali, ker so se dela zavlačevala, četudi zaradi objektivnih raz- logov. Črpalka je zgrajena ob re- publiški cesti Vitanje—Dolič in ustreza vsem predpisom. Zanimivo je, da so največjo željo po njeni gradnji izra- žali kmetje in drugi občani, ki potrebujejo gorivo za po- gon kmetijskih strojev, mo- tornih žag, mopedov itd. Av- tomobile so lahko njihovi lastniki mimogrede napolnili v Vojniku, Slovenskih Konji- cah ali drugje, v težjem po- ložaju pa so bili lastniki na- štetih strojev, saj so morah ix> gorivo za svoje stroje vse od 1970. leta dalje, ko je takratni »Fužinar« dobil od- ločbo, da ne sme prodajati teh vrst goriva, v druge kra- je, zlasti pa v Vojnik ali Konjice. Prvotna predračunska vred- nost je bila 1,2 milijona din, dejanski stroški gradnje pa so znašali blizu 2 milijona. Pri sofinanciranju črpalke so sodelovali občani z zbranimi sredstvi v obliki samoprispev. ka (to je tudi največji delež v znesku 700.000 din) ter krajevna skupnost Vitanje in Petrol. Tako je izvršena prva na- loga. Ob referendumu za sa- moprispevek so si za obdob- je 197^—1978 postavili devet nalog, od katerih je črpalka na prvem mestu. Ta je zgra- jena. Dehio je urejeno tudi igrišče Partizana. Kako pa je z drugimi nalogami? Na krajevni skupnosti so povedali, da so vse te nalo- ge uvrstili v srednjeročni program za obdobje do 1980. leta. Po njihovem mnenju naj bi že do konca leta as- faltirali cesto Vitanje—Fuži- ne—meja. Zatem pride na vrsto šola s telovadnico, pa dom kulture, mrliška veža, ureditev prostorov za mladin- sko in strelsko organizacijo ter gasilski dom. Bremena, ki so si jih na- ložili, so resnično težka. Dr- žali bomo pesti, da bodo vsa dela tudi izvršili. Bencinsko črpalko bodo na slavnosten način izročili na- menu v okviru občinskega praznika. Slavnost bo 10. ok- tobra. Takrat bodo v Vita- nju slavili še druge dosežke: zgrajen bo desetstanovanjskl blok, v katerem bo tudi zdrav- stvena postaja s priročno lekarno, delno usposobljeno igrišče Partizana, na Vidu bo začel z delom TV pret- vornik za to območje in končno bodo na Bukovi go- ri dobile elektriko še zadnje kmetije. FRANJO MAROŠEK ZREČE VIRI RAZVOJA STANKO KLEMEN O PRIDOBITVAH KS Med I najbolj uspešnimi kra- jevnimi skupnostmi v konji- ški občini je tudi zreška, če že ni рк) svoje najbolj uspeš- na med vsemi. Po tem, kako so se Zreče razvile, predvsem v zadnjiih nekaj letih bi sko- raj bilo treba povprašati po »receptu«. In koga naj bi viprašali? Tistega, ki koordini- ra prizadevanja občanov, ozi- roma krajanov. In tako smo se zapletli v pogovor s pred- sednikom sveta krajevne sku- pnosti Stankom Klemenom: NOVI TEDNIK: Osrednja proslava v okviru krajevnega praznika sicer ne bo v Zre- čah, bo pa v Zrečah vrsta slovesnosti, odkritij novih ob- jektov, s katerimi bodo kra- jani spet obogatili svoj dru- žbeni standard. Kaj vse bo- do Zreče letos spet pridobi- le? STANKO KLEMEN: V prvi vrsti je treba omeniti vrtec, ki bo ob prazniku izročen na- menu. Končana je tudi regu- lacija Dravinje skozi Zreče, s čimer ni dan kraju samo lepši videz, marveč je bil to pogoj za nadaljnjo urbaniza- cijo kraja. Plavalni bazen v neposredni bližini vrtca je ob- jekt, ki sicer letos ne bo več v uporabi, saj smo sredi je- seni, bo pa končan in formal- no prevzet. Temeljni kamen za nov hotel je bodoča pri- dobitev za kraj... NOVI TEDNIK: Kakšiio je sodelovanje z delovnimi ko- lektivi in kakšna je soustvar- jalnost krajanov? STANKO KLEMEN: Kar je v Zrečah in okolici, tudi po okoliških vaseh in zaselkih, je napredku odprta pot, vse to je v bistvu rezultat najtes- nejše povezanosti krajanov, katerih pretežna večina je za- poslenih v obeh zreških to- varnah — lahko i>a besedni red obrnemo. Brez velikega razumevanja, naklonjenosti in zavesti, da z lastnimi silami lahko največ uredimo, bi Zre- če bñe še vedno odročna, za- dremana vas pod Pohorjem. NOVI TEDNIK: Posebno.«;t v Zrečah je, da sta oba direk- torja tovarn izredno zagreta za razvoj kraja, čeravno nista krajana. Kaj pravite o tem? STANKO KLEMEN: Res je odvisno v končni fazi od od- ločitve kolektiva, samouprav- nih organov, toda vsi vemo, da je vpliv najbolj odgovor- nih pa vendarle izredno po- memben. In v tem smo lahiko v Zrečah izredno zadovoljni. Ne samo razumevanje in pod- pora, aktivno sodelovanje pri- spevata oba direktorja. Iž. Marjan Osole na primer v4)di urbanizacijo kraja, бегатао je občan v celjski občini. Skrat- ka, Zreče so krajevna skup- nost sodelovanja. J. KRAŠOVEC OTROŠKO VARSTVO NOV VRTEC V ZREČAH, KMALU TUDI V LOČAH v soboto, 9. oktobra se bo z otvoritvijo otroškega vrtca v Zrečah začelo praznovanje praznika občine Slovenske Konjice. Dogodek, ki je sve- čan in pomemben že sam po sebi. V novem vrtcu bo našlo varno zavetišče 60 otrok. Takišni vrtci ne raste- jo vsak dan. Vrtcev je pre- malo; otrok, ki bi se v njih radi igrali, učili, bili varni, pa vedno več. V Slovenskih KonjicaJi vprašanje otroškega varstva že nekaj let rešujejo načrtno, s samoupravnim sporazu- mom, ki so ga podpisale vse deloTOe organizacije v konjiš- ki občini. 1 odstotek od bru- to osebnega dohodka dajejo za otroško varstvo. Mnogo več kot pa je slovensko pov- prečje. S temi sredstvi so že zgradili dva vrtca, ki lahko sprejmeta vsak po Ш otrok. V Ločah, kjer ni industrije in se večina ljudi vozi na delo drugam, so lani izvedli anketo o potrebi po vrtcu. Rezulrat? V letu 1977 bo v Ločah dokončan vrtec. Pred- šolski otroci ne bodo več sa- mi doma, starši bodo odhaja- li na delo bolj brez skrbi. V Vitanju je le oddelek vrt- ca, v pi-ostorih, ki za to niso primerni. Vsaj do leta 1900 bo tu nov objekt. Premajhni pa postajajo tu- di VI tei v samih Slovenskih Konjicah, v katerih rastejo številne nove hiše. V načrtu Je izgradnja bloka s stotimi stanovanji. Začeti bo torej trebr. že z dokumentacijo za novi vrtec v Konjicah. Kaj pa dojenčki? icje je prostor za te male kričače? Tudi o tem smo se pogovar- jali s predsednikom lO skup- nosti otroškega varstva, s Francem Jelenkom, sicer se- kretarjem občinskega sindi- kalnega sveta. Pravi, da se ukvarjajo tudi s tem vpra- šanjem. Za njegovo rešitev pa je potrebno več denarja. Objekti za jasli so dragi, po- treben je poseben, strokovni kader. Mamice si torej same iščejo bolj ali manj drage varuške. Prav zato so se začeli dogovarjati s socialno službo, ki naj bi organizirala to varstvo na domu. Tako torej v Konjicah. Do leta 1980 bo v rednem var- stvu 35 do 40 odstotkov otrok. Mnogo, če primerjamo z dru- gimi občinami, malo, če ho- čemo rešiti vprašanje otroš- kega varstva. In v Sloven- skih Konjicah ga želijo re- šiti, zato bodo z delom na- daljevali in ne bi se začudili, če bi delovne organizacije sporazum podaljšale še za dve leti. BOŽENA PAVČNIK Loški oktet. Posnetek je s poletnih prireditev 1974. leta. Vodi ga Ignac Mastnak. Foto: Medved PROSVETNO DRUŠTVO LOČE VSI GRADIJO DOM PRIHODNJE LETO NAJ BI BILA OTVORITEV Menda ni kulturno prosvet- nega društva, ki si ne bi želelo le:po urejenih prosto- rov. Takšna močna želja je že več let prisotna tudi v Ločah-, kjer marljivi kultur- niki že šest let marljivo pri- pravljalo loške poletne pri- reditve. Tokrat je stekla be- seda z novim predsednikom Martinom Puklom. Ni težko uganiti o čem: o denarju, kulturnem domu in o pri- reditvah. Tudi ni naključje, da je tole pisanje objavljeno v ča- su praznovanja občinskega praznika Slovenskih Konjic. Kajti številne naloge, ki so jih marljivi Ločani opravili, pomenijo leix) delovno zma- go nad številnimi težavami, íxjmenijo pa tudi notranje zadovoljstvo, ki ga čuti sle- herni človek, ko se zave, da je opravil dobro in družbeno koristno delo. Za letos so s kulturno de- javnostjo končali. Poletne prireditve so za njimi, kul- turnega doma pa ni več. Sta- rega so namreč podrli kar sami, saj je znašala predra- čunska vrednost za rušenje 25.000 din in so jih tako pri- hranili z lastnim delom. Na mestu starega bo zraslo no- vo. Dokumentacija je že zbra- na, zbrali so tudi že 80 ku- bičnih metrov lesa in 60.000 dinarjev v denarju. Od te- ga je dal samo Štefan Sto- klas 4000 dinarjev. Predračun za dom znaša 3,500.000 dinar- jev, denar pa bodo prispevali občinski skladi za družbeni standard, kulturna skupnost občine Konjice, morda jim bo uspelo dobiti posojilo pri kulturni skupnosti Slovenije in pri samih izvajalcih del, ter s prispevki delovnih, or- ganizacij. Konus je že naka- zal 25.000 dinarjev namensko za gradnjo novega kulturne- ga doma. Odprli bodo poseb- no številko žiro računa (sa- mo za gradnjo) za dokumen- tacijo pa bo društvo posebej zbralo denar. Pojavlja se namreč problem, ker je do- kumentacija (načrti) zelo draga. Ločane bo stala celih 180.000 dinarjev. Zato pred- lagajo, da bi slovenska kul- turna skupnost izdelala tip- ske načrte za kulturne domo- ve, kajti ravno ti nimajo de- narja in je zdajšnja cena na- črtov občutno predraga. Svoj dom so smelo načrtovali. Iz prej predvidene montaže bo- do zdaj zrasli klasični zido- vi. Tudi streha ne bo siva, krita s salonitko, temveč jo bo varoval bobrovec. V do- mu bo našla svoj prostor tudi krajevna skupnost in vse кгајелте družbenopolitič- ne organizacije, večnamenski prostor. Posebnost bo gleda- liški oder dimenzij 10 x 8 metrov, z možnostjo dve- metrske poglobitve odra. V dvorani bo 250 sedežev in ra- čunajo, da bodo lahko videli veliko predstav tudi poklic- nih gledališč. Kajti v Ločah se zaradi pomanjkanja kul- turnega doma zgodi tisto, kar ni v navadi v drugih kra- jih: v poletnem času so ak- tivni zaradi prireditev, pozi- mi pa nastopi mrtvilo, ker nimajo doma. Zato je več kot potreben, vsi pa so zasta- vili vse sile, da bodo čimprej pod njegovo streho. O tem ne dvomimo, saj so samo pri letošnjih poletnih prireditvah naredili preko 3000 prosto- voljnih ur dela in to 60 aktiv- nih članov društva. In kako bo s prireditvami: odločni Martin Pukl vztraja (in to upravičeno!) na racio- nalizaciji programa, ki naj vnese v vsebino prireditev predvsem kakovost. Igre so zdaj že krepka tradicija, ki se mora nujno usmerjati v kakovostno vsebino, saj z njo vpliva na zelo širok krog ob- činstva. Kulturniki v Ločah so že dokazali, kaj znajo. Zdaj so pred največjo in najtežjo na- logo. Toda sami so prepri- čani, da bíxio naslednje leto postavili na vrh novega kul- turnega doma smrečico. Tu- di ob pomoči drugih. A ker sami veliko delajo in ker je predvsem njim prva skrb za usodo lastnega razvoja, tudi drugi ne bi smeli skopariti s pomočjo. DRAGO MEDVED Zmotili smo jih sredi petja. Oîroke vzgojno var- stvene ustanove oddelka v Grajski ulici v Slovenskih Konjicah namreč. V igralnici je nato zavladal živ-žav. Vsakdo je hotel biti sogovornik in povedati, kaj dela v vrtcu, s čim se najraje igra, kdo mu je najljubši prijatelj. Na stenah visijo lični izdelki mladih spretnih prstov, ki so kar naprej pripravljeni nekaj ustvarjati. In že na prvi pogled je moč ugotoviti, da otrokom v tem vrtcu ni nikoli dolgčas. Tudi vzgojitelji imajo polne roke dela. Kristina NARFJKS, vzgo- jiteljica: »Veseli smo, da imamo tako lep in so- dobno urejen vrtec. To je pridobitev lanskega občin- skega praznika. Moja sku- pinica Medvedkov šteje 20 otrok in vsi so stari šest ali sedem let; se pra- vi, da so to predšolski otroci, s katerimi se skozi celo leto pripravljamo za vstop v šolo. Z otroki de- lam že 23. leto in srečna sem med njimi. Za teden otroka, ki ga praznujemo te dni, smo pripravili lut- kovno igrico, spomnili pa se bomo tudi obletnice otvoritve vrtca.« Andreja KAMEN IK, 6 let: »Rada imam vrtec, če- prav moram zelo zgodaj zjutraj vstati in potem se iz Bezine z mamico pri- peljeva sem v Konjice v vrtec, čeprav sem šele prvo leto v vrtcu, ga imam zelo rada. Tu imam prijatelje in veliko igrač. Rada pojem in tudi pogo- varjam se zelo rada. Mo- ja prijateljica tu v vrtcu je Lučka, pa tudi vse druge otroke imam zelo rada. Zelo rada rišem in vesela sem, da sem tu.« Jure PETELINAK, 6 let: »Doma sem v Konji- cah in vsako jutro zelo rad vstanem, ker vem, da bom šel v vrtec med pri- jatelje. Rad se igram z vsemi, posebno rad pa imam prijatelja Boruta in Mateja. Skupaj zlagamo lego kocke, se igramo z avtomobilčki. V vrtcu sem rad tudi zato, ker ho- dimo na sprehode in se zunaj igramo. Tudi za šo- lo se rad pripravljam in se veselim pravih šolskih ur.« Peter M.\RTINŠEK, 6 let: »V vrtec pridem že zelo zgodaj zjutraj skupaj z očkom, sicer pa stanu- jemo v Ločah pri Poljča- nah. Ko pridem v vrtec, se najbolj razveselim svo- jih prijateljev, s katerimi se potem skupaj igramo in učimo. Vrtec imam rad zato, ker je lep in nov in zato, ker mi tukaj ni nikoli dolgčas. Zelo rad grem na sprehod v nara- vo, kjer se veliko nauči- mo in vidimo.« Tatjana GANZITI, 6 let: »Zelo rada sem v vrtcu in najbolj mi je hudo, ker moram zaradi bolezni velikokrat ostati doma ali kar po nekaj mesecev v bolnišnici. Operirali so mi srček in zdaj moram zelo paziti na svoje zdrav- je. Ne smem vedno tako tekati kot drugi otroci, a grem vseeno rada ven na sprehod. Najraje pa se igram v našem »kotičku«, kjer je vedno kaj zani- mivega Imam bratoa, ki ga imam zelo rada, ime mu je Srečko.