Nagrada za dobro opravljeno delo je že dejstvo, da je delo opravljeno. Ralph Waldo Emerson Kakovost - beseda, ki pomeni stalnico v naših vsakodnevnih aktivnostih. Kot zanimivost si oglejmo razlago besede kakovost v Slovarju slovenskega knjižnega jezika:»1. Kar opredeljuje kaj glede na pozitivne lastnosti (primer: dobra, slaba kakovost izdelka); 2. Kar opredeljuje kaj glede na veliko pozitivnih lastnosti (primer: pri izdelkih se zahteva določena kakovost)«. V prvem primeru je kakovost lahko prisotna, lahko pa je skoraj ni, v drugem primeru pa kakovost pogojuje izdelek. Z drugimimi besedami: kakovost izdelka je zelo relativna stvar! Lahko si jo zamislimo v obliki, v kakršni si jo želimo, in jo poljubno opredelimo s predpisi o lastnostih izdelka in s predpisi o kakovostnem obnašanju vseh, ki so udeleženi v procesu nastajanja kakovostnega izdelka. Vseeno pa željene kakovosti ne bomo dosegli, če predpisi sami niso dovolj kakovostni, pri čemer nastane vprašanje kakovosti tistih, ki so predpise sestavljali. Seveda pa je lahko z avtorji predpisov, s predpisi in s kakovostjo izdelka vse čisto v redu, pa bodo rezultati vseeno klavrni, ker imajo potrošniki o kakovosti popolnoma svoja, drugačna merila. Lahko, da ta merila sploh niso kakovostna; čisto možno je, da celo potrošniki niso kakovostni, a četudi je oboje res, nam nič ne pomaga, saj željenih rezultatov nismo dosegli in smo bili kvečjemu deležni poraza - po možnosti kakovostnega. Da bi se temu izognil, mora osveščen in premeten proizvajalec narediti kakovostno analizo trga in pojmovanja kakovosti, kakršno si zamišlja potrošnik. Ko to opravi, ga čaka najbolj težaško delo: lastni razvojni sektor in službo kontrole kakovosti mora prepričati, naj se podredita merilom kakovosti trga ne pa svojim lastnim (ki včasih so kakovostna, včasih pa tudi ne). Šele, ko je tako prelisičil trg in lastne strokovnjake vsemogočne kakovosti, se mirno lahko loti prodaje in upravičeno pričakuje, da bo kakovost njegovih izdelkov prinašala masten dobiček. Vse dotlej, dokler se mamica država ne vmeša s predpisi o obdavčenju kakovostnih izdelkov... Sonja POŽAR INTERNA IZDAJA št. 3 marec 1997 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorclla Antonac in Vito Šaruga. Tehnična ureditev Sonja Požar in Damjana Poberaj. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. POSLOVNI REZIJI 1 180 ”3 C0B1SS l USPEŠNO ZAKLJUČENO POSLOVNO LETO 1996 PORTOROŽ Za nami je izjemno uspešno poslovno leto. Rezultati poslovanja so mnogo boljši kot v letu 1995, prav tako pa nad planiranimi. Resda smo poslovali v stabilnih in za DROGO ugodnih pogojih gospodarjenja, ko je bila inflacija večja od rasti tečajev tujih valut in cene vhodnih surovin za naše proizvode relativno nizke, toda vseeno so doseženi rezultati zelo dobri. Ko ocenjujemo uresničevanje planskih ciljev lahko ugotovimo, da smo končali skoraj tri leta trajajoč projekt - Strateški poslovni načrt, tako da ima sedaj podjetje jasno strategijo in cilje. Pridobili smo certifikat kakovosti ISO 9001 za večinski del poslovanja. Z uspešno kotacijo naših delnic seje končalo lastninjenje podjetja. Nadaljevali smo s politiko intenzivnih investicijskih vlaganj, med katerimi je bila najpomembnejša investicija v posodobitev in avtomatizacijo proizvodnje kave in čajev. Fizičen obseg