StanovsRa organisacifa JVtl Iz društev: Vablla = JUU SRESKO DRUŠTVO RADOV- LJICA zboruje dne 21. maja t. 1. v Radovljici z začetkom ob 9. uri dopoldne. Ker je to zadnje red>no z.borovanje v tek. šol. letu, je udeležba za vsakega člana obvezna. Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU bo zborovalo v soboto dne 25. maja v Ptuju v Mladiki ob 9. uri. Dnevni red se spopolni s predavanjem tov. Debanaka: Od Šumave do Tater (skioptične slike) ter z volitvijo delegatov za skupščine. Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO ČR>JDMELJ-METLIKA zboruje dne 29. maja v Metliki. Dnevni red tega zborovanja je: 1. Poračila odbora. 2. Poročila odsekov. 3. Zaščita članstva. 4. Slučajnosti. Pričetek zborovanja je ob 12.30 v drž. šoli. KeT je točka 3. dnevnega reda ogromne važnosti, zato poziva odbor vse učiteljstvo, da se zborovanja udeleži; še prav posebno oni trije tovariši, ki so prizadeti! Pred 20. majem bo razposlalo društvo obširno okrožnico na vse šole in prosimo že sedaj, da jo tov. upravitelji točno prouče in v teku sedmih dni nanjo odgovore,. da zamoremo o tem na zbarovanju sklepati! Okrožnici bo priložena vprašalna pola o »udejstvovanju učiteljstva« med narodom. V to polo mora vsak učitelj-ica absolutno točno vpisati svoje udejstvovanje: članstvo in funkcije pri raznih društvih, naročnik na časnike, naročnik na razne književne edicije, revije itd.! Ti podatki so nam nujno potrebni zato, da bomo mogli objaviti in dostaviti na pristojna mesta statistiko, s katero hočemo doseči rehabilitacijo učiteljstva Bele Krajine! Zato bodite točni in nepristranski, pa pole z odgovorom na okrožnici v teku scdmih dni pošljite — tajtiiku v Metliko! Na svidenje v Metliki dne 29. maja! Odbor. Porofllai + JUU SRESKO DRUŠTVO KRŠKO je zborovalo v soboto 11. t. m. v Mokronogu. Zbor je vodil predsednik tov. Ivo Pečnik, šol. upravitelj iz Radeč, ki je v izbranih besedah pozdravil šolskega nadzornika tbv. Hrovata Ivana in vse navzoče učitelje in učlteljice: ¦-> Med dopisi, ki jih jc prečital tovariš predsednik je bila najvažnejša okrožnica za učiteljsko bolniško blagajno. To ustanovo je učiteljstvo zavrnilo, utemeljujoč, da ima preslabe izkušnje pri osebju na železnici in drugje. Sicer dobra in nadvse idealna zamisel se v praksi izvaja do skrajnosti slabo in to v vseh področjih, zato je umestnejše, da sekcija podvzamc akcijo, da dobi učiteljstvo zopet drugi razred v bolnicah, kakor ga je že imelo. Tov. Franjo Čuk, učitelj v Radečah je predaval1 o »Jadranskem vprašanju«. V svojem vzorno sestavljenem referatu jc nanizal kup perečih 'vprašanj; posegajoč v zgodovinska dejstva je dokazal našo upravičenost do posesti sončne Dalmacije in sploh vsega Jadrana. Pozval je učiteljstvo, da pristopi v čim večjem številu k Jadranski Straži in vzgaja mladino v ljubezni do našega Jadrana. Predavatelj je bil nagrajen za svoja izvajanja z aplavzom. Tov. Vanič iz Krškega se je potrudil s svojim poročilom gospodarskega odseka, ki je podal nadvse zanimivo sliko našega zadružnega življenja. Tov. nadzornik Hrovat pa je toplo priporočal učiteljstvu vstop v učiteljske zadružnc organizacije, na kar je predsednik društva tov. Peonik zaključil učiteljski zbor in se zahvalil vsem tovarišem-icam za poset uspelega zborovanja. Ivo Pečnik, preds. Bratok Rudolf, tajnik- +JUU — SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU je ziborovalo 6. aprila v Ormožu. Navzočih 48 članov, t. j. 75%. Tov. predsednik Belšak Ljudevit otvori zborovanje in sporoči pozdrave sreskega šolskega nadzornika tov. Gorupa, !ki se ni mogel udeležiti zborovanja. Po uvodnih pozdravih poda izičrpno situacijsko poročilo, omenjujoč vsa percča vprašanja, ki zadevajo šolo in u'čiteljstvo, ter poudarja, da stoji naša organizacija budno na braniku za naše interese. K 85 - letnici predisednika bratske češkoslovaske republi/ke je predaval tov. predsednik. iPadal je življenjepis velikega moža in očrtal njegovo ogromno delo. Globokim čuvstvom bratskega naroda se pridružujemo tudi mi Jugosloveni. Tov. Dcbenak Andrej je nadaljeval svoje zanimivo predavanje »Vtisi potovainja po Češkoslovaškem«. Predavanje so spremljale sikioptične slike. Sklepi: 1. Solska oblast naj primerno ukrene, da se bo izvajal zakon o narodnih šolah v vsej državi. Kakor znano, traja šolsika obveznost v sosednji savski banovini le 4 leta. tako da otrok z 10. ali 11. letom »školu obavi«. Kmetje iz obmejnih krajev majemajo takšne absolvente narodnih šol za pastirje. Ako se ga sili na teritoriju dravske banovine v šolo, ga kmet odpusti in otrok se vrne v savsko banovino, navadno v veliko revščino in ne hodi vdč v šolo. A'ko pa se ga ne sili v šolo, povzroča to nezadovoljstvo med Ijudstvom, kjer se osemletna šolska obveznost striktno izvaja. Prosimo, inaj izda ikralj. banska uprava čimprej točna navodila, kako naj postopajo šolski uprvitelji v sličnih primerih. 2. Od vseh strani prihajajo pozivi za raznovrstne zbifke med šolsko mladino. 'Kljub prizadevanju učiteljstva, da se mladina odzove pozivom pri z.birkah, ostanejo uspehi negativni, ker ni denarja. Zato prosimo sekcijo, naj ukrene vse potrebno, da se vendar že enkrat preneha z zbirkami po šolah. Dalje naj oblast prepove predstave po šolah vsiljivih »čarovnikov«, cirkusov, fotografiranje razredov in sploh vse, kar je v zvezi z dajatvami otrok. 3. Zadevni resoluciji glede ukinitve »Učiteljske šole« v Mariboru se povsem pridružujemo in dodajamo: Če se nekatera učiteljišča že morajo ukiniti, naj se ukinejo zasebna. 4. Knjige. ki jih oblasti priporočajo in pošiljajo, naj se prej prečitaio in ocenijo. Šele nato naj se priporočaio, odnosno pošljejo na šolo. 5. O obveznem bolniškem zavarovanju se bo sklepalo pri prihodnjcm zborovanju. 6. Reorganizacija zborovanj se odloži do prihodnjega poslovnega leta. Belšak Ljudevit, s. r.Bitenc Rado, s. r. • predsednik.tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO ZA LJUBLJANO-OKOLICO — VZH. DEL je zborovalo 6. aprila 1935 v OUZD v Ljubljani. Po otvoritvi je pozdravil tov. predsednik zastopnika bartske uprave ter vse članstvo. Toplo se je spominjal polletnice smrti pokojnega kralja in poudaril značilne strani njegovega dela za narod in državo. Sledila so poročila in so bili sprejeti sklepi: 1. Za članske legitimacije se je člamstvo izjavilo, vendar odklanja ton dopisa. 2. Obstoj mariborskega učiteljišča je nujno potreben. Članstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem tov. Lulika, ki se je izrekel 1) za revizijo izvenšolskega dela in poudaril, da ne smemo nikoli pozabiti in vedno zahtevati, da se naši predlogi sprejmejo. Soglasno je bilo poleg tega še sklenjeno: 2. Učiteljstvo zahteva izenačenje disciplinarnega postopka z uradiniškim po določbah uradniškega zakona. 3) Vsak učitelj naj ima pravico do tožbe brez prošnje na prosvetno ministrstvo, ker fia poklic izpostavlja raznim okoliščinam, ki ga silijo, da se mora ščititi v osebnem in stanovskem pogledu. 4. Odklonitev monoipolskih zvezkov z oziTom na način, ki se namerava uporabljati. Če pa bi se zvezki vseeno vpeljali, naj se učiteljstvo oprosti od prodaje. Nato je sledil obširen referat tov. predsednika o »Učiteljskem gospodarskem dnevu« in zanimivo poročilo o stanju naših okoliških razmer in prebivalstva. Referat je izpopolnilo še izčrpno poročilo o »Učiteljski tiskarni«, ki ga je podal tov. Vouk. Obema se je članstvo toplo zahvalilo. Z apelom na stanovsko zavest vsega olanstva in se posebej nečlanstva je tovariš predsednik zaključil dobro obiskano zborovanje. Prihodnje zborovanjo se bo vršilo sredi maja in bo dnevni red pravočasno javljen. Mirko Kosin. s. r. Janez Tomšič, s. r. predsednik. tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO V KOČEV- JU je ziborovalo dne 6. aprila 1935 v Kočcvju. Udeležba je bila: 76 članov, t. j. 54,28%. Po otvoritvi zborovanja se tov. predsedTiik epomni dogodkov pred 6 meseci, ko je tra,gično preminul naš Veliki kralj Alebsander I. Zedinitelj. Za tem pozdravi zborovalce, imenoma nove tovariše(ice) in ipredavatelja iz Ljubljane, tovarišico Vodetovo in tovariša Kobala Josiipa. Na to so odšli odseki na delo. Po zasedanju odselkov je tov. Josip Kabal poročal o delovanju i*i razvoju PRK v nasi banovini, posebej v kočevskem srezu, iz katerega je bil<o razvidino, da so PRK v lepem razmahu. Predavatelj nam je orisal tudi ustroj naših stanovskih gospodarskih in socialnih ustanov. Za .njirn je tovarišlca Angela Vodetova poročala o gospodarskih zadevah učiteljic. Debata o naših gospodarskih ustanovah je bila zelo živahna. K besedi so se oglasili: Jancžič, Kobal. Vodetova, Ziipančeva, Peterlin, Sumperer, Kontler, Kmet. Posamezni odseki so iznesli sledeee predloge in sUdepe, katere je prejelo vse članstvo: 1. Sekcija naj dela na tem, da se oblasti prepričajo o nesmotreni ureditvi izvenšolskega dcla učiteljstva, ker le prostovoljno delo bo rodilo zaželjene uspehe. Vsak učitelj naj; se svobodno udejstvuje v oni goapodarski ali kultumi panogi, za katero čuti sp^osobnost in veselje. Delovanje učitelja pri vprašamjih, katerih ne razume, izpodkopava njegovo avtoriteto in kvari njegov ugled. 2. Vsako izvenšolsko delo zahteva časa, zato naj se prizna učitel.ju stalnost na mestu. 3. Odobravamo zaipočeto akcijo za ohranitev učiteljišča v Mariboru z željo, da kljub temu ne pride do nadštevilnega učiteljskega naraščaja v naši bamovrni. To bi se dosegloma ta način, da se sprejme v I. letnik učiteljišča le 'po stvarni potrebi določeno število gojencev ter da se to število ne bi prokoračilo pod nobenim pogojem. 4. Hvaležni smo sekciji za vlogo v zadevj znižane vožnje spremljevalcem ekskurzistov. To vlogo odobfavamo in prosirno sekciio, naj nabnadno opozarja merodaJTie činiteije na okolnost, da ima vsak državni uslužbenec za službena opravila izvenslužbenega kraia pravico do dnevnice. Spremljevanje izletnikov po vlaku ie naiporno in zelo odgovorno službeno opravilo }n mi kljub temu neiprosimo dtievnic, smo zaidovolini z brezrplaiČTio vožnio. 5. Odobravamo spocnenico sekcije v zaHevi monopolizacije šolskih knjig in zvezkov. Obenem opozarjamo na cdlolk kr. banske UDrave dravske banovine v Liubl.iani IV. No. 5545/1 z dne 16. marca t. •!., kateri se da tudi tako tolmačiti, da je uporaba zvezkov Drivatne izdaje sploh prepovedana. Če se bomo ravnali po tej razlagi, obstoja nevaimost, da bodo ostali otroci revnih staršev, zlasti v pasivnih krajih, brez zvezkov, kajti učitelj nima sredstev, da bi prepričal roditclje, da je prav, če kupujejo svojim otrokom namesto dobrih in cenejših zvezkov privatne izdaje, slabše in dražje monopolske zvezke. 6. Sdccija naj ukrene potrebno, da dobi zgoraj označena okrožnica kr. banske uprave v Ljubljani tako razlaigo, Ikattera ne izkl.jučuje dosedanje prakse, to je uporabe zvezkov privatne izdaje za izdelovanje ne strogo šolskih nalog. 7. Solslci upravitelji oz. upraviteljice naj bi se volile od učiteljstva talko. da so na mešanih šolah lahko tudi ženske moči na tem mestu. Izvolitev naj traja za 1 leto. 8. Učiiteljstvo sip-oznava, da je bolniško zavarovanje zanj koristno. Šele v slučaju bolez.ni ve človek ceniti tako zavarovanje. 9. Sekcija naj poskrbi, da bodo proračuni kraj. šol. odborov potrjeni brez sleherne Ikorekture. 10. Oblast naj pireipove vsako zbirko med šolsko mladino iin naj se ne sili učiteljstvo, d'a prodaja knjige, znamke itd.. ker mora vse to plačati večinoma le učitelj. Malo ie takih šol, kjer so starši otrbk tako imovili. da to kupijo. 11. Računovodstvo nai ne odteguje uslužbenskega davka od stanarin, ker jih večina uičiteljstva ne prejema redno ter dclgujejo kraj. šol. odbori stanairino za več mesecev. 12. Brezposerni učiteljski abiiturienli Tiaj se nastavliaio po ča:su končanih študij in sociaini pravičnosti. 13. Nova urekJba o stroikovnih nad. šolah (Službeni list. kos 17.) potrebu je na: vsak način korckture. osobito še kar se <tiče § 39. V to svrho predlaga odsek za nad. šoilstvo, da sekcija pozove vsa društva, da zberejo zadevne predioge do konca maja t. 1. Elaborat naj potem sekcija "Dravoičaisno ipredloži merodajnim činiteljem. Predvsem pa mora zan-imaiti vse "čiteljstvo. tudi če ne poiičuje na ofortno nad. šolah, § 2 te uredbe. Tovariši ikočevskega sreza, ki bi imeli kaike p-redloge za ureditev izoibraževanja obrtniških vajencev v občinah, kjer ni 25 vajencev, naj pošljejo predloge našemu društvu še pred prih. zborovanjem. 14. Sprejeta je bila resoluciia, zadevajoča službi. V. Kmet, predsednik. Čok Antonija, tajnica.