« 14. stran — NOVI TEDNIK St. 40 -- 7. oktober 197e Uaiies moaeina ÜZD KONUS Slo- venske Konjice zaposluje 20i9 delavcev m ustvari celotnega dohodka 1 mili- jardo novih din. Lam je ¿gradila ш dala v obrato vanje kot vemo dva nova moderna obrata: Celetex ш Koterm, ki sta za- ključila rast covarne po velikosti vsaj do leta 1982, kot predvideva dolgoroč- ni program. Srednjeročni program predvideva, da bi število zaposlenih ostalo nespremenjeno, pač pa bi se po- večala kapitalna intenzivnost proiz- vodnje. Tako planirajo letno povečan- je izvoza za ITIo, prestruktuiranje pro- izvodnje usnja, saj mora Jugoslavija uvažati 50% surovih kož, gre za zmanj- šanje uvoiza, a da še ostaja na področ- ju konfekcije na istem nivoju. Torej gre pri tem za nadomestke za narav- na usnja, predelavo odpadnih produk- tov od osnovne proizvodnje in za raz- voj i'n predelavo določenih vrst plas- tičnih mas, ki nadomeščajo nekatere vrste u.snja, lesa ali nekaterih kovin pri strojnih elementih itd. Srednjeročni program ne predvide- va večjih novih naložb v popolnoma nove programe iz naslednjih razlogov: 1. modernizirati je treba v prvi vr sti dve obstoječi priozvodnji: avtoma- tizacijo na področju umetnega usnja m nekaterih tekstilov, 2. razšimi je potrebno trgovsko mrežo na področju prodaje usnjene konfekcije in krzna, 3. rešiti problem naložb v čistilne naprave, novo upravno zgradbo in skladišča gotovih izdelkov, 4. do leta 1980 zapadejo anuitete za že izvršene ali obstoječe investicije. Predvidevajo tudi povečanje celotnega dohodka za 6,4% letno. Investicije V letu 1975 je kombmat KONUS za-» ključil investicijske programe, ki so se začeli v letu 1973 m 74. Glede na pravočasne roke izgradnje in solven- tnost (zmožnost plačila) delovne or- ganizacije, so naložbe zaključili brez prekoračitev. Poskusna proizvodnja je v obeh novih proizvodnih progra- mih kljub normalnim začetnim teža- vam usi>ela, tako da približno od maja 1976 teče proizvodnja že normalno. Us- peli so plasirati izvoz od obeh proiz- vodnih programov Celtex 25%, i'n si- cer v: Avstrijo, Z. Nemčijo, Hongkong, Sinjo, Filipine in Poljsko, ter Kote- rm 20% proizvodnje v: Z Nemčijo, Av- strijo, Poljsko, Bolgarijo, Romunijo in Češko. Gelex in Koterm v celoti pokrivata jugoslovanski trg, vendar je potrebno še 30% kapaoitei izvoziti. Sedaj pa poglejmo še, kaj zajema struktura KonuíM)vega proizvodnega progn'ama. Tu so tn skupine: usnjarski del, ki zajema predelavo govejih, teleč- jih in svinjskih kož za obutvene in oblačilne namene v TOZD Usnjarna Slovenske Konjice, TOZD Lenart in TOZD Ljutomer. Kompleks konfekcij: TOZD KOKO Slovenske Konjice in TOZD Majšperk — usnjena konfekcija, TOZD Loče — hišna obutev, TOZD Kuna Maribor — Krznena konfekcija. Kemijsko prede- lovalni komplelts: 1. T021D umetno usnje, ki obsega 3 medsebojno povezane programe, to so: proizvodnja umetnega usnja iz odpad- kov naravnega usnja pod komercial- nim nazivom KONIT, — predelavo konita v opetnike za vso čevljarsko industrijo Jugoslavije — proizvodnjo umetnega usnja za not- ranje dele čevljev in galanterijo na ba- zi bombažnih in celuloznih vlaken ркхЈ komercialnim nazivom Celex. 2. TOZD KOTERM - predelavo m finalizacijo specialnega tipa plastične mase, ki se uporablja v večih panogah industrije kot rezervni deli pri strojih ali za druge namene. 3. rOZD Tehnična konfekcija, ki obsega proizvodne programe klasičnih pogonskih jermen na osnovi umetnih mas pod komercialnim nazivom EK- STREMULTUS jermenja. 4. TOZD netkani tekstil, to je pro- izvodnja polnilnih materialov za kon- fekcijsko industrijo (koson in talne obloge) in filtrov za klimatske napra ve. In kakšni .so poslovni uspehi KO NUSA ob poUetju? 2e v letu 1975 in do marca 1976 so gosfKxiarski načrt v Konusu sestavih in ga sprejemali z določeno previd- rvostjo, upoštevajoč dejstvo za panogo usvijarstva — to je skok cen surovih kož na zahodnem trgu in še obe in- vesticiji, ki sta bi'li lani izgotoviljeni. Upoštevali so napore gospodarstva m družbe kot celote, da se zavrejo negativni ix)javi v uvozno-izvoizaii bi- lanci m proizvodne programe uskla- dili s pozitivnimi predpisi vezave na uvoz. Vendar je kljub temu polletni rezul- tat kombinata KONUS tK>ljši, kot so pričakovali sami. Verjetno je to rezul- tat dejstva, da so 7.elo resno vzeli sta- bi U-zacijsko akcijski program, ki je vseboval vse elemente, ki bi naj na motraj izboljšali poslovanje, da bi se ^ahko proizvodnja prilagodila vsem novim predpisom. Rezultati so torej tu: celotni dohodek je p>orastel za 11%, amortizacija za 49%, porabljena sred- stva za 11 odst., dohodek za 4 odst., in ostanek dohodka za plačani rea- lizaciji je 5,05 milijona novih dinar- jev, po fakturirani realizaciji p« je ostanek dohodka 150 milijonov nov;h din. Driižbeni proizvod je porastel sa 9 %, produktivnost pa za 1 %. Število zaposlenih je nespremenjeno! Indeks povečanega izvoza za I. polletje je 127, povprečje za leto 1976 pa bo 121. Ve- lik problem se je pojavil o-b novih plačilnih pogojih in padcu kupne mo- či na področju usnjene konfekcije zato jo je potrebno izvažati na zahod- no področje. Eto lani je KONUS uva- žal enkrat več kot je i2n^ažal, vendar je v letošnjem letu povečal izvoz in zananjšal uvoz, tako da je interna pla- ôinalna bilanca 1:1 do 80 pa naj bi se IZVOZ povečal letno za 17 %, uvoz. pa zmanjšal za 8,9 % letno. Kljub prejšnjemu odnosu izvoza— uvoza ima delovna organizacija KO- NUS v svojem sestavu sedem proiz vodnih programov iz katerih pokriva uvoz z Zahoda, ker Vzhod m neuvr- ščene dežele teh proizvodnih progra mov nimajo, v Jugoslaviji pa jih ima samo KONUS. Ce pa upoštevamo še bo, da pokriva proizvodnja usnja naj- večje jugoslovanske izvosaiike obut- ve, potem gre 70% Konusovega pro- grama v izvoz. Izvažajo 90 % v dežele EGS in 10 % na Vzhod in ostale deže- le, tako da je 95 % konvertibilnega in 5 % klirinškega izvoza. Ob obravnavi polletnega periodične- ga obračima, so sprejeli v Konusu preko samoupravnih organov, TOZD ш skupnega Delavskega sveta akcijski program, fci nosi v sebi na podlagi analize poslovanja v I. polletju cel niz dodatnih ukrepov k stabilizacijske- mu programu, ki je bil sprejet v za- četku leta. Nosilci realizacije so druž- beno politične organizacije in strokov- ni delavci, to so generalna direktor in direktorji sektorjev ter vodnje TOZD ÇK) strokovni plati. Га akcijski program zajema kon- kretne naloge z roki in nosilci iz po- dročja politike prodaje, nabave, asor- timana proizvodnje, inovacijske dejav- nosti (ki je mimogrede — že vpeljana in teče po ustaljenem samoupravnem in strokovnem pristopu, saj je že 25 inovacij z različnih področij realizira- nih. Začeli so z njimi pred 2 leti. Na- grajeni zanje so bili tudi delavci), stroškov reklame in reprezentance, potnih stroškov, dnevnic, politike za- poslovanja, investicijske politáke, po- litike nagrajevanja itd. Estetsko oblikovanje in upoštevanje zadnjih modnih zapovedi sta skrivnost doseženih uspehov in številnih odlikovanj Konusa tako doma kot v tujini. Zato gre zahvala kolektivu kot celoti, ki si je iz leta v leto sam krčil pot k uspehu z uvaja- njem novih proizvodnih procesov in uporabo najnovejših tehnično-tehnoloških dosežkov na področju usnjarstva in se opiral na zadnje modne zahteve potrošnikov. Ta prizadevanja so seveda rodila sadove Pri oblikovanju usnjenih oblačil ima oblikovalec nekoliko težjo nalogo. Osnovni material je direktno naravnega izvora, velikosti kož pa so dostikrat različne in povzročajo težave. Tehnologija sestavljanja in šivanja je zato zahtevnejša. Material, to je usnje, pa mora povrhu tega v končnem izdelku ohraniti pečat svojega naravnega izvora. Iz potrošniškega stališča pa morajo biti oblačila lepo oblikovana, nova za dalj časa, torej brez izrazitih modnih krikov, a vseeno v pravšnji meri upoštevati modne zapovedi, saj gre za dragocen material, ki ga gre spoštovati, primerno ceniti in ne nazadnje tudi dobro plačati. št. 40 — 7. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 15 Podjetje, ki proizvaja usnjarsko opremo in pla- stiko PVC, je perspektiv- no usmerjeno v zunanje tržišče, in to na vzliodna tržišča, kar povzroča KO- STROJU določene težave v zvezi z uvozom rezerv- nih delov z Zahoda za vgra- ditev v lastno usnjarsko opremo, čera\mo je teh delov samo za 10 %. Zato intenzivno obdelujejo tr- žišča dežel v razvoju: azijskih in afriških pod- ročij, kjer imajo več po- nudb za celotno opremo. Tu se 300-članski kolek- tiv KOSTROJA vse bolj uveljavlja. Naj povem, da so v Sudanu, Alžiru in In- diji zgradili že več kom- pletnih objektov za us- njarsko industrijo. Zakaj taka usmeritev v jzvr>z? Tu je potrebno poveda- ti, da je le ta nujna, saj jugoslovanski trg ne îX)- trebuje tolikšnih količin usnjarske opreme in zato je edini izhod izvoziti čim več na vzhodna tržišča, kjer se je KOSTROJ že uveljavil in si ustvaril ime ter na če2unorska konver- tibilna področja, na Za- hodu je konkurenca izred- no močna in je zato manj izgledov za prodor Kostro- jevih proizvodov na za- hod. Večletno intenzi\Tio ob- delovanje prej omenjenih tržišč je več ali manj osi- guralo proizvode in delo do konca leta 1978, to se pravi kar za dve leti vna- prej. Mèd največjimi deli bodo posli v SZ, kamor bo KOSTROJ dobavil op- remo za dve usnjarni ve- čjih kapacitet in v Polj- ski, kamor izvaža KO- STROJ že 15 let in je to- rej najstarejše tržišče KO- STROJ A na Vzhodu. V zadnjem času pa in- tenzivno obdelujejo še Vzhodno Nemčijo, Bolga- rijo, Romunijo, Albanijo in čehoslovaško. Kostroj bo v prihodnjih letih na osnovi zaključe- nih poslov izvažal okoli 60 ®/o svojih proizvodov. KOSTROJ — eno razvi- jajočih se manjših, a enotnih podjetij v občini Slovenske Konjice, se več аИ manj vseskozi bori tu- di z notranjimi problemi -— to so predvsem po- manjkanje .strokovnega kadra; kljub temu, da že več let vodi solidno šti- pendijsko in kadrovsko jx>litiko — vendar le teh spričo zahtevnosti stroje- gradnje še vedno primanj- kuje. S stalnim vlaganjem v razvoj podjetja, to je po- sodobitvijo proizvodnje in razširitvijo zmogljivosti ob prisotnosti močne inflaci- je, je pKxljetje v težavnem položaju zaradi pomanj- kanja obratnih sredstev in zaradi novega sistema up- niško-dolžiiiških odnosov. Težave, ki so nastale ob tem, rešuje KOSTROJ s krediti za pripravo izvo- za- in z izvoznimi krediti. Visoka obrestna mera pa povečuje stroške poslova- nja, pa tudi stalne podra- žitve produkcijskega ma- teriala in nekatere lastne slabosti povzročajo, da sta dohodek in akumula- tàTOOSt KOSTROJA nizka. Naslednja stopnica, ki pa jo zajema sj-ednjeročni program (narejen do le- ta 1980), je ureditev no- vih, razširjenih delovnih prostorov in obnova pro- izvodne opreme in proiz- vodnih naprav. Nov proizvod v proiz- vodnem programu podjet- ja je predelava plastike in sicer izdelava oken, vrat in drugih profilov za raz- novrstno industrijo. V tem TOZD je še dosti težav, ker proizvod še ni najbolj poznan, čeravno je bilo zgrajenih že dosti objektov na območju ce- k>tne Jugoslavije, letos v vrednosti 20 milijonov no- vih din, a to je še ved- no le 50 o.b zmogljivosti tega obrata. Težave so tu- di v tem, ker je kader, ki se usposablja za to vr- sto proizvodnje, še neiz- kušen in to povzroča do- sti težav pri sami proiz- vodnji teh i&delkov, ka- kor tudi P" sami montaži na terenu. Zaradi teh te- žav ta TOZD ni akumula- tiven in ne dela s polni- mi kapacitetami, kar je tudi razumljivo pri novem proizvodu. V KOSTROJU predvidevajo, da bo šele z letom 1977 na osnovi več- jih naročil in ob večjem interesu za ta proizvod, obrat lahko začel delati s polno kapaciteto, seve- da ob stalnem usposablja- nju ljudi na delovnem mestu, kar bi obenem p>o- večalo produktivnost in .kvaliteto teh izdelkov. Takšna je torej situa- cija danes v KOSTROJU brez olepša.v, a hoteli smo jo prikazati v pa-avi luči. Problemi so, vendar rmso nerešljivi — sicer pa, kje jih ni? Osnovna šola IVO ilARlNKOVIč: — Belišče, eden od mnogih objektov, kjer .je KOSTROJ vgradil okna in vrata iz vremensko odpornega PVC materiala. OB KONCU ŠE ISKRENE ČESTITKE KOLEKTIVA KOSTROJ OB OBČINSKEM PRAZNIKU PRIZADEVANJA KONJIŠKIH LESARJEV SO SPODBUDNA Lesno-industrijsko po- djetje »KONJICE« Sloven- ske Konjice je delovna or- ganizacija s preko 1200 za pK>slenimi v šestih teme- ljnih organizacijah zdru- ženega dela, to so TOZD Oplotnica, TOZD Slovenj- ske Konjice, TOZD Vita- nje in delovni skupnosti skupnih strokovnih služb. Tako se je delovna orga- razacija konstituirala že v letu 1973 in je do letos prešla že vrsto raz\'ojnih faz, ki v sedanjem tre- nutku dajejo zelo jasno in zaokroženo sliko o tem, da je to trden kolektiv, da so odnosi med TOZD — čeprav so teritorialno precej razdrobljeni, dob- ro urejeni. Iz tega izvira tudi solidarnost kolekti- va, ko se združujejo sred- stva za investicije ali dru- ge namene, ali pa gre za solidarno reševanje, izo- braževanje in izboljšanje kadrovske strukture, kot tudi za reševanje sta- novanjskih problemov. Danes je torej LIP tehno- loško enotna delovna or- ganizacija z razčiščenimi dohodkovnimi odnosi in č"vrsto postavljeno gospo- darsko i)olitiko, ki vsem TOZD zagotavlja nemoten razvoj po programu speci- alizacije in modernizacije, vendar z udeležbo in pod- poro vseh združenih TOZD. In kakšno je letošnje pre- lomno gospodarsko leto? Ob občinskem prazniku, ko praktično zaključuje- mo tretje četrtletje pos- lovnega leta, so rezultati vzpodbudni. Sami menijo. da so v veliki meri odraz zdniženem delu. Letošnje leto so kljub opreznejšim načrtovanjem zaradi re- striktiTOih tržnih razmer uspešno prebrodili. Vsi podatki namreč zagotav- ljajo, da bodo letna pri- čakovanja presegli. Ob tem naj povemo še pravi- lo, ki velja v tej panogi, da obsega prodaja v pr- vem i>olletju vsega četrti- no celotnega prometa. Proizvodnjo so spričo tržnega stanja preusmeri- li tako, da so povečali rast finalnim izdelkom, ki terjajo več izdelavnih ua- ná račun polfdnalne proiz- vodnje. Tako so v fizič- nem obsegu povečah pro- izvodnjo pohištva za sko- raj 30 o/o. Število zaposle- nih se bistveno ni spre- menilo,, saj beležijo le 1,7 o/o povečanje. V struk- turi prodaje dohajajo fi- nalni izdelki delež stavb- nega pohištva, kar pred- stavlja v skupnem deležu že 80 o/o, preostalih 20 o/o pa predstavljajo embalaža — lesna in kartonska ter žagan les iglavcev in li- stavcev. Zaradi omenjene u&me ri tve- na intenzivnejše in pravočasne obdelave tuje- ga trga beležijo za 8 "/o ve- čjo prodajo, ki se je po- večala zlasti zadnji mesec in to kar za 32 %. Tudi na tuja tržišča (pretežno konvertibilna) so izvozili za 38 o/o •več, v avgustu pa celo za 65 % več. To je dosti nad jugoslovanskim (59 o/o) in slovenskim (40 o/o) izvozom v avgustu, in 17 o/o nad jugoslovan- skim in 19 o/o nad sloven- skim izvozom za celo raz- dobje v letošnjem letu. Naj povemo še to, da so uvoz občutno zmanjšali, kar za 44 kar je tudi za 33 o/o več kot v vsej državi аИ 25 o/o več kot v Sloveniji, še en svojevr- sten rekord v prodaji v mesecu avgustu velja ome- niti. Presežena je bila »magična meja« čez 30д)00.000.00 novih din pro- daje (ali 3 stare milijar- de) ob dejstvu, da so ce- ne na notranjem tržišču že več kot dve leti ne- spremenjene. Ker na tujih tržiščih vendarle iz leta v leto dosegajo sicer minimalno povečanje cen, prihaja do nevamostd podzavestnega zapostavljanja domačega trga — s tem pa bi bi- la odprta pot manj kvali- tetni konkurenci na že osvojena tržišča, kar to- rej terja ob stalni rasti cen energije, repro mate- rialov, osnovnim surovi- nam in osebnim dohod- kom — čimprejšnjo reši- tev cenovnega kompleksa. Ob koncu naj povem, da se v LIP Slovenske Konji- ce kljub vzpodbudnim po- datkom še vedno zavedajo, da se z doseženimi rezuJ- tati ne smejo zadovoljiti, zato imajo v svojih pro- gramih nove načrte, za katere smo prepričani, da jih bo tak kolektiv kot je Lesno industrijsko po- djetje Slovenske Konjiice, laJiko dosegel. O tem pa bomo spre govorili kdaj drugič. ISKRENE ČESTITKE VSEM OBČANOM OB PRAZNIKU OBČINE SLOVENSKE KONJICE 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 40 — 7. oktober 1976 KMETIJSTVO 7AŠČ!TENIH KMETiJ NI MOGOČE DROBITI Zaščitene kmetije, ki jih ni dovoljeno drobiti zaradi de- dovanja, se določajo z občin- skimi odloki. Pri uresničeva- nju tega republiškega zakona uporabljajo torej različna ob- činska merila. Ob upošteva- nju krajevnih razmer je v ne- katerih občinah spodnja me- ja velikosti zaščitene kmeti- je nižja, v drugih višja. Ne- katere občine so med osnov- ne pogoje postavile tudi de- diča, ki bi prevzel celo kme- tijo. Zaščiteno kmetijo mora nekdo prevzeti in obdelovati, sicer se lahko zgodi, da bo ostala cela, a neobdelana. Vnaprejšnje zagotavljanje de- diča ša stvari lahko močno zaplete. Na 20-hektarski hri- bovski kmetiji — polovico kmetijske zemlje, polovico go- zda — sta ostala le ostarela lastnika. Imata 4 otroke, ki so zaposleni drugod in nobe- den ne stanuje pri njiju. Kmetija torej ne bi mogla biti zaščitena. Bodočim de- dičem to ustreza, da si jo lahko razdelijo, nekaj zemlje obdržijo, drugo pa prodajo za počitniške hiše. Ali še kočljivejši primer Na kmetiji je najmlajši sm, ki računa, da bo podedoval celo. Njegovim izučenim in zaposlenim bratom to ne ust- reza. Očetu ob vsaki prilož- rosti dopovedujejo, kako slab je njiilhov najmlajši brat. Star- šem želi celo smrt, da oi po- stal neomejen gospodai. Oče razmišlja o tem, ko sin pred laga razne izboljšave, sam pa ne mara trošiti denarja za take stvari. Kdo ve, če nebo nasedel starejšim sinovom. Ali naj bi se zaradi tega do volila lO-hektarska kmetija drobili, ko bodo najmlajšega spravili od doma? Stiian se lahko hudo zaple- tejo. Sin bi ostal na kmeti- ji in jo po očetovi smiti pre- vzel. Ker se nista ujemala, se je do njegove smrti hotel zaposliti. Kmetija je ostala brez mladega naslednika, to- rej nezaščitena. Po očetovi smrti pa starejši bratje na- sprotujejo, da bi celo prevzel najmlajši, češ da ni živel pri očetu, pa tudi da ni zaščite- na. Gre jim le za osebne ko- risti, za denar, ne za kmeti- jo in kmetijstvo. Pravica pa je medna na njihovi strani, ker so že prej vse tako us- merili. Vnaprejšnje zagotavljanje dedičev za zaščitene kmetije lahko povzroča kočljive za- plete. Z zakonom določeno za- ščito je moč s spletkami po- vsem razbliniti. Seveda v ško- do kmetijstva. Kaj pa storiti z zaščiteno kmetijo, če je ne bi notel prevzeti in obdelovati noben dedič? Tega se kmetijske zemljiške skupnosti v nekate- rih občinah menda hudo boli- jo. Morale bi jo namreč pre- vzeti in jo dati v obdelova- nje tistemu, ki bi jo hotel sprejeti. V skrajni sili, če to ne bi bilo možno, pa bi jo po lastnikovi smrti menda la- že uvrstile med nezaščitene, da bi se je znebile, ko da bi takrat iz nezaščitene posku- šale narediti zaščiteno, ko se temu upira večina zakonitih dedičev. Za občinske kmetijske zem Ijiške skupnosti je pot, ko je med pogoji za zaščiteno kme tijo tudi dedič, sicer najlaž- ja, a za kmetijstvo ne naj- uspešnejša. One bi morale bi- ti usmerjevalec kmetijske po- litike, ne pa registrator stva- ri. JOŽE PETEK LISCA V KOZJEM? že nekaj časa potekajo intenzivni razgovori med skupščino občine Šmarje pri Jelšah in tovarno žen- skega perila Lisca v Sev- nici o možnem sodelova- nju. Kot smo izvedeli, je Lisca pripravljena poma- gati s takšno kombinacijo Kozjancem, saj le ti še vedno menijo, da imajo premalo delovnih mest. če bodo zaključki razgo- vorov zadovoljivi, bo v Kozjem odprtih 100 novih delovnih mest. mst PREMOSTITVENI KREDITI v šmarski občini, kjer je infrastruktura še vedno naj- večji problem, računajo, da bodo v prihodnjem letu do- bili premostitvene kredite za dokončanje nekaterih po- membnih del na šmarskih cestiščih. Tako predvidevajo,, da bodo predvideni plan za ; izgradnjo cestišč premaknili, i seveda z odobritvijo premo- stitvenih kreditov, iz 1978 na drugo leto. Tako naj bi že v n.aslednjem letu dokonča- li cesto Golobinjek—Polana, Sedlarjevo—Bistrica ob Sotli, graditi pa začeli cesto Mar- šala Tita Bistrica ob Sot- li—Trebče, Podsreda, Kozje do Lesičnega. CELJE POJASNILO PORABNIKOM PITNE VODE V CELJSKI OBČINI Sledimo zahtevi izvršnega sveta skupščine občine Ce- lje, da Porabnikom vode po- jasnimo razloge za spre- membo cene pitne vode. že v letu 19Ö8 je takratno podjetje Plinarna—vodovod Celje sprejelo investicijski program oskrbe z vodo za obdobje 1968—1972. Med iz- vajanjem programa smo v podjetju in v raznih organih občine prišli do spoznanja, da je za nemoteno in zado- voljivo preskrbo z vodo vseh kategorij porabnikov potrebno izdelati ter spreje- ti dolgoročnejši program. To je bilo storjeno ob koncu 1959. leta, ko je bil sprejet desetletni investicijski pro- gram za obdobje 1970—1979, ki je še danes temeljni akt in osnova za vsakoletno na- črtovanje investicijskih na- ložb v vodooskrbne objekte in naprave. Program je na- črtoval izgradnjo več vodo- oskrbnih objektov in naprav ter financiranje raziskav, do- kumentacije in drugega v skupni vrednosti 40,060.000 din. V tem znesku niso upo- števane podražitve i'n infla- cija. Finančna konstrukcija, ki je bila zasnovana r>a cenah iz leta 19^, se je iz leta v leto hitreje rušila. Tako je prišlo pri izgradnji vodnja- ka E na letališču v Levcu ter pri delih pred pošto do več kot 100 % podražitve pla- niranih sredstev. Naslednja komponenta pro- grama je bila planirana ko- ličina prodane vode. Po pro- gramu naj bi v obdobju 1970—75 prodali 34,4 milijo- na kubičnih metrov vode, de- jansko pa je bilo porablje- nih le 28,6 milijonov kubič- nih metrov. Ker je deja'xiska prodaja vode zaostajala za planirano, je nastal izpad v dohodku za več kot 1.7 mili- jona din. Vse naložbe v višini 40,060.000 din naj bi pokrili iz programskega dela cene vode v višini 24,587.000 din, ostanenk v višini 15,473.000 din pa s posojili za dobo desetih let po 8 % obrestni meri. Doslej pa nam je uspe- lo najeti posojil le v višini 6.4 milijona din ali 41 % pla- niranega zneska. Po programu bi morala bi- ti programska komponenta v strukturi cene (del vodari- ne, ki je namenjen za na- ložbe v vodooskrbo) zastopa- na v obdobju 1970—75 s povprečno 1,32 din pri kubič- nem metru. Dejainsko pa je bil v vodarini ta del zajet v strukturi cene le v višini 0,48 din ali v višini 37 % na- črtovane programske kompo- nente. Tako je izvajanje 10-letne- ga programa investicijskih del spremljalo skokovito na- raščanje stroškov, manjša poraba vode v primerjavi s planirano, znatno manjši de- lež namenskega dela vodari- ne za naložbe v vodooskrbo in nezadostna posojila. Po vsem tem je znašal de- lež vodarine, ki smo ga na- mensko uporabljali za inve- sticije na področju vodooskr- be, takole: 1970. leta 0,63 din, 1971 — 0,62, 1972 — 0,47, 1973 — 0,45, 1974 — 0,40 l'n 1975 — 0,40 din pri kubič- nem metru vode. V tem obdobju smo raz- polagali z namenskimi sred- stvi vodarine, posojili ter oblikovanimi in vloženimi sredstvi amortizacije v skup- nem znesku 26,456.000 din. S temi sredstvi smo za od- plačilo posojil in drugih ob- veznosti porabili 6,302.000 din, za naložbe v vodooskrbo pa 22,670.000 din. Skupaj torej 28.670.000 din. Razliko v vi- šini 2,214.000 din pa smo ustvarili in vložili iz dohod- ka stranskih dejavnosti in iz zadrževane osebne in sku- pne potrošnje delavcev v te- meljni organizaciji. Z denarjem 22,3 milijona dinarjev smo dogradlH: 1.000 kub. metrov vodohram v škof ji vasi (1,330.394 din), vodnjak E na letališču Le- več, ki daje 50 litrov na se- kimdo (1,233.333 din), pove- zava vitanjskega in medlo- škega vodooskrbnega siste- ma (2,350.000 din), vodovod škofja vas—Ljubčena—Šent- jur (1,770.000 din), rekon- strukcija primarnega voda pli- narna—pošta (2,279.729 din), primarni vod na železniškem podhodu na Teharski cesti— Teharje (1,ОШ.О(Х) di'n), vo- dovod v Lahovni (605.450 din), nabava rovokopača za popravilo okvar (5T5.486 din), sofinanciranje raziskave vod- ne bilance v Savirijski doli- ni (800.000 din), iEgradnja drugih manjših vodovodov, financiranje dokumentacije, odkupi zemljišč in podob- no (10,343.387 din). Skupaj torej 22,367.387 din. Po družbenem planu obči- ne Celje za obdobje 1976—80 naj bi v vodooskrbo investi- rali 25,140.000 din. S tem denarjem naj bi sanirali eks- ploatacijo vode pri vodnjaku E na letališču, sanirali raz- mere pri osta,lih zajetjih z odkupom zemljišč, zgradili nov vod:^îjak na letališču (z zmogljivostjo 20 litrov na sekundo), zajeli Htidinjo se- verno od Vitanja (80 litrov na sekundo), zgradiiil vodo- hram Slance—^Teharje in zgradili vodovode na križi- šču magistralnih cest. Po osnutk-u plana vodo- oskrbe bomo za te namene oblikovali sredstva takole: — s ceno vode, ki bo se- stavljena iz stroškotvne cene tn deleža za i!n,vestioije v vi- šini 0.60 din po prodanem kubičnem metru vode, — z združevanjem sredstev vseh porabnikov vode (razen gospodinjstev) v višini 0.90 do 1.00 din po kubičnem metru porabljene vode v letu 1975 in — z morebitnimi posojili, s katerimi bi naj pokrivali podražitve. Z razpoložljivimi sredstvi amortizacije vodovoda in s sredstvi občanov ter krajev- nih skupnosti pa bi pred- vsem zagotovili vodo kraja- nom Lokrovca, šmiklavža, dela Trnovelj, Ljubečne, Za^ dobrove, Zvodnega in dru- gim. Izvršni odbor občinske ko- munalne skupnosti ter izvrš- ni svet skupščine občine Ce- lje sta že dala soglasje, da se na sedanjo stroškovno celilo (2.90 din) doda pose- ben prispevek, ki bo izključ- no namenjen za investicije na področju vodooskrbe ш fci bo mašal 0.40 din po ku- bičnem metru prodane vode. KOMUNALNO PODJETJE CELJE TOZD PLINARNA — VODOVOD CENE ZA GROZDJE v virštanjskih vinogra- dih se žei oglašajo prešerni vriski prvih trgačev, bren- tarjev m vseh, ki jih je zaneslo v vinograde, da pomagajo obrati letošnjo letino, ki je, vsaj tako za- gotavljajo, kar dobra. Ve- čina vinogradnikov bo grozdje sprešala, nekaj pa jih bo svoj pridelek ali vsaj del prodalo kmetij- skemu kombinatu. Prav zaradi tega smo poprašaM, kakšne bodo letošnje cene. Modro frankin j o bodo plačevali od 8—9 din, in si- cer bodo kmetovalci vino- gradniki dobili za vsako stopnjo nad 15 °/o sladkorja še 0,30 din. Za mešano rdeče bodo dobili od 8— 8,15 din s tem, da velja enako plačilo za vsako stopnjo sladkorja nad 14 %. Brez doplačila bodo bele sorte in jih bodo plačevali od 7,20 do 8,20 dinarja. Potrebno je E>ojasniti, da so to akontacijske cene in da pričakuje kombinat naslednje leto še doplačilo cca 2 dinarja. Pomembno je tudi dejstvo, da so le- tos cene za grozdje izena- čene z Dolenjsko, ki je doslej imela višje cene. Izenačeno je tudi doplači- lo. Ko že govorimo o gro- zdju in vinogradništvu, naj povemo še to, da bo v prihodnjih desetih dneh v Šmarju pri Jelšah javni razgovor s predstavniki Slovina TOZD Bizeljsko- Brežice, kjer bodo sode- lujoči razčistili vprašanje perspektive vinogradništva na Šmarskem, s posebnim poudarkom na virštanj- skem vinogradništvu. Letos bo TOZD Kmetij- stvo Šmarje pri Jelšah odkupil od zasebnih pro- izvajalcev 800 bon grozdja. mst TROBNI DOL KOLOVOZ - CESTA SKUPNA AKCIJA: OTROCI DOBILI KOMBI Trobni dol ima 42 hišnih številk, ima gozdove, travnl^- ke, po katerih se podijo otro- ci, kadar ne hodijo dve uri in pol daleč v šolo. Tako bi napisali še prejšni četrtek. Zdaj pa je vse drugače. V četrtek je namreč v vas, ki je sicer v Krajevni skupno- sti Breze, iH od koder ljud- je le redko zaidejo v me- sto Laško, pripelj.al kombi. Ta bo odslej vozil otroke v Breze in na avtobus, ici vo- zi učence v Laško. Vse skupaj pa se je zače- lo že mnogo prej, ko je Ma- rija Salobir, sicer delegatka krajevne skupnosti v občin- ski skupščini, na seji kra- jevnega sveta odločno rekla, da otroci take poti ne zmo- rejo, da jim je treba poma- gati. Treba je urediti cesto v Trobni dol, samoupravna izobraževalna skupnost pa bo potem izpolnila svojo ob- ljubo in nabavila kombi. Že mnogo pred prvo koš- njo se je zbral režijski od- bor, ki ga je vodil Ivan Re- žeč. Začeli so zbirati denar za popravilo ceste, pravza- prav kolovoza, ki je bil prej edina vez z ostalim svetom. Luknjast, blaten kolovoz, po katerem so vozili le traktor- ji- Zbrali so 2 milijiona 800.000, milijon je prispevalo Gozdno gospodarstvo ostalo, kar je še manjkalo od 7 miljonov pa krajevna skupnost. Pole- ti so začeli delati. Klicali so travniki, polja, oni pa so bi- li po cele dneve na trmastem kolovozu. Nareidili so preko 1200 udarniških ur in 250 traktorskih, da bi se pozi- mi utrujeni otroci ne izgub- ljali v gozdu. 9 km daleč so vozili pesek in ga razgrebali po kolovozu, ki je tako po- stajal vse bolj podoben ce- sti. Celo 70-letna Terzija Se- nica je bila med njimi. Po- magala je z željo, da bi vsaj enkrat videla otroke, kako se peljejo v kombiju. In v petek, točno 1. oktob- ra, jih je lahko videla. Izo- braževalna skupnost je svo- jo obljubo' izpolnila in kupi- la kombi, vreden 13 milijo- nov. Vaščani pa upajo, da jim bo šofer lahko prinašal tudi pošto iz Breze, saj poštarja, ki bi to počel, ni. Pravzaprav to z upravičenostjo tudi pri- čakujejo. šofer je že oblju- bil, samo pošta se mora še odločiti. BOŽENA PAVCNIK I пкШћ^т t „,„ , ......... - m........" r. I.............. .:......... ...... "i...... ............. TOPLICE: PIONIR- JI PRAZNOVALI Kot vsako leto smo na osnovni šoli »Anton Aškerc« v Rimskih Toplicah tudi le- tos praznovali dan pionir- jev, 29. september. Kdor je ta dan prestopil prag naše šole, je kmalu ugotovil, da je vladalo med nami praznično razpoloženje. Vsd smo napeto pričakovali, kdaj se bo pričela konfe- renca pionirskega odreda »Ilije Badovinca«. Vodil jo je predsednik pionirske or- ganizacije Franci žobar. Na,j- prej je prebral poročilo o delu, nato pa predlagal de- lovni načrt za novo šolsko leto. Caka nas veliko dela. Pri- pravljali bomo proslave, imeli obrambni dan, sode- lovali bomo pri kurirčkovi pošti, sprejeli štafeto mla- dosti in še in še. Delovni ded konference so popestrili člani literarno-re- citacijskega krožka pa tudi pevski zbor je poskrbel, da je bil program pester. Za za- ključek pa se je predstavil še dramski krožek z igrico »Povest na steni«. MIHAELA BRLEČ GRIŽE: RK DELA RIMSKE Osnovna organizacija Rde- čega križa v Grižah je v zadnjem času s svojim delom požela lepe uspehe. Tako so pred dnevi že zaključili z akcijo zbiranja pomoči za prizadete v potresu v Posoč- ju. V akciji so zbrali nad 10 tisoč dinarjev. Vzgledu sta- rejših pa so lepo sledili tudi mladi, ki so pristopili k zbi- ranju pomoči za Posočje med svojimi vrstniki. Akcija, v kateri naj bi vsak mladi- nec prisî>eval vsaj 5 dinar- jev za Posočje, lepo uspeva. Rdečemu križu v Grižah pa je l^o uspela tudi dru- ga akcija. Krvodajalske ak- cije se je namreč udeležilo kar 88 krajanov, kar je za krajevno skupnost, ki nima lastnih delovnih organizacij in iz katere se večina pre- bivalcev voai na delo, lep uspeh. FRANC JEŽOVNIK KOZJE: PREDAVANJE O KAČAH Ko smo zvedeli, da bo na naši šoli predavanje o kača.h, smo se vsi razveselili. Tako smo se v petek, 1. oktobra, zbrali v telovadnici. Preda- vatelj iz Zagreba nam je go- voril o kačah, pokazal več slik in zatem odprl kovček, iz katerega je izvlekel nekaj živih kač. Vsi smo zadrhteli. Videli smo živega gada, mo- drasa, goža in še nekaj dru- gih. Govoril nam je tudi o največjih kačah na svetu. Tokrat pa smo tudi zvede- li, kako je treba ravnati, če te piči strupena kača. DEJAN KRESNIK št. 40 — 7. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 17 Občani občine Slo- venske Konjice te dni praznujejo svoj praz- nik. V spomin tistih dni, ko se je krojila usoda našega naroda, točneje, ko si je naš narod sodbo pisal sam, kot je dejal Ivan Can- kar. Svoboda, priborje- na 2 žrtvami pa zahte- va nenehni boj tudi da- nes, da se oplemeniti in osmisli njena raz- sešnost in vsebinski pomen. Ta boj pomeni nenehno učenje, spo- znavanje tistega, kar je bilo včeraj, da bi lažje razumeli sebe danes in da bi lahko razumno zrli v jutri, ki ga na- črtujemo in hočemo graditi. Skulptura, ki je na naši sliki, pona- zarja to hotenje po znanju in učenju. Kaj- ti to je orožje mladih, ki sedijo v šolskih klo- peh širom Jugoslavije. V Slovenskih Konjicah je praznik prinesel mladim pred osnovno šolo »Dušana Jereba« ta simbol, delo aka- demskega kiparja Va- silija četkoviča. ZA PRAZNIK SPOMENIK MLADOSTI IN ZNANJy Kiparjeva ideja je sledila bistvu po- slanice osnovne šole, ki se s svojim de- lom, šolskim in izvenšolskim temeljito vključuje (kot ostale osnovne šole) v oblikovanje celovite osebnosti mladega človeka. Zasnovana je preprosto in tu- di likovno dokaj neposredno. Osnovni material je ostal les, vedno topel, ved- no dovolj organski, da s svojim tki. vom spominja na nenehno rast, na ne- uničljivost materije, na dialektike. To kar je šola, to kar je življenje. Spominja na vedno hvaležen kompro- mis med sodelovanjem človeka in mate- riala, ki se podaja ideji, skici in kon- čnim posegom za izoblikovano podobo. Skulptura stoji na lestvi z osmimi klini. Ne po naključju, saj je vsak klin zase predstavljeno eno leto dela in živ- ljenja v osemletki. Zadnji, osmi klin, je pod vrhom okvirja. Do neke mere je učenec, ki odhaja iz te šole že izo- blikovan kot osebnost, se že opredelju- je, razmišlja o poklicu in nadaljnjem izobraževanju. Pred njim se odpirajo nove razsežnosti, ki jih prinaša življen- je v danih trenutkih, ki pa so v živi j en. ju slehernega edinstveni in odločujoči, To je pripoved okvirja, kajti življenje samo je okvir. Toda kolo, ki je v njem, je ob enem simbol gibanja, kroženja, rojstva, smrti, smo spet pri dialektiki, pri neuničljivi volji in ustvarjalnosti človeškega duha. Os, pobarvana oran- žno, gori s svojo l;arvo v imenu mla- dostnega zagona, ki je tako značilen za mladost. To je tudi osrednji del mo. derne skulpture, ki ji je kipar četkovič posvetil precejšnjo pozornost, v likov- nem smislu je namreč ostala dokaj pre- prasta in vitalna, saj je moral združiti fiuikcionalne zahteve konstrukcije, kot zahteve ideje same. Vse to kiparja lah. ko vodi na mejo ali rob nasičenosti in prenatrpanosti. Le z mero za vred- notenje teže sporočila in prečiščene li- kovne pojavnosti plastike in njenih ele- mentov v prostoru, se je izognil pre- teči nevarnosti. Dokaj шребпо. šest vo- doravnih »izhodov« iz okvirja simboli, žira šest jugoslovanskih republik. Nihče ne ve, kam bo pot vodila mlade nado- budneže iz osnovne šole v življenje. Tu. di kipar sam je prišel ustvarjat iz čr- ne gore v Slovenijo. Govori v jeziku, ki ga vsi razumemo. Le da je včasih treba tudi malo učenja. Kot za vsako stvar, čisto malo, saj navsezadnje pa je za dobro razumevanje med ljudmi vedno bila odločilna le pravšnja mera dobre volje in srčne kulture. Sporočil- nost takšne plastike v sodobnem jeziku nedvomno govori o tem. Komulnikaci- ja širokega kroga podira pregrade geo- grafskih ali jezikovnih opredelitev. Li- kovna umetnost je morda naredila naj- več za uspeh odprtosti Zato je vsebina omenjene plastike lepo, dragoceno da- rilo vsem občanom konjiške občine za praznik. Naj bo simbol neke zmage. Zmage za pridobljene vrednote, ki jih je treba negovati. Ohranjati. Mladi to najlaže naredijo z učenjem, ki jim od- pira oči in duha. Da bi dobili moč za napore v gradnji in nadgradnji vsega, kar jim je omogočilo srečno, brezskr. bno in lepo mladost. Takšno, kot si jo želijo vsi tisti mladi po svetu, ki je nimajo in morda zato vedo, kakšna je. Kot oranžni plamen v osi spomenika, ki ga kipar postavlja med nas kot lepoto in draž opomina. DRAGO MEDVED ŠENTJUR USKLADITI POTREBE K IZBOLJŠANJU STRUKTURE ZAPOSLENIH Družbeni dogovor o enot- nih osnovah kadrovske poli- tike v šentjurski občini do- loča naloge in obveznosti or- ganizacijam združenega dela, interesnim skupnostim, druž- benopolitičnim organizacijam in drugih na področju kad- rovske politike. Podpisniki tega dogovora so sprejeli na- loge in obveznosti per- manentnega in usklajenega delovanja na področju kad- rovske politike. Proces po- družbljanja kadrovske poli- tike v občini kaže določen premik v odnosu na pretek- la obdobja, čeprav se zdi, da ta še vedno prepočasi pri- dobiva svojo pravo dimenzi- jo. Vedno večje naloge na področju kadrovske politike v občini prevzemajo zlasti socialistična zveza, zveza ko- munistov, zveza socialistične mladine in drugi dejavniki, skupno s kadrovsko interes- no skupnostjo. Kljub vsemu pa se še v nekaterih stredi- nah težko uveljavljajo do- ločila in sklepi zveze komu- nistov in drugih, ki oprede- ljujejo mesto slehernega de- lavca tako neposredno, kot posredno po svojih delega- tih na področju kadrovske politike. Novi prijemi in metode de- lovanja na področju kadrov, ske politike pa otežujejo tu di slabo organizirane kadrov- ske službe skoraj v večini delovnih organizacij v obči- ni. Zato prihaja na področju zaposlovanja do številnih strukturnih neskladij. Realizacija nalog na področ- ju kadrovske politike je v precejšnji meri v soodvisno- sti s štipendijsko politiko. Nove temelje na področju štipendijske politike so v ob- čini postavili s pripravo in spi'ejetjem družbenega dogo- vora o štipendiranju in šti. pendijski politiki v SR Slo- veniji. Tako organizacijsko in politično dogovorjen pristop na področju štipendijske po- litike prav tako terja tesno povezanost z nosilci kadrov- ske politike v občini in to toliko bolj ob upoštevanju števila štipendistov, ki jih bo potrebno po končanem šolanju vključiti na ustrezna delovna mesta v skladu s potrebami združenega dela. Iz združenih sredstev v ob- čini trenutno prejema pre- ko 470 štipendistov razliko nad kadrovsko štipendijo, nekaj od teh pa tudi štipen- dije v celoti. Pri kadroTOki interesni skupnosti v Šent- jurju je evidentiranih 454 šti- pendistov, ki obiskujejo viš- je, visoke, srednje ali poklic- ne šole. Razumljivo je, da so za pokrivanje teh obvez- nosti potrebna znatna sred- stva. Težave zbiranja sred- stev za pokrivanje teh ob- veznosti pa so tolike večje, kajti v občini vsi podpisniki s 100 odstotno realizacijo obveznosti zberejo mesečno eno četrtino potrebnih sred- stev za štipendije, preostali del pa je krit iz družbenih sredstev SR Slovenije. To toliko bolj potrjuje pravil- nost sprejete politike na področju štipendiranja in si- cer v tem, da se čimveč šti- pendistov kadrovsko veže na delovno sredino, kjer se bo- do po končanem šolanju za- poslili. Tako stališče nedvom- no vodi tudi k izboljšanju strukture zaposlenih, ki je v občinah s slabše razvito industrijo še toliko bolj za- skrbljujoča. Poleg vseh naštetih priza- devanj na področju pridobi- vanja kadrov, ki se šolajo preko rednih izobraževalnih oblik, se v šentjurski občini moèno prizadevajo, da bi nudili možnosti izobrazbe tu- di že zaposlenim ljudem in so v ta namen ustanovili cen- ter za izobraževanje odraslih. KOZJE SOLIDARNI SO SODELOVANJE: KOZJE IN BUČE Iz programa poklicnega usmerjanja, ki predvideva proizvodno delo učencev sed- mega in osmega razreda in predstavitev poklica kmeto- valca ter zaradi sklepa pio- nirske konference o solidar- nostni akciji Za Posočje, smo na sam pionirski dan, 29. sep- tembra, učenci obeh razre- dov osnovne šole Kozje obi- rali jabolka za prizadete po potresu. Kmetovalci iz Buč so ob organizaciji krajevne skupnosti in družbenopolitič- nih organizacij darovali pet ton jabolk. Prevoz pa je oskrbelo Kmetijstvo, Šmarje. Po pionirski konferenci smo se odpeljali na Buče in se razdelili na skupine. Bilo nas je več kot šestdeset. Kmeto- valci so nas s traktorji od- peljali na domove. Hitro smo se lotili dela. Zaradi višin in lestev je bilo tudi nekaj težav, pa smo jih ve- selo prebrodili. Pridno smo polnili zaboje in se selili s kmetije na kmetijo. Traktor- ji so vozili sadje na zbima mesta, mi pa smo veselo čebljali. Dan je bil topel in sladka pijača, ki so nam jo dali kmetje, se nam je prav pri- legla. Na svojem obhodu p>o kmetijah, nas je obiskala to- varišica m.entorica poklicnega usmerjanja in nas fotografi- rala pri delu. Veseli, da smo naredili do- bro delo, smo se vrnili do- mov. Moramo pomagati lju dem v stiski. Naš skromni prispevek je le znak solidarnosti in hu- manosti. Dopolnili ga bomo s pionirskim desetakom, ko bo vsak pionir prispeval de- set dinarjev od svojih pri- hrankov za prizadete po po- tresu. Tudi to je bil sklep naše pionirske konference. POLONCA ZUPANC, OS. ŠO- LA KOZJE STARINE GREDO V AVSTRIJO Pred nekaj dnevi smo bili čisto po naključju na postaji Milice v Šmarju pri Jelšah, ko se je oglasil telefon. »Pridite takoj, neznanec v fordu z graško registra- cijo odkupuje na območju Sladke gx>re stare uire, svetnike, svetilke in po- dobno!« Odšli so nemudoma, mi pa z njimi. Vozili smo se po kolovo- zih, kjer še krave težko peljejo svoj tovor. Spra- ševali smo ljudi ob ce- stah, na poljih, vinogra- dih. Križarili smo okoli Sladke gore, рк) njej in daleč, daleč vstran. Ne- znanca v fordu z grašiko registracijo ni bilo. Kot da se je vdrl v zemljo. Napotili smo se k slad- kogorskim prosvetarjem. V šoli so nam povedali, kdo je klical na milico. Odšli smo zno\^a prekup- čevalcu naproti. Upali smo, da ga presenetimo s polno bisago angeljčkov, ur in kar je še takega. Vmes smo vpraševali, kje stanu- je tovariš, občan, ki je telefoniral na milico. Na Sladki gori in okrog rije, daleč naokrog člove- ka s takšnim imenom ni, so govorili radovedni kra- jani. Tudi takšnega avto- mobila nismo srečali. Da- nes ne, a kaj veš, kaj je bilo včeraj. Forda z graško registra- cijo nismo videli tisti dan. Morda ga še bomo kdaj. če ne mi pa Sladkogor- čani ali kdo drug. Menda takšni »mojstri« večkrat pridejo na obisk. Kupòjo, stlačijo v vrečo in gredo. Akcije na Sladki gori ni bilo. Morda vse skupaj ш bilo res. Morda je vmes neslana šala. Pouk pa kljub temu ostane: nikar ne nasedajte sumljOTim ljudem, samozvanim zbi- rateljem starin, če jih že ne poznate in so to ljudje, ki žele ohranniti dragoceno- siti zanamcem. MILENKO STRAŽEK GOTOVLJE MLADI AKTIVNI NIMAJO PROSTORA, A DELAJO OO ZSMS Gotovlje uspeš- no deluje, čeprav pod zelo težkimi pogoji. Nimajo nam- reč svojega prostora, zato gostujejo v prostorih osnov- ne šole Gotovlje. Na zadnjem sestanku so izbrali dva delegata za volil- no in programsko konferen- co OK ZSM Žalec. Poleg te- ga so se vključili še v vrsto drugih dejavnosti. Vključili so se v tekmovanje mladin- skih klubov, organiziran bo- do več debatnih večerov na različne teme, interna šahov- ska tekmovanja, kvize za svoje člane in družabne ve- čere. V prostorih kmetijske zadruge pa bodo organizira- li plese, seveda če jim bo uspelo dobiti prostore, ki so sedaj v milo rečeno obup- nem stanju. Iz svojili skrom- nih sredstev pa so prispeva- li 50 starih tisočakov za po- moč Posočju. Vse kaže, da je z novim | vodstvom zavel nov veter | med gotoveljskimi mladinci, j O tem priča tudi obširen program, ki so si ga zasta- vili. Začetna delovnost vseh članov OO pa daje upanje, da sedaj ne bodo ostali sa- mo pri programu, kot se je to dogajalo prejšnja leta. KRISTIJAN MARKOVIČ 18. stran — NOVI TEDNIK St. 40 -- 7. oktober 197e ŽALSKA MLADINA K DELU TUDI KRITIČNO VELIKA POZORNOST IZOBRAŽEVANJU MLADIH Minulo volilno konferenco občinske konference ZSMS v Žalcu so ocenili kot eno najplodnejših in najbolj kri- tičnih konferenc v zadnjem času. Predstavniki interesnih konferenc mladih so v svo- jih poročilih o delu izredno kritično spregovorili o svo- jih napakah in se niso izgub Ijali v iskanju opravič'1 za slabšo dejavnost ali v samo- hvali. Nedvomno je to zdra- va osnova za oblikovanje no- vih načrtov dela, ki sledijo iz te razprave in program- skih smernic, ki jih je spre- jela in potrdila konferenca. Na konferenci so za svoje- ga predsednika žalski mladin ci vnovič izvolili Branka Pov- šeta in mi smo ga poprosili za kratek razgovor o nalo- gah in dosežikih mLadih. Kakšni so bili dosežki mladih v minulem obdobju? Čeprav smo na konferenci kritično govorili o slabostih pri delu mladih moram po- vedati, da smo že v minu- lem obdobju zabeležili izjem- no dobre rezultate. O tem govori plodno delo nekaterih interesnih konferenc, pred- vsem mislim tu na konferen- co mladih v kmetijstvu in konferenco mladih delavcev, pa tudi uspehi v akcijah, ki smo jih organizirali. Naj ome nim le nekatere od teh do sežkov. Izredno je uspela akcija Naš klub 76, v ka- teri je sodelovalo 13 aktivov, trije pa so dobili tudi re- publiške nagrade. V akciji za najboljšega mladega no- vatorja je Anton Zupane iz Prebolda dobil nagrado. Do- bili smo tri republiška pri- znanja v akciji najboljši mla- di samoupravi j alee, lepo so uspeli tudi razni kulturni večeri in kviz tekmovanja, akcije Najlepše je pri nas. Najboljše glasilo. Tvoj konji- ček in nekatere druge pa še tečejo. Uspešno smo skupaj z Mozirjani pripravili sreča- je povojnih brigadirjev, brez števila pa je bilo uspešnih delovnih akcij v občinskem in tudi republiškem merilu. Osnove za delo v prihod- nje so torej dobre. Kako bo- ste delali v i^aprej? Nalog je veliko. Predvsem želimo popraviti zelo slabo finančno stanje, saj je dob- ra materialna osnova temelj za dobro delo. Veliko po- zornost bomo posvetili druž- benopolitičnem usposabljanju in izobraževanju mladih, pre- cej Pa si obetamo tudi od tesnejšega sodelovanja z vse- mi občinskimi zvezami in društvi na eni strani in kra- jevnimi organizacijami ter družbenopolitičnimi organiza- cijami v temeljnih organiza- cijah. Osnova je seveda dobro planiranje bodočih nalog, ki prav v tem času teče v vseh osnovnih organizacijah in interesnih konfereni;ah. Sicer pa menim, da so kad- rovske spremembe, do kate- rih je prišlo v vseh interes- nih konferencah pomembna vzpodbuda za aktivnejše de- lo teh konferenc. Tudi novo predsedstvo občinske konfe- rence, v katerem je kar 88 odstotkov novih članov bo z večjim elanom zagrabilo za delo. Skratka, naš cilj je, da bi se delo mladih še bolj čutilo v sleherni akciji v občini. Pa tudi, da bi znali naša prizadevanja vsaj druž- beno bolje vrednotiti, kot so to delali doslej. Mladina je namreč marsikaj postorila, priznanje pa so poželi dru- gi. Nobene akcije brez mla- dih, to je bilo in še bo na- čelo našega dela. BRANKO STAMEJCIČ Gradnja nove šole v Šentjurju, sicer pa na posnetku tudi staro šolsko poslopje. Foto: L. Murn V ŠENTJURJU GRADIJO NOVO ŠOLO z gradnjo druge faze osnovne šole v Šentjurju, ki obsega šestnajst učil- nic s kabineti, prostore za posebno šolo, večna- menski prostor in pritik- line, so začeli v novem- bru 1974. leta. Po začetih zemeljskih delih, temelje- nju in prvi plošči, so de- la, v začetku avgusta jl975. leta, ustavili, ker ni bilo dovolj denarja. Po izglasovanju povečanega samoprispevka, ki daje v naslednjih letih jamstvo za kritje najetih posojil, so v začetku februarja le- tos nadaljevali z deli in zadnji dan septembra le- tos so Ingradovi delavci že na vrhu strehe pritr- dili smrečico. Tako so končali s prvo tretjino del, za katera so porabili 6,5 milijona di- narjev. Pred investitor- jem, to je temeljno izo- braževalno skupnostjo, je še približno 12 milijonov investicij, pred izvajal- cem, ingradom iz Celja, pa še vsa notranja grad- bena in obrtniška dela ter ureditev okolja. Vsa ta dela naj bi bila oprav- ljena v naslednjih enaj- stih mesecih, da bi v sep- tembru naslednjega leta že lahko začeli s poukom v novi stavbi. Prostorska stiska, ki je na šentjurski osnovni šo- li že dobro desetletje kro- nična, bo tako odpravlje- na, raven šolskega, pose- bej pa še predšolskega dela, se bo lahko znatno dvignila. Prav bi bilo, da bi ob vsej tej veliki in- vesticijski dejavnosti ne pozabili na zimski bazen, za katerega je školjka že pripravljena. Izgradnja bazena ni le zadeva Šent- jurja, temveč širšega ob- činskega območja, saj učenci v oddaljenih šo- lah na Kozjanskem nima- jo nobene možnosti, da bi se naučili plavati. Z bazenom v Šentjurju pa bi lahko to plavalno »ne- pismenost« kaj kmalu od- pravili . E. REČNIK ATOMSKE TOPLICE POGREŠAJO VEČ RAZVEDRILA Podobno kot vse delovne organizacije v šmarski obči- ni, je svoj delež k stabili- zacijskemu procesu dalo tu- di podjetje TTG, TOZD Atom- ske toplice v Podčetrtku. Po- leg rednih in ustaljenih sta- bilizacijskih ukrepov so v Toplicah sprejeli še sklep, da vsak delavec prispeva od svojega osebnega dohodka del sredstev, ki jih bodo po- rabili za izboljšanje bivalnih pogojev gostov. Razen tega so zbraU tudi 4 milijone sta- rih dinarjev, s katerimi bo- do uredili pokrito postajali- šče ob železnici, Id je bilo doslej tarča premnogih kri- tik obiskovalcev teh znanih toplic. Povedati je treba še, da je podjetje v veliki meri kljub svojim nenehnim težavam vse- skozi p>ožrtvovalno podpiralo kulturno dejavnost v kraju, kjer deluje in tako dokazalo, da s krajem živi ne le zara- di tega, ker je pač tam, tem. več zato, ker se skuša na različne načine približati Iju- dem, ki si v Atomskih topli- cah služijo svoj kos kruha. Tako so Atomske toplice na- menile že doslej precejšnja sredstva kulturno prosvetne- mu društvu Vladimir Nazor iz Podčetrtka in, kot so nam povedali, nameravajo to prak- so nadaljevati še v bodoče. Najbrž bi bilo kar prav, da navržemo še to ugotovi- tev, da bi v času največje sezone društvo Vladimir Na- zor iz Podčetrtka to naklo- njenost tudi na nek način vrnilo. Gotovo bi za g4>s(te v Toplicah bile zelo dobro- došle razne prireditve, ki bi jih društvo gotovo lahko or- ganiziralo. Če ne drugače, s pomočjo šolskih otrok in do- mačih gledaliških amaterjev, pevcev in tako naprej. Sodelovanje naj ne ostane le enostransko. M. STRAŠEK LAŠKO V NEDELJO TRIM AKCIJE KOLESARJENJE iN REKREACIJA Zveza telesno-kiilturnih dru- štev občine Laško organiaira v nedeljo, 10. oktobra mno- žično akcijo TRIM kolesarje- nja s pričetkom od 8.00 do 9.00 ure. Startna mesta bodo na glavnem trgu v Radečah, pred osnovno šolo v Rimskih Toplicah in na parkirnem prostoru gostišča »HUM« v Laškem. Vsi udeležnci akcije se morajo javiti na starbneni mestu, kjer bodo dobili evi- denčni karbon in po želji pla- čali prijavnino v višini 10 di- narjev in bodo zato I dobili na cálju enolončnico, med potjo pa topel čaj. Na oilj, ki bo pred osnovno šolo v Jurklo- štru bo potrebno priti do pol enajstih s potrjeno prijavnico dveh vmesnih kontrolnih po- staj. Da bo počutje udeležencev čim boljše, so organizatorji sklenili po končanem kole- sarjenju pripraviti še pro- gram, ki se bo odvijal v treh delih. Ob 11Л0 uri ekipna tekmo- vanja: TRIM štafeta, vlečenije vrvi. Pravico nastopa bodo imele ekipe posameznih'OOS, KS, OO ZSMS, ŠŠD ali kako drugače formirane ekipe. Ekii- pa bo štela pet članov, vodja ekipe pa bo moral sodelova- nje prijaviti za to določenemu organizatorju. Ob 12.30 uri družinska tekmovanja: za vse družine udeleženke TRIM ko- lesarjenja. Družine, ki se bo- do hotele tekmovanja udeileái- ti, bodo morale prijaviti svoje sodelovanje na cilju. Ob 14. uri razglasitev I reziol- tatov tekmovanja in podelitev nagrad. Prireditelji, to je Zve- za telesnokultuiTiih društev občine Laško upajo, da bo čim več prebivalcev občine Laško izkoristilo to nedeljo za družinski izlet s kolesar- jenjem in rekreiranjem v naravi. RADO SERNEC Tiste dni je Tine Praznik dospel v mesto iz Šentjanža г novicami. Staneta Pavlica so odvedli oi'ožniki uklenjenega med bajoneti v Gradec. Oče njegov je jokal in prosil^ in če- prav je bil avstrijski patrijot, ni hotel verjeti, da bi mu sin bil veleizdajnik. Oblastva so dalje lovila žrtve, v mestnem okrožju s precejšnjim uspehom. Med njimi so bili delavci, obrtniki, pisarji, visokošolci, žimnozdravnik, kaplan, učitelj, trgo- vinski pomočnik, kmet in hišnik. Tako se je približal večer pred rojstnim dnem štiri- inosemdesetletnega cesvirja Franca Jožefa. Meščani so izobesili zastave, nemške in cesarske, črno-rdeče-rumene in črno-rumene. Godba je zahrumela skozi mesto. Bakle in lampijoni so se zasvetili. Zasmrdela je goreča smola. Odrasli in otroci 90 zakričali. Z magistratnega balkona je izprego- voril župan. Množica je rjovela. Godba je udarjala. Smola gorečih, kadečih se bakel je smrdela. čez teden dni so slavili prvo veliko zmago, časopisi so jo oznanjali z ogromnimi črkami: »Ofenziva ob Visli je zmagovita. Pognali smo v beg tri ruske armadne zbore. Ujeli smo preko 3000 neranje- nih Rusov, med njimi mnogo oficirjev. Zaplenjena je množica zastav, topov in strojnic. Naše čete so navdu- šene in željne boja. Morala v sovražnih vrstah je zlom- ljena.« In spet baklada, govor in godba. Ivan in Jože sta stala na cesti. Iz sprevoda jima je pred obraz posvetil z baklo voznik mestnih fekalij: »Kaj pa vidva? Ne spadata k nam?« Mimo je korakal tudi oficijal Otorepec, ki je pono- sno dvigal lampijonček. Na zmago domovine. III. Okno je bilo odprto medlemu soncu in pogledu čez reko v drevje, ki je rumenelo in rdelo v hribih. Jožetu Lipovški se je milo delalo okoli srca, oči so mu gorele in beseda mu je drgetala: »Marjana, ne zamerite! Veste, da pojdem jutri, če me vzamejo, veste, da pojdem v vojno. Za ta mesec vam še nisem plačal^ vojna тЛ je vse pokvarila. Od vojakov vam pošljem.« »Ubogi Jože!« »Če me pa puste, pojdem v službo, pa vam plačam. Ali nečesa vas prosim. Matere nimam. Vi ste mi druga mati. Dekleta nimam.« In je sramežljivo zardel. »Zato tudi šopku nimam. Ali bi mi ga hoteli dati vi, Marjana?« »Glejte no, pa bi hoteli šopek od mene? Ubogi Jože!« Solza ji je kanila iz očesa in je postavila predcnj vogal kruha in jabolko: »Le jejte, Jože, dokler še... Dokler še niste tam, kjer krogle lete. Bog vas obvaruj!« Potem so s kolodvora dospeli študenti. Vojna jwn je bila podaljšala počitnice. Glasni in veseli so bili, kovčege in zavitke so nosiü. Marjana se je smehljala Tinetu, Milanu in Poldetu: »Tukaj ste, no.« »Smo,« so hrumeli, razložili po mizi meso in potice ter odprli steklenico vina. »Marjana, dajte, in ti, Jože!« »Ali Jože, revež, če ga jutri vzamejo!« je skrbelo Mar^ jano. »Zato urno nagni, izpij, dokler te še nimajo!« Jože je dal vsakemu breskev, rožnato in mehko: »Bil sem nedavno doma in sem hranil nekaj breskev, da pokusite. Dajte! Naše so, domače.« Ustne so srkale sok, ki je pod zobmi vrel iz žlahtne- ga sadu. O mraku sta Ivan Meglič in Andrej Rogina stala pred razsvetljenim kolodvorom. Ivanu je srce vztrepetalo, vse telo mu je žalil vroč val, ko je zažvižgal vlak, ki ga je nestrpno pričakoval. 2 njim se pripelje s počitnic Anica, ki je tri mesece ni videl. Motril je ljudi, ki so prihajali s kolodvora, čutil je, kako mu je vso kri gnalo k srcu in je moral biti v obraz bled, da bi se ga Anica ustrašila, če bi ga zagledala. In bila je tu Večja se mu je dozdevala, polnejša, v lica zagorela in neskončno sveža in lepa vsa. Ni ga opa- zila, ko je šinila mimo njega. Strmel je za njenim novim rjavim klobučkom. Srečala sta tovariše, vzklikali so in se smejali Ivanu: »Anica je tu, saj si ves bleskav in splašen.« »Koliko trpiš, ubogi poet! Skoči k nji. ..« To je bil spet stari Polde. Množica se je zbirala. Kakor skoro vsak teden je spet pričakovala dolg vlak z ranjenci s severnega boji- šča, ki pridejo v mestne bolnišnice in šole. Po trgu so se izprehajali oficirji, svetli in zlikam, s črnimi, rumeno obrobljenimi kapami in zvenečimi sabljami. Pogledi mest- nih gospodičen so hrepeneli k njim, junakom slavne armade, m ne zaman, že so se priklanjali drug drugemu v novem znanstvu. Težko sopihajoč je гг noči prišumel vlak. Med mno- žico je zavalovalo, iztegnila je vratove k izhodu. št. 40 — 7. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 ALPINIZEM IZPITI ZA TEČAJNIKE Delo v plezalnih šolah je v slovenskih odsekih dokaj različno organizira- no. Snov je sicer enotna, vzeta iz programov, ki jih je izdala komisija za alpinizem, roke šolanja v teoretičnem in še bolj tehničnem delu pa posa- mezni odseki prikrojijo glede na svoje možnosti, kader in oddaljenost ple- zalnih vrtcev. Močnejši odseki z dovolj člani in kvalitetno bilanco vzpo- nov stremijo za tem, da tečajnike izšolajo čim bo- lje, izvedejo dosledno se- lekcijo in dokončajo z njimi letno in zimsko plezalno tehniko, če je le možno, v stenah samih. Plezalne skale (vrtci) bli- zu kraja pa so v tem pri- meru samo za utrditev osnovnih prvin (navezova- nje, varovanje, zabijanje in izbijanje klinov) ter ob koncu reševanje in sa- moreševanje. Celjski odsek ima glede šole povsem svoj koncept. Teorijo podajajo člani, gorski reševalci in zdrav- nik na enournih predava- njih v zimskem času (vsak četrtek v februar- ju, marcu in aprilu), vzporedno pa poteka praktično vežbanje, kjer za razliko od drugih od- sekov ni določenega vrst- nega reda podajanja sno- vi. V snegu se namesto v skalah na Tremar j ih po- učuje kar med zimskim vzponom, spomladi pa v krajših in južnih stenah. Tu se ne upošteva do- sledno pravila plezalnih šol, da tečajnik ne sme plezati smeri nad II. stop- njo, saj boljši tečajniki že v pr\'em letu ponavljajo v navezi s člani celo V. stopnjo. V tem načinu je sicer malce prehitevanja ali celo tveganja, vendar so današnji pripravniki in člani, šolani na tak na- čin, pokazali izredno sa- mostojnost in tehnično zinanje v najkrajšem ča- su. Ra/voj tudi v alpinizmu lii- tl in če ocLsek noče dogajanj v Ia.s(nih stenah in v svetu loviti za rep, mora čas raz- voja modernega plezalca tem- pirati o.stro in že na začetku na resen in dosleden način. Kaj znajo tečajniki leto.šn.je šole, bo pokazal Izpit v so- boto, 9. oktobra, na Okrešlju. Merilo za sprejem med pri- pravnike ni samo teorija in šolsko plezanje. Vsak prinese še seznam preplezanih smeri, podatek o udeležbi na skup. nih akcijah člani, njih sople- zalci v stenah, pa vsakega oce- nijo še s človeške, tovariške in etične plati. V stenah bi v n.aših vrstah radi videli al- piniste kot dobre ljudi in ne — plezalske robote. Na sliki: plezalna šola z ostrim začet- kom: prvi koraki niso bili v Tremarjih temveč v južnem ra?.u Ojstrice. Za spoznanje in oceno gore in samega sebe nobena skala v dolini ni pravo nadomestilo CIC ZMEŠNJAVA Z VSTOPNICAMI Prireditelji koncertov zna- nih pop skupin v Veliki Bri- taniji so že spet v težavah. Tokrat jih povzroča vse več- je število ponarejenih vstop- nic medtem ko je bila pred leti na takšnih koncertih v modi kraja opreme nastopa- jočih, so se prekupčevalci tokrat odločiJi za nekoliko lacžjo pot, po kateri kujejo svoje dobičke. Posebej hudo je bulo i^a nedavnem koncer- tu Erica Claptona in že prej na koncertu skupine Who, ko so kljub strogi kontroli s ponarejenimi vstopnicami prišli na prireditve številni pristaši, medtem ko so več sto naivnežev, ki so kupili ponarejene vstopnice, zavr- nili. B. S. GORENJE TGO VELENJE Komisija za medsebojne odnose TOZD servis in maloprodaja objavlja prosto delovno mesto ARANŽER JA POGOJI: 1. končana šola ali tečaj za aranžer je 2. odslužen vojaški rok 3. vozniški izpit B kategorije 4. poskusno delo 60 delovnih dni Kandidati naj pošljejo prošnje s kratkim življenje- pisom in podatke o dosedanjih zaposlitvah kadrov- ski operativi Gorenja T(X) Velenje v roku 10 dni od dneva objave. 20. stran — NOVI TEDNIK St. 40 -- 7. oktober 197e ROKOMET ZA UVOD ZLATA TOČKA ZDAJ SREČANJE Z BORCEM, DRŽAVNIM PRVAKOM Celjski rokometaái so že ve- čino letošnje sezone v iTašem mestu v središču pozornosti in to ne samo zaradi prazno- vanja 30. letnice obstoja, tem- več predvsem zaradi delovnih uspehov, ki so jih v letoš- njem letu dosegli: — zmagali so v II. zvezni ligi, v kvalifikacijah ugnali mostarski Velež in se uvrstili v I. zvezno ligo ,bili so v fi- nalu jugoslovanskega pokala in zdaj na začetku nastopan- ja v najboljši ligi so na tež- kem gostovanju v Sarajevu osvojili točko, ki jo ne ime- nujemo zastonj zlata, čeprav bi bila lahko tudi diamantna. Celjski rokometaši pod vod- stvom trenerja Toneta Gor- šiča, tehničnega vodje Petra Hribemika in vseh članov uprave na čelu s predsedni- kom Stanetom Bizjakom so zakoračili v resno delo, ki je že rodilo prve, čeprav »šele porumenjajoče« sadove. Prej- šnji uspehi so znani, zdaj se ustavimo pri novih, ki so bili doseženi v elitnem razredu jugoslovanskega rokometa. Spomnimo se nekaj let nazaj, ko so Celjani že nastopali v I. zvezni ligi, vendar jim je bila najbolj boleča točka prav — gostovanje, od koder se skoraj praviloma niso vrnili s točko, da ne govorimo o dveh. To jih je tudi ob ne- kaj »kiksih« doma pokopalo, da so se morali vrniti v nižji razred tekmovanja. Vendar se njihove pero- ti, namenjene višjim ciljem, niso ob tem zlomile, kar do- kazujejo z zadnjim remijem v Sarajevu proti Železničar- ju, torej ekipi, ki je bila lani tretja! še več; Celjani bi se lahko iz Sarajeva vrnili tudi z dvema točkama, če jim ne bi »nekaj« odpKJvedalo, ko so že vodili s petimi goli razlike. Ou tej tekmi ne gre hvaliti no- benega posebej, ker so bili vsi odlični, vendar sta se odli- kovala med vsemi najbolj najboljši strelec Mrovlje in vratar Zorko, ki je med dru- gim obranih tudi štiri kazen- ske strele. Nič težji nasprotnik ne pri- de v nedeljo v Celje in to lanski državni prvak Borec iz Banja luke. Za to ekipo, ki tudi v letošnjem prven- stvu velja za glavnega favo- rita poleg bjelovarskega Par- tizana, igrajo med drugim tu- di številni državni reprezen- tanti, med katerimi prednja- čijo Karalič, Radženovič, Po- povid in Unčanin. Tekma bo ob 16. uri v hali pod Golov- cem, prenašala pa jo bo di- i-;ktno tudi ljubljanska tele- vizija za celotno jugoslovan- nobenega posebej, ker so vsi sko omrežje. Ta odločitev je nov dokaz, da gre za pomem- bno srečanje in za dve ekipi, ki igrata dober rokomet, vre- den ogleda tako v dvorani, kot preko televizijskih zaslo- nov. Ob tem pa naj opozori- mo — dobrohotno — na eno stvar: začetna ovira je res uspešno premagana, toda druge stopnice se je treba še bolj bati. V republiški moški in žen- ski ligi igrajo dekleta bolje kot moški. Minervi iz Griž letos ne gre tako lahko kot lani. V zadnji tekmi je doži- vela poraz v Murski Soboti proti Poletu in je zdaj šesta na lestvici (v prihodnjem ko- lu bo igrala doma proti Pi- ranu), Šoštanj pa je doma premagal Slovenj gradeč in je na lestvici peti, v nasled- njem kolu pa igra z Iskro. V ženski ligi so Šmarčanke doma premagale Dobravlje in so na lestvici druge (prihod- njo tekmo igrajo v Kranju proti Savi), Velenjčanke pa so v Kamniku zmagale in so zdaj pete, v naslednjem kolu pa igrajo doma z vodečo Kr- ko iz Novega mesta TONE VRABL AVTO RALLY: PLANINŠKOVA, FRIDRIH IN LAŠČANI s .sedmim tradicionalnim noćnim rallyjeni. Iti je bil v soboto v Celju pod pokrovi- teljstvom celjske Zlatarne, se je končalo letošnje avto rally tekmovanje za nagrado Štajer- ske. V sedmih nastopih so med boljšimi tekmovalci tu- di predstavniki AMD I^ško ter ZSAM Celje in A>ID Slav- ko blander. Končni na.slov prvaka Šta- jerske je osvojila le Glorija PlaninSek Iz ekipe ZSAM Ce- lje, ostali pa so .se uvrstili med najboljšo peterko. Več uspeha je bilo letos za celj- ske predstavnike le v nočnem raliyju. Tu Je zmagal član A.MD Slavko Slander Boris Skoberne v kategoriji do 1150 ccm, Hacin, Gaber in Vilhar (vsi iz Celja) pa so osvojili šesto do osmo mesto, Smarc iz Laškega je bil peti. V na- cionalnem razredu je Drago Fridrih drugi, Marjan Hrapot iz Laškega tretji. Dober uspeh pa so dosegli še člani AMD Laško, Svatina, ki je drugi in Biderman četrti v razredu do 90.5 ccm, Kolšek (Laško) tretji in Grajžl (Celje) četrti v razredu nad 1150 ccm. Končni vrstni red za nagra- do Štajerske pa je sledeč — kategorija do 785 ccm: 3. Fri- derih {.AMD Slavko Slander) 111 točk; kategorija do 905: 3. Biderman (Laško) 128, 5. Svatina (Laško) 100, 6. Gro- ser (Laško) 49; kategorija do 1150 ccm: 2. Smerc (I^ško) 120, 4. Vilhar (AMD Celje) 95; kategorija nad 1150 ccm: 2. Kol.šek (Laško) 139, 6. Grajžl (Celje) G2: ženske: Glo- rila Planinšek (ZŠ.\M) prva. Vera Vester peta in Joža Fe- dran (Celje) šesta. Dragica Fedran (Velenje) sedma. Pa šc ekipe: Laško tretje. Avto Celje peto, J. KUZMA NOGOMET 5.K0L0-5T0CK RUDARJI PRESENETILI RUDARJE Ponovn-j moramo biti več kot zadovoljni s predstavniki celjskega območja v repub- liški nogometni ligi. Dve go- stovanji in srečanje v šmart- nem je prineslo kar pet točk. Tega nismo pričakovali, pa čeprav so vsa tri moštva v solidni formi. Največji uspeh so dosegli Velenjčani. Zasavskemu Ru- darju v Trbovljah so odvzeli točko (rezultat 0:0). To potr- juje, da so res kandidati za visoko mesto. Oljani so zmagali v Ljub- ljani proti Iliriji 3:1. Zaslu- ženo! Pred srečanjem je Mar- jan Dobrajc dejal: »Napadal- ci bomo dosegli dva zadetka, vprašanje je le, če bo ob- ramba vzdržala.« Marjan Do- brajc, Kuder in Brkovič so zadeli v črno in obramba je prejela en sam zadetek in Celjani so se utrdili na tret- jem mestu. Takšno igro bo potrebno samo potrditi v so- boto ob 15. uri, srečanje se igra zaradi rokometa dan prej, proti Slaviji iz Ljub- ljane. Tretji uspeh so dosegli igralci šmartnega. V sreča- nju proti Primorju so začeli slabo. V raztrgani igri so se prvi znašli gostje in povedlj v 32. minuti. Toda to je da lo krila domačinom, ki so v isti minuti izenačili preko Omladiča, da bi v naslednjih minutah preko Motoha in Prašnikarja dosegli še dva zadetka m zmago 3:1. Torej odločitev o zmagovalcu je padla v borih sedmih mi- nutah. Na tablici so sedaj naä predstavniki vsd pod vrhom, Kladivar ima sedem točk (tretji). Rudar iz Velenja in Šmartno pa po šest točk (če- trti oz. peti)! J. KUZMA ŠŠD: 11.339 ČLANOV Pred dnevi sta IKS in ObčZTKO Celja priredila spre- jem za mentorje in predsed- nike ŠŠD v celjski občini. Ob tej priliki je tov. Karel Jug, podpredsednik skupščine TKS C^eije, izrekel vsem iskreno zahvalo za množično in kvali- tetno delo v ŠŠD, ki posta- jajo glavni steber pri nadalj- njem razvoju telesne kiiUurt v občini Celje tako po s\o- jem uresničevanju množičnih oblik dela, vsebinskih p emi- kih in stremljenju po dvigu kvalitete mladinskega spona. V občini Ceije je trenui.iu ze 21 ŠŠD, ki štejejo 11..ÌS9 članov. Društva so resnična šola mladih .samoupravljaicev, kjer mladi upravljajo svoja društva po delegatskem siste- mu in s sprejemanjem dolž- nosti ter delovnih nalog ter njihovem uresničevanju razvi- jajo delovne navade ter pri- dobivajo ustrezna rranja za vključevanje v naš samouprav- ni socialistični mehanizem za vsa področja društvent.sa de- la. V ta društva se vključu- jejo prostovoljno po svojem veselju in sposobnosti). V razvejanen» vsebinskem b(>ga ten-> delu najde pač sleherni član svoje mesto, s katerim bogati svoj prosti ča.4 ter pridobiva ustrezne navade ter znanja na vzgojno-izobražcval- nem področju. Na osnovnih šolah deluje 10 SŠD, kjer je 5169 članov ali 71,7 V teh društvih se najbolj navdušu- je.io za aktivnosti v košarki rokometu, atletiki, odbojki, smučanju in nogome.d. Na srednjih šolah je prav tako 10 SSD, v katere je vključenih 6170 članstva aii nad 90 4o, žal pa je aktivnih le 2883, kar predstavlja 42,4 Hü vseh učencev. Ta osip gre na račun velikega števila vozačev (nad 70 40), ki po končanem pouku zapuste ma tične šole in se ne vUjuču- jejo v športno življenje svo- jih ŠŠD. Na srednjih šolah jc na prvem mestu po aktiv- ne sti streistvo, sledijo pa ko- šarka, rokomet, nogomet in št;le na petem mestu je atle- tika. Za najboljša SŠD so biia po tekmovalni komi.siji TKS imenovana na osnovnih šo- lah Hudinja, Slavko Šlander in I. osnovna šola, na sred- njih pa ŠŠD Kajuh na celj- ski gimnaziji, ŠŠD Tehnik na tehniški šoli in ŠŠD iVdagog na PSC. TKS Celje je vsa društva nagradila v leiošnjc.n letu za funkcionalno dejavnost in nabavo opreme v višini 101.100 Ndin. Ob zaključku sprejema so se pogovorili še o letošnjem programu dela, novih u.sme- ritvah pri razvijanju sekcij, vadbe In tekmovanj na osnovi prednostne razvrstitve športov v občini Celje, Izvedbi skup- ščin ter drugih prireditvah. Še v letošnjem šolskem letu bo tudi prikaz dela SŠD na javni telovadno-športni akade- miji. K. J. ATLETIKA MLADE ČLANICE — VELIKO UPANJE ŠPORTA Finale ekipnega državnega pr- venstva, ki izpričuje s komplet- nim olimpijskim programom moč posameznih atletskih organizacij v Jugoslaviji, je zastopstvu Kla- divarja, edninemu predstavniku iz nase republike, navrglo častno tretje mesto pri atletinjah in če- trto pri atletih. Atletinje so v Sarajevu zbrale rekordno število točk, nad 17.000, in le za las «zgubile naslov vice- šampiona. Ta uspeh Je bleščeč, če računamo, da Je celjska ekipa izredno mlada (v povprečju 16 let!) in da ima pred seboj svetle perspektive. Tokrat so dosegle si- cer le dve zmagi v zahtevnem programu — Blatnikova na 800 m in štafeta 4 x 100 m, vendar so Celjanke posegle Se po vrsti dru- gih dobrih uvrstitvah in rezul- tatih. Odlična je bila Kopitarjeva na 100 m ovire z osebnim rekor- dom 15,0, kjer je za las izgubila prvo mesto. Ernestlova in Tom- šičeva na 100 m s časom 12,4 ter drugim mestom, dobrimi uvrstit- vami obeh na 200 m, tu so še spodbudne mlade atletinje Poteko, Maroša, Lesjak, Bunderle, štane, Jager, Završnik, Erjavec, Kovač, pa še vrsta drugih. Vsem veljajo iskrene čestitke, saj so na naj- boljši poti, da bodo Kladivar ju in Celju že v bližnji bodočnosti prinašale kaj kmalu najvišje lo- vorike. Atleti so nastopili v Beogiadu z okrnjeno In poškodovano eki- po. Tako niso mogli poseči v borbo za 3. mesto, saj so bili Sarajevčani tokrat le premočni. Tudi 4. mesto » državi Je vse- kakor u.speh, ki ga velja pravil- no ovrednotiti. Zmagovalca v Beo- gradu sta bila nadarjeni Rok Ko- pitar z osebnim rekordom na 400 m ovire in Pečar v metu di- ska. Nova znamka Kopitarja na ovirah je sedaj že 53,3! Svet je nastopil poškodovan le v tekih na srednje proge. Levji delež pri zbiranju točk je padlo na v.se- strana atleta Dušana Prezlja in Renerja, ki sta svojo nalogo do- bro opravila. Dobro se je odrezal Lisec z 2. in 3. mestom v tekih na 5.000 in 10.000 m, zelo soliden je bil Krofi in Mijač, tudi vete- ran Jože Kopitar je bil v metu kopja v zlati sredini. Zaradi ve- likega števila nastopov tokrat D. Prezelj ni mogel ogroziti Temima v skoku v višino, kjer je bil tretji z 203 cm, pa tudi Temim je doživel poraz od Komeniča. Sicer pa so bili podrobni rezul- tati objavljeni v dnevnem tisku in jih ne kaže ponavljati. Lahko le trdimo, da je osvo- jitev tretjega mesta v državi pri atletinjah in četrtega pri atletih velik uspeh celjske in slovenske atletike, saj so Celjani s tem častno zastopali celjsko In slo- vensko atletiko. K. JUG HOKEJ NA LEDU: JALOVA PREMOČ Hokejsko prvenstvo se je začelo in Celjani so v prvem srečanju komaj premagali Triglav iz Kranja s 5:3. Tokrat so se poigravali z zivci pred 300 gledalci, ki so vse do zadnjih minut čakali, da so domačini končno iz številnih akcij dosegli odločilne tri zadetke, ko so go.stje /e vodili z 2:3. In kaj nam je pokazala ta prva prvenstvena tekma? t-eljsko moštvo je kondicijsko vsekakor odlično pripravljeno. Tudi prvi napad Dani Kerkoš —Vrtovšek — Bratec je z branilcem Jozetoni Kerkošem in Fîîipoviëem udarna moč ekipe. Nič slabša ni druga peterka Marjan Bernjak, šmerc, Zorko, Lesjak in Vajdetič. Mladi tretji napad Antlej, Dobovičnik, Kos ter branilci Senica, Mi- lan Bernjak in Dimec pa so za težje tekme še premalo izkušeni, l'oda vsem, prav vsem, manjka rutina pri zaključnih akcijah. Dru- gače si to ne moremo tolmačiti, če ima celjska ekipa več kot tri- deset piiložnosti za zadetek in doseže komaj dva! O tem nam je po sretîanju trener HDK Celje Jože Trebu.šak povedal: »Fantje niso razočarali s svojo igro. Več napak je bilo v na- padu. Zato bomo v prihodnjih dneh posvetili večjo pozornost stre- lom pred vratarjev prostor. Tu Se ne gre tako kot bi moralo. Toda točki sta ostali doma. To pa je zelo pomembno.« V tem smo si edini. Za boljši uspeh pa bo potrebna večja zbra- nost tik pred strelom in seveda ho potrebno zadeti tudi prazna vrata, kar v soboto niso uspeli kar trikrat. Srečku Audiču, vratarju Celja, pa bodo statistiki knjižili dva zadetka, katera si je v soboto dal sam! V soboto bodo verjetno Celjani ponovno igrali doma ob IH. uri proti INI. Odvisno je le od odločitve go.stov, ali bodo sode- lovali v prvenstvu aH ne! In Se strelci: Zorko dva, lisjak, Vrtov.šek in D. Kerkoš. J. KUZMA T. TAVČAR ODBOJKA: ŠEMPETER TRETJI i v D Partizan Šempeter Je pripravil memorialni odbojkarski tur- nir v spomin na tri njihove člane; Jakoba Korena, Stanka Klančnika In Toneta Vitanca. Nastopilo je pet ekip, največ uspeha pa je Imela ekipa Maribora I., ki Je v finalni tekmi premagala Mežico z 2:1. Končni vrstni red: 1. Maribor I., 2. Mežica, 3. ŠEMPETER, 4. Mis- linje, 5. Maribor II. Vsa srečanja sta vodila Sedov.šek iz Braslovč In Vltanc iz Gomilskega pred 150 gledalci. T. TAVČAR JUDO: DVAKRAT ODLIČNO Judoisti Judo kluba »Ivo Reya« iz Celja so v prvem kolu republi- ške vzhodne lige v troboju z Branikom in Velenjem pokazali največ In zasluženo premagali tako Branik z 20:17 kot Velenje z 46:10. la uspeh Celjanov je plod načrtnega dela v zadnjih letih pri JK Ivo Reya. Mladi so se sedaj utrdili in spadajo vsekakor med boljše predstavnike v republiki. Posebno je navdušil z dvojno zmago Fabijan, po enkrat pa so zmagali Knez, Zupane, Groser, Kovač, Ro- žanc in Tanko. Neodločeno pa so se borili proti Izvrstni ekipi Bra- nika Oštir, Groser in Tanko. Najbolj razveseljivo pri celjskih tekmovalcih pa Je to, da imajo sedaj dovolj izenačenih borcev, kar zagotavlja lepo bodočnost. J. KUZMA MODELAR- STVO: CELJA- NOM »ŠTAJER- SKI« POKAL Med zadnjimi modelarskimi tekmovanji pri nas je bilo tekmovanje n) mojster športa, Branko Le- skošek, član MK LT EMO Celje pred Zdravkom Lesja- kom. Aero klub Celje. Tudi med ekipami Je zmagal Mode- larski klub EMO Celje pred Aero Celje. Torej popolno zmagoslavje domačinov, ki se že vrsto zadnjih let uvrščajo med najboljše pri nas. Niko Petelin pa nas .Je še obvestil, da Je zvezna komi- sija za modelarstvo v Beogra- du pred kratkim sklenila, da bo tekmovanje za «Štajerski pokal« od prihodnjega leta dalje zvezno tekmovanje in to v kategoriji F-l-A, F-l-B (gu- menjaki) in F-l-C (vspenjal- KOŠARKA KVALIFIKACIJE ČAKA JIH DVOBOJ Z DOMŽALAMI t:eljski košarkarji se vneto pripravljajo na prvenstveno sezono. Tako so doma premagali odlično moštvo Slovana z 79:78 (43:36) po raiburljivem poteku igre. Kot proti Mariboru je tudi v tem srečanju trener Z. Sagadin preizkusil večje število igralcev. Za Celjane so bili uspešni; štefanec 10, Gole 11, Oberčkal 11, Pipan 10, Sabolčki 11, Kralj 13, Rozman 7, Subotič 4 in Pongrac 2 koša, za Slovan p« je bil najuspešnejši Marter z 29 koši. Mladinci Celja so se utrdili na prvem mestu v medobčinski ligi s ponovno zmago. Tokrat so premagali Prebold z 98:70, kadeti Celja pa so v Šoštanju premagali Elektro s tremi koši razlike. Konjičani so v II. SKL — vzhod ns 3. mestu! Odlično so se odrezali v derbiju tudi igralci Kovinarja v Storab, kjer so premagali Zagorje s 94:63 (51:28) in se tako uvrstili na častno 3. mesto v II. SKL — vzhod. Mladinci Kovinarja so z 20:0 prema- gali v mladinski medobčinski ligi Velenje, saj gostov ni bilo n» igrišče. Tako so Storjani trenutno tretji v tej ligi. Košarkarji ELEK- TRE pa so v zadnjem kolu doma premagali Hrastnik z 81:66 in tako postali prvaki v SKL — vzhod. Ob zaključku velja še obvestiti bralce, da morajo Celjani г» vstop v IÏ. ZKL — zahod odigrati kvalifikacijsko tekmo z Domža- lami, ki so lani izpadle iz te lige. Res čudna odločitev KZS, ki kaže do Celjanov kaj čuden odnos. K. JUG MK ŽALEC: CELJE PRVAK MED PIONIRJI Prvenstveno tekmovanje na področju medobčinske košarkarsko zveze Žalec gre počasi h koncu. Končalo se Je tekmovanje v pionirski ligi. Prvaki so postali mladi košarkaši Celja, ki so premagali vse svoje nasprotnike. Rezultati 13. kola v medobčinski košarkarski ligi Zalec-Zasavje; Prebold — Zlatorog 58:85, Šentjur — Glin 88:73, Ve- lenje — Vitanje 80:61. Na srečanju med Gradisom in Žalcem ni bilo zapisnikarja. Komisija Je srečanje registrirala z 0:20 v korist Žalca. Vodijo še naprej Šentjur, Velenje In Zlatorog po 18 točk, sledijo p» Zalee 16, Vitanje 10, Gradiš 9 točk itd. Rezultati 12. kola v mia- dinskl ligi: Kovinar — Elektra 91:82, Vitanje — Celje preloženo in Zlatorog — Gradiš 69:71. Vodi Celje z 22 točkami pred Elektro 18, Kovinarjem 14, Gradisom in Vitanjem 10 točk itd. Rezultati 11. kola v kadetski ligi; Šentjur — Celje 68:63, Glin — Elektra 59:57 in Ve- lenje — Garant 67:59. Vodi Velenje z 22 točkami pred Celjem 14, Šentjurjem 12, Garantom 8 točk Itd. Končalo pa se Je tekmovanje v pionirski ligi. Rezultati zadnjega kola: Žalec — Prebold 51:37, Ko- vinar — Celje 38:80 in zaostalo srečanje Prebold — Kovinar 42:49. KONČNA LESTVICA Celje 8 8 0 510:323 16 Kovinar 8 5 3 401:429 10 Žalec 8 4 4 358:341 8 Gradiš 8 3 5 311:381 5 Prebold gos 308:438 9 št. 40 — 7. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 21 NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNI RAZPIS Med reševalce, ki bodo pravilno rešiU nagradno slikovno križanko, bo žreb razdelil tele nagrade: 1. nagrada: 300 din 2. nagrada: 200 din 3.—6. nagrada: 100 din Izrezek z rešitvijo poš- ljite na naslov: Uredni- štvo NOVEGA TEDNIKA, 63000 Celje, Gregorčičeva 5. Na pisemski ovitek na- pišite NAGRADNA SLI- KOVNA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do četrtka, 14. oktobra. REŠITEV IZ 39. ŠTEVILKE Vodoravno: sadra, an- ion, pasta, Alain, plaz, ikra, okrak, OAS, AD, aga, m, vlakovodja, ten, RIZ, el, oža, Jano, E, Er, brk, Aias, zimska, slika. Ko hodiš po trgovinah s šolskimi po- trebščinami in na ulicah srečuješ šolarje, se ti pogled večkrat hočeš nočeš ustavi na raznovrstnih šolskih torbicah. Velike, majhne, rdeče, rjave in modre iz jeansa. Brez napisov in z napisi, takšnimi ali drugačnimi. In ko vprašaš prodajalko v trgovini, če so torbice z napisi uvožene, dobiš negativen odgovor: »Ne, naše so — Tokove«. Začudeno bereš dalje napise na torbicah: SHERMAN, ADRESS, MARI- NER, L and C. LUCKY STAR, MAR- CHALL itd. itd. Znano je, da so najrazličnejši nacio- nalni simboli stari toliko kot naša civili- zacija. Popolnoma naravno in razumljivo je, da so se teh simbolov veliki narodi in nacije posluževale rm najrazličnejše načine pri manifestiranju svoje politične propagande, svojih političnih ciljev itd. Do tu je vse normalno in razumljivo. Ti- sti trenutek, ko pa se začno posamezni simboli na hlačah, oblekah in torbicah pod iniciativo zahodnih modnih kreator- jev povzemati tudi v naši sredini, je čas, da se nad tem zamislimo. Poplava naj- ZAKAJ AMERIŠKI SIMBOLI? različnejših simbolov zapada in Атеггке predstavlja svojevrstno tiho, idejno in politično indoktrinacijo. Ne da bi bili ogroženi temelji socialistične zavesti mla- dine, je to vendarle indoktrinacija, ki na svojstven način afirmira ameriško stvar. Modna muha se hitro preseli k nam. Naši proizvajalci v takih primerih vidijo le komercialni uspeh. In če naša mladina rada nosi simbole, zakaj ji ne ustrežemo in ponudimo naše simbole z revolucio- narnimi idejami, revolucionarnih gibanj v svetu, simbole razorožitve in protiatom- ske nevarnosti itd. Prav bi bilo, da se o teh vprašanjih v naši družbi pogovorimo še posebej na sejah delavskih svetov proizvajalcev in v ZSMS, kjer ne bi smeli popuščati pri- tiskom komercialnih teamov in vplivom zahodne propagande pod geslom — moda. VIKI KRAJNC Stasa Gorensek JESENSKI DODATKI Ze neštetokrat je bilo povedano, da modni dodatki spremljajo vse modne spremembe ali celo obratno: da prav dodatki nakažejo novosti in spremembe v modi. Kakorkoli že je, dodatki so vsekakor važen del vsake ženske, pa seveda tudi moške garderobe. Zdaj z jesenjo postajajo dodatki volneni, usnjeni, skratka topli in udobni. Edina modno veljavna, obutev postajajo v tem času vse bolj škomjt. Visoki, pod kolena segajoči škornji ali nizki do gležnjev. Torbice so v glavnem velike, športne in na dolgih ročajih. Seveda tiste, ki dopolnjujejo športne modele. Od pokrival bo še vedno aktualna v turban zavezana ruta, le da bo sedaj volnena namesto svilene in bombažne. Poleg turbana bodo priljubljeni še majhni klobučki s ozkimi krajci. priporoča v prodajni enoti Elektro lahko kupite na- slednje: termoakumulacijsko peč AEG od 2,2 do 6 kW, cena pa je od 4660 do 5740 din. Na zalogi so tudi termoakumu- lacijske peči ELIND od 2,2 do 3 kW, cena pa je od 3300 do 5740 din- Kuhinjska napa je naprodaj v različnih merah, in sicer 60, 90 in 100 cm. Proiz- vajalec je dobro znani Küppersbusch, cene pa so od 2492 do 3806,80 din. S »r Električna blazina bo kmalu aktualna. Elvo* term stane 336,41 din. Na voljo Je več vrst kuhinjskih lestencev po enotni ceni 406 din. Električna peč Super ser je izdelek Iskre. Stane 2171,21 din. 22. stran — NOVI TEDNIK St. 40 -- 7. oktober 197e št. 40 — 7. oktober 1976 NOVI TEDNIK — stran 23 ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVM^ BANAT (4) SUNKA Z JAJCI Ce ste gurman, morate spo2aTiati banatsko kuhinjo oziroma njihovo prekaje- valnico. Res je, da sva jo z Vojkom spoznavala med potjo tako bolj mimogre- de in le to in ono — nisva se »spuščala v podrobno- sti« — vendar je bilo že tisto takšno, da se še da- nes pocedijo sline. Na prvo mesto sva raz- poredila banatsko šunko, Pri Olgici Stojanovic, ka- tere gosta pri mizi sva bi- la kar nekajkrat, sva si tako mimogrede ogledala MILAN SENiČAR tudii podstrešje. Enajst prečiKiovitih, oblüi in te- mno rjavih velikanskiih šunk je viselo iz^pod tra- movja. Cena je približno enaka kot pri nas, le da ima banatska šunka »v sebi nekaj posebnega«. Lahko fci jo narežejo kar takšno kot je, mnogo bo- lje — primerneje pa tudi za naše želodce — pa je, ko jo spečejo. šunka z jajci je specialiteta v Ra- dojevu. In to ne takšna šunka z jajoi, kot smo jo navajeni v gostilni. Kos odlično popečene šimke je tako odrezan, da pokrije največji krožnik. Na po- sebnem krožniku pa so imenitno pečena jajca. In kdor ne zmore celega kosa je bolje, da se Lagovori, da ni lačen. Namreč po mnenju Banatlije, takšen moški tudi ni kaj prida moški v tistem najbolj ne- posrednem pomenu bese- de. Pred takšnim zaloga- jem pa je obvezna »raki- jica« ali dve. Minii kozair- ček te blage, vendar izred- no varljive, rakije daje ne\'©rjetein tek. Sicer pa malica med de- lom na polju izgleda tako- le: kos slanine, močan žepni nož in steklenica rakije. Drugo, s čimer je Olgi- ca razveselila »moje Slo- vence« pa je purica z mlinci. F4irica, ki bi ji mirno lahko rekli pura. Ôeprav smo bili pri miza samo štirje, je priromala na mizo polna skleda pe- čene pure. Kot predjed pa pečene klobase, sir, sme- tana in le kdo bi še na- števal. Mnogo teže pa je, če si v Banatu oziroma njego- vih manjših naseljih vezan na prehrano v gostilni Preden sva bila gosta v zasebnih hišah, sva nam- reč preizkusila tudi to. Po dveh dneh nama je iz ušes in nosov gledalo »me- so na žaru«. Kamorkodi prideš, I povsod ti ponudijo samo meso na žaru. Tudi pri tem so cene približno takšne kot pri nas, le da so porcije precej obilnej- še. Ko je Vojko v boljšem lokalu zvečecr povprašal — sit večnega pečenega mesa — po tatarskem bif- tku, ga je natakar čud- no pogledal in odgovoril, da bo za to jed povprašal v kuhinji. Vrnil se je ves žareč in pKxvedal, da bo takoj. Kaj je moj sopot- nik dobil na mizo, raje ne bi popisal, ker ste lah- ko slučajno pri kosilu, le Vojko se je tisti večer od- rekel vsakršni hrani. Tako je to! Ko sva se v nekem gostišču »preusmerila« na mleko, nama sprva niso hoteli verjeti, nato pa sva končno le zadovoljna dro bila kruh v belo tekočino. Skorajda ni lokala, kjer bi bilo mogoče dopoldne naročiti kaj takšnega, kot poznamo v naših gostiščih pod imenom topla malica. Ob rob temu pa je po- trebno povedati, da je po- strežba izredno solidna, da natakarji ne pričakjjejio napitnine in da tudi nLhče ne sili vate, čeprav opazi, da nisi iz njihovega kraja, temveč šele potem, ko daš jasen znak, da si razpo- ložen za naivezavo stikov. Tudi tu se razlikujemo, mar ne? Glasba je nujen sprem ijevalec tako življenja na ulioi, kot večernega pose- danja v restavraciji аМ kavami. Komu vse se je že stožiilo po hrepenwih melodijah kavarne Evro- pa? Ta bi bü zadovoljen v Banatu, tako kot so biü Banatlije veseli, ko je Voj- ko razpotegnil harmoniko. Najbolj pa Romi. Toda o tem ... (Nadaljevanje prihodnjič) Vojko z najino gostiteljico Olgico Stojanovic, ki po smrti očeta vodi enega največjih posestev v Radojevu VANDALIZEM NEKOČ IN DANES (2) тт DRAGOCENOSTI • Razprodajah dragocene slike zaradi deviz ^ Sežigali umetniška dela kot čarovnice v srednjem veku Eden najbolj očitnih pri- merov množičnega vandaliz- ma, vzpodbujen z razlogi mračne ideologije, je bil od- nos nacistov do moderne umetnosti. Nacisti so kategorično ob- sojali vse umetnike, od Cíe- zana, slavnega francoskega slikarja, začefcn.ika moderne, naprej. Leta 1938 so v Berlinu or- ganizirali razstavo »degeneri- rane umetnosti«. Na njej so bila prikazana dela slavnih in priznanih umetnikov. Na- vedimo nekaj imen: Van Gogh. Edvard Munch, Pi- casso, Braque, Juan Gris, Klee, Kandinsky itd. Na raz- stavi so biH zastopani tudi vsi nemški ekspresionisti, vključno s pronacistom Emi- lom Noldeom. V prizadevanjih, da bi pri- šli do deviz, so nacisti skle- nili izven Nemčije prodati vsa ta »degenerirana dela«. Tedanji kustos Umetniške ga- lerije v Hamburgu dr. Adolf Nentzen, kateremu so zaupa- li prodajo, je dajal stvaritve neprecenljive vrednosti pod vsako razumno ceno — le z eno željo — rešiti jih pred uničenjem. Kako prav je imel, se je izkazalo le leto dni pozneje. Tako so številne slike, zbrane iz javnih zbirk širom Nemčije, odšle k pri- vatnim kolekcionar jem, ne- katere pa so pripadle neke- mu švicarskemu muzeju. Malo pred vojno, junija le- ta 1939 so oblastnild Tretjega rajha organizirali javno pro dajo umetniških del v švicar- skem mestu Luzern, Po dražbi so nacisti sežgali na grmadi vse, kar niso uspeli prodati: 1(X)4 oljne slike in skulpture ter kar 3825 akva- relov in risb. To je bilo poleg grmad, na . katerih so gorele knjige naj- slaTOejših umov Nemčije, največje javno sežiganje umetniških in kulturnih vred not. Dejanja vandalizma zaje. majo v drugi svetovni voj-nl izredne razsežnosti. Razruše« na so mesta-muzeji Evrope: Varšava, Rotterdam, Harkov, Leningrad, Monte Casino ... in še in še bi lahko naši,.©. vali. Prav zaradi preprečevanja takšnih in podobnih dejanj je UNESCO 1. 19^ v Haagu sprejel resolucijo o zaščdifcl kulturnih vrednot v primeru oboroženega spopada. Vandali so skupno z dru- gimi »barbarskimi« plemenj opustošili Rim leta 455. Van- dalitzem pa je sevda obstajal že prej in skoraj gotovo je, da je star prav toliko kot človeška zgodovina .Faraoni so zahtevali, da uničijo por- trete njiihovih predhodnikov. Perzijci so leta 482 pred na-' šim štetjem pri osvo- jitvi Babilona uničili ziar to statuo boga Marduka, ka- teremu se je klanjalo zasuž- njeno prebivalstvo. Stoletja in pol pozneje je vojska Aleksandra Makedonskega za- žgala perzijsko prestoln.f^o Perzepolis. Prvi kristjani so uničevali kipe poga.nskih bo- gov, trgali in sežigali zname- nja nekdanjih božanstev tea- na njihovo mesto postavljali križ, Ikonoklastija je obsta- jala že mnogo prej, kot je bizantinski cesar Lev III 'mi- čevanje ikon proklamiral kot državno politiko. Vikingi s") v imenu boga Votana rušJj cerkve v zahodni Evropi V času Savanarole je politika, združena z religijo, prisilila velika mojstra renesanse, ka- kršna sta bila Botticelli m Lorenzo di Credi, da .'ïi-a lastna dela predala plame- nom, Vandalizem je cvet jI tud: v dobi reformacije. V času francoske revolucije, ko je bila prvič uporabljena he- seda vandalizem, je ljudstvo s posebnim žarom imičevalo lepoto, ker je bila ta v tem Času absoluter privilegij plemstva. Prihodnjič: »RUŠITE!« Ga poznate? Seveda, saj je oil v modi že pred leti. »Htila hop« namreč. Zdaj spet osvaja. Plastični obroč je osvojil svet. Kdo bi si mislil. Vrtijo ga mladi in starejši. Zaradi »linije«, rekreacije, zdravja... Za koristno zabavo. VILI J.AZBÍÍt' NENAVADNA PLOŠČA Pred dobrim mesecem je v Veliki Britakiiji izšla ne- koliko nenavadna plošča, ki je vzbudila veliko zanimanja. Na dvojni veliki plošči so namreč izšli intervjuji z Bea- fclesi, ki so jih ti dali v letih od 1968 do 1973. Kot je znano, so Beatli dolgo na- sprotovali izidu te plošče, češ da so izjave iz teh m- tervjujev že zastarele in s tem že tudi nerealne, saj so v zadnjih letih priljubljeni kuštravci močno spremenili svoje glasbene in življenjske nabore. Kljub temu, da sta družbo Polydor, ki je ploščo izdala, Ringo Starr in George Harrison tudi tožila, to nii zaleglo. Plošča je le izšla in izjave o divjih letih vladavi- ne Beatlesov, številnih žen- skah, lastni veiličini in tudi uživanju nedovoljenih po.ži- vil in mamil prikazujejo ne- koliko drugačno sliko Bea- fclov, kot smo je bili vajeni. Ob vsem tem lahko pove- mo le, da priljubljenost ve- like četverice še vedno na- rašča in da se vsi, ki to mo- rejo, na različne načine tru- dijo, da bi iz imena Beatles izvlekli še kak cekinček. Tu- di namen te plošče je zgolj v tem. B. S, IN SPET SE BO POHUJŠAL SVET že v prvem filmu »Emanuela« je Siivija Kristel (na sliki) znorila pred filmska platna milijone gledalcev in polnila blagajne kinodvoran in podjetij, ki so film tvegali kupiti. Zdaj producenti želijo uspeh |ionoviti. Nov film »Emanuela 2«« bo še bolj seksi, Siivija bo še večluat slečena in še bolj odluilosrčna obeta biti iilmsita lomera v erotičnih prizorih. ^вшпттттт^тШтШШтттШтШтиШт NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško, Slov Konjice, Šentjur Šmarje pri Jelšah tn Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 ¡ Naročnina tn oglasi: Trg V. kongresa 10 - Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar. Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra- šek, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga GGF »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posa- mezne številke 3 din - Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 3S din. Za inozemstvo )e cena dvojna rekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo« LJubljana - Telefon: 22-369, 23-105, oglasi In naročnina 22-800