prodaje smo povečali v primerjavi z letom 1995 za 13%, v primerjavi s planom pa za 7%. Več smo prodali tako na domačem trgu in sicer za 5%, v izvozu celo za 33%. Prodaja našega nosilnega programa - kave se je povečala za 2% in to vse na račun domačega trga. Največji skok prodaje smo dosegli z mesnim programom z izvozom paštet (povečanje za 136%), največji padec pa s programom zelišč in gob (zmanjšanje za 35%), zaradi ukinjanja odkupne dejavnosti. Celotna realizacija tako znaša preko 11 milijard SIT. V lanskem letu smo napravili nekaj kakovostnih premikov v poslovanju, predvsem z uporabo tehnik poslovnega načrtovanja in poslovnih projektov. S tržnimi raziskavami smo presodili tržni položaj naših programov. Prenovili smo pospeševanje prodaje. Produktivnost na zaposlenega smo povečali za 10%, dodano vrednost na zaposlenega pa za 13%. Bruto dobiček smo povečali za 30% in znaša po nerevidiranih poslovnih rezultatih nekaj nad 1 milijardo tolarjev. Našim delničarjem smo lani dvakrat razdelili dividende, prvič za leto 1993 in 1994 v višini 679 SIT na delnico, drugič pa za leto 1995 v višini 784 SIT na delnico. Tržna vrednost DROGINIH delnic na Ljubljanski borzi seje povečala iz začetnih 13.221 na 22.200 SIT koncem leta in s tržno kapitalizacijo nekaj nad 5 milijard SIT. Matjaž ČAČOVIČ Generalni direktor in predsednik uprave CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI SEMINAR ZA NOTRANJO PRESOJO SISTEMA KAKOVOSTI Seminarja za notranjo presojo sistema kakovosti, ki je potekal 26. in 27. februarja v Drogi in gaje vodil vodilni presojevalec ing. Danilo Brun iz Bureau Ve-ritas Quality International iz Ljubljane, se je udeležilo 24 že usposobljenih notranjih presojevalcev iz vseh organizacijskih enot. Namen je bil predvsem obnoviti in izpopolniti poznavanje zahtev standarda SIST ISO 9001 ter praktično izvajati presoje, ki so pomembno orodje vodstvu za načrtovanje aktivnosti, s katerimi bi delovanje sistema še izboljšali. Vsi udeleženci so uspešno opravili izpit in prejeli o tem tudi potrdila. Našim notranjim presojevalcem bo novo znanje zelo dobrodošlo pri opravljanju notranjih presoj našega sistema kakovosti, ki potekajo skozi celo leto po sprejetem planu. PODELITEV CERTIFIKATA V PC ZLATO POLJE Četrtek 06.03.1997 je bil za vse delavce Droge prav poseben dan. To še posebej velja za delavce PC Zlato polje, saj je bila prav pri njih predvidena svečana podelitev certifikata za uveden sistem kakovosti. Z njim dokazujemo, da smo vzpostavili sistem kakovosti v skladu z zahtevami standarda ISO 9001 v pretežnem delu podjetja. Na tiskovni konferenci so predstavniki podjetja najprej seznanili prisotne novinarje z uspešnim Droginim poslovanjem. Sledil je ogled skladišč in celotne proizvodnje od predelave zelišč, ekstrakcije, instantiranja do pakiranja riža. Po temeljitem ogledu proizvodnje in po uvodnih predstavitvenih besedah povezovalca je direktor Bureau Veritas Quality International Slovenija (BVQI) g. Zoran Lekič predal generalnemu direktorju g. Matjažu Čačoviču certifikat kakovosti ISO 9001. (nadaljevanje na strani 4) Ogled predelave zelišč Udeleženci so izpolnili tudi anketo, iz Ocenili so ga s skupno povprečno katere je razvidno, da je bil seminar oceno preko 8, za prihodnje usposab- koristen za izboljšanje izvajanja presoj, ljanje pa predlagajo več praktičnih primerov. Maruška LENARČIČ CELOVITO OBVLADOVANJE Vodja projekta Vili Kleva razlaga tehnologijo vakuumskega pakiranja riža NAGRADIMO VPRAŠANJE Ali lahko delavci v Drogi, ki niso opravili tečaja za notranje presojevalce, opravljajo notranje presoje? a. da b. ne c. če želijo Pošiljatelj: Odgovore izrežite ali napišite in pošljite na naslov Damjana Poberaj, Služba za kakovost ali oddajte v rdeče skrinjice ob oglasnih deskah do 10. v mesecu. Komisija v sestavi Tatjana Mičovič, Irena Mezgec in Damjana Poberaj bo odgovore pregledala in izžrebala nagrajenca, ki bo dobil za nagrado izdelke DROGE v vrednosti 3000 SIT. Prispeli so trije (3) odgovori in žreb je določil, da nagrado prejeme Marija MILIČEVIČ iz PC Začimba. Nagrajenki iskreno čestitamo in vztrajno upamo, da bo naslednjič število odgovorov res večje. V uvodnem govoru je g. Lekič poudaril, da še posebno rad izroča certifikat uspešnim podjetjem, kot je Droga, in daje potrebno sistem graditi še naprej. Generalni direktor g. Čačovič se je v svojem govoru zahvalil vsem, ki so kakorkoli pozitivno prispevali k uresničitvi tega zahtevnega projekta, še posebej vodji Maruški Lenarčič, vsem notran- (nadaljevanje na strani 5) (nadaljevanje s strani 3) Direktor BVQI Zoran Lekič si z zanimanjem ogleduje pakiranje pšeničnega zdroha CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI (nadaljevanje s strani 4) Direktor BVQl Zoran Lekič je predal certifikat generalnemu direktorju Matjažu Čačoviču C¥ET Po domače so nam zapeli Hrušiški fantje DROGA jim presojevalcem ter zunanjim sodelavcem. Izrazil pa je tudi rahlo zaskrbljenost, saj nas, po njegovih besedah, čaka tudi dokazovanje in predvsem izboljšanje obstoječega stanja. K prijetnemu razpoloženju so prispevali tudi Hrušiški fantje, ki so nam zapeli nekaj lepih starih pesmi, posebej značilnih za te kraje. Na koncu seje potrebno zahvaliti vsem, ki so sodelovali pri uvajanju sistema kakovosti v že certificiranih organizacijskih enotah podjetja, spodbuditi tiste, ki še niso bili certificirani in prav posebej pohvaliti vse delavce PC Zlato polje, ki so se vsi zelo potrudili pri ureditvi PC kot tudi pri kulinarični postrežbi. Damjana POBERAJ Matjaž Cačovič, Zoran Lekič, Drago Dolenc - direktor Produktivnosti in Vladimir Krebelj - župan občine Kozina - Hrpelje S BORZNI KOTIČEK VLAGANJE V VREDNOSTNE PAPIRJE IN NA BORZO Danes bomo spregovorili o pooblaščenih investicijskih družbah. VLOŽITEV CERTIFIKATA V POOBLAŠČENE INVESTICIJSKE DRUŽBE - NAPAKA ALI NE? Velika večina se Vas sprašuje, kaj se dogaja s pooblaščenimi investicijskimi družbami, saj je vendar vanje svoje certifikate vložilo več kot polovica Slovencev. Pooblaščene investicijske družbe so zbrale ogromno certifikatov in te certifikate morajo zamenjati za delnice privatiziranih podjetij. Vendar, ker ponavadi nič ne poteka tako, kot si zamislimo, tudi postopek privatizacije ne poteka tako hitro, kot je bilo zamišljeno. Posledično tudi pooblaščene investicijske družbe zbranih certifikatov enostavno ne morejo zamenjati za delnice privatiziranih podjetij, če le-teh ni dovolj. Do danes so pooblaščene investicijske družbe zamenjale šele dobro tretjino zbranih certifikatov. Pooblaščene investicijske družbe so “življenjsko” povezane s procesom privatizacije v Sloveniji. Čim prej bo le-ta zaključen, tem hitreje bodo te družbe “zaživele” in obratno seveda. Po mojih ocenah bodo delnice prvih pooblaščenih investicijskih družb uvrščene na borzo v prihodnjem letu. Želim Vas opozoriti, da so se že pojavili prvi odkupovalci delnic pooblaščenih investicijskih družb, ki le-te odkupujejo po smešno nizkih cenah. Ponujajo 100 tolarjev za delnico, katere minimalna vrednost je 1000 tolarjev, pa tudi manj. Ne nasedajte jim! Predlagam Vam, da za nekaj časa enostavno “pozabite” na svoje delnice pooblaščenih investicijskih družb ter počakate na njihovo uvrstitev na borzo. Naj Vas spomnim, da so pooblaščene investicijske družbe s certifikati “kupile” tudi delnice Droge, Istrabenza, Krke, Leka, Petrola, Kolinske, Luke Koper,... To pomeni, da ste posredno tudi Vi solastnik teh uspešnih podjetij, ter da so Vaše delnice tudi nekaj vredne. Vsekakor več kot 50 ali pa 100 tolarjev! Lep pozdrav! Aleš ŠKRABA BORZNI KOMENTAR No, ste videli? Tečaji velike večine najprometnejših delnic so v preteklem obdobju doživeli precejšen popravek cen - navzdol seveda. Povod za te padce tečajev je bila vest, da je Banka Slovenije uvedla skrbniške račune za tuje vlagatelje. Drugo vprašanje pa je, ali je bil to tudi temeljni razlog za popravke delniških tečajev. Mislim, da ne. Moje mnenje je, da so tečaji najprometnejših delnic dosegli tako visoke vrednosti, daje do popravka enostavno moralo priti. Ukrep Banke Slovenije je bil le kapljica čez rob... Sicer pa so takšni padci cen tudi enkratna priložnost za poceni nakupe. “Ta kratko” pa v takšnih primerih potegnejo tisti, ki jih zagrabi panika in se prepustijo emocijam ter brezglavo prodajajo svoje delnice za vsako ceno, kot da bo jutri konec sveta. Vendar, ker se v naravi velika večina stvari ciklično ponavlja, je tako tudi s tečaji vrednostnih papirjev. “Malo gor pa malo dol, pa spet malo gor pa malo dol, in tako naprej...” OPOMBA: Razveseljiva novica za Drogine delničarje! Dan po objavi rezultatov poslovanja v preteklem poslovnem letu, je tečaj Drogine delnice zrasel za 10% in presegel ceno 26.000 tolarjev. Aleš ŠKRABA OBVESTILA JUBILANTI NE PREZRITE -OTROŠKI DODATEK Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je sporočilo, da morajo prejemniki oziroma upravičenci do otroškega dodatka do 31. marca oddati vloge za uveljavitev otroškega dodatka. Do uveljavitve univerzalnega otroškega dodatka (01. 05. 1999) traja pravica do otroškega dodatka, priznana z odločbo v tekočem letu, najdlje do 30. 04. naslednjega leta. Če želijo vlagatelji zahtevka otroški dodatek prejemati še naprej neprekinjeno, morajo prejemniki otroškega dodatka najkasneje do 31. marca posredovati vsa potrebna dokazila - torej novo vlogo (to je Vloga za uveljavitev otroškega dodatka Obr.8,41, ki ga dobite v knjigarnah in papirnicah) na pristojen Center za socialno delo. Kadrovska služba V MARCU PRAZNUJEJO 10 - letni delovni jubilej: MEZGEC Borka iz PC ZLATO POLJE ZADNIK Mirka iz PC ZLATO POLJE 30 - letni delovni jubilej: MARKOVIČ Josip iz PC ARGO PUTAR Ivanka iz PC ZAČIMBA SODELAVCEM ČESTITAMO OB DELOVNEM JUBILEJU! Jubilejna nagrada za 10 let delovne dobe znaša 40.786,50 SIT. Jubilejna nagrada za 30 let delovne dobe znaša 81.573,00 SIT. Kadrovska služba RAZPISANE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 97/98 Za šolsko leto 97/98 smo razpisali štipendije za naslednje poklice: dipl.ing. živilske tehnologije ■ dipl.ekonomist - dipl. ing. kemije -dipl. ing. kem. tehnologije -dipl. mikrobiolog -dipl. ing. elektrotehnike -ing. strojništva - 3 štipendije (2 štipendiji obalno področje, 1 štipendija PC Gosad) 3 štipendije (vse tri obalno področje, od tega 2 štipendiji za smer Trženje, 1 štipendija za smer Finance) 1 štipendija (obalno področje) 1 štipendija (obalno področje) 1 štipendija (obalno področje) 1 štipendija (obalno področje) 2 štipendiji (1 štipendija PC Zlato polje, 1 štipendija obalno področje). Prijave zbira Kadrovsko splošna služba, Seča 91, 6320 Portorož do vključno 15. septembra 1997. Kandidati naj prijavi za štipendiranje (obr. DZS 1,51) priložijo še: - fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih, - kratek življenjepis. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo boljši učni uspeh. Kadrovska služba DOGODKI STANJE ZAPOSLENIH OD 01. 02. 1997 DO 28. 02. 1997 28. 02. 1997 je bilo zaposlenih 673 delavcev, od tega 329 moških in 344 žensk. V DROGI HRVAŠKA je bilo v februarju zaposlenih 16 delavcev, od tega 2 za določen čas. PRIŠLI: V februarju smo sprejeli 2 delavca. V profitnem centru ARGO: ZIRDUM Nada, proizvodna delavka III., določen čas, v profitnem centru ZLATO POLJE: MAHNE Ljuba, proizvodna delavka III.,določen čas. ODŠLI: Dvema delavcema je poteklo delovno razmerje za določen čas, enemu delavcu pa je prenehalo delovno razmerje zaradi njegove odpovedi. Kadrovska služba PREDSTAVLJAMO MALE IZBOUSAVE VELIKEGA MOJSTRA V pričakovanju velikih dogodkov v PC Zlato polje (zagon linije za vakuumsko pakiranje riža v aprilu in nabava stroja za sušenje ekstraktov v juniju) sem se odločila, da vam v tokratni številki glasila predstavim oddelek, v katerem pakirajo začimbe Maestro v stekleničke. Ta del proizvodnje v PC Zlato polje je bil v zadnjih letih nekoliko v senci ostalih, saj se tukaj ni dogajalo nič »revolucionarnega«. Pakirna linija polni stekleničke že osem let, pred tem pa so to delo opravljale pridne ženske roke. Delavke so v velike »kesone« zložile po nekaj sto stekleničk, vanje pa so nato nasule surovino do roba. Vsake stekleničke seveda niso tehtale. Stekleničkam so nato ročno privile pokrovček in prilepile etiketo, ki so jo prej požigosale z datumom proizvodnje. Si lahko predstavljate, koliko žensk je bilo zaposlenih na tem oddelku, da so uspele spakirati 2 milijona stekleničk letno? Leta 1989 se je z nakupom stroja skupaj z monterjem postavljali stroj, je bil zraven tudi takratni vzdrževalec Emilijo Gerlica, ki je nato ostal pri stroju kot strojnik linije in to delo opravlja še danes. Skrbi za upravljanje in vzdrževanje linije, za koordinacijo s skladiščnikom, s službo za kakovost in z vodjo proizvodnje, izpolnjuje pa tudi vse dokumente (vodi dnevnik pakiranja, vpisuje podatke na oddajnice in listke za dnevno evidenco storilnosti). V pogovoru z Emilij em Gerlico sem izvedela marsikaj zanimivega. NG: Emilijo, kako je bilo v začetku, ko si začel delati kot strojnik? Na sliki so z leve: Nadja Ljubič, Emilijo Gerlica, Mirka Zadnik, Liljana Pečaranin in Jana Žnebelj Optima število delavk skrčilo na pet. »Optima« je bil po dolgih letih prvi tehnološko sodobnejši pakirni stroj v Gradišču. Ko so naši vzdrževalci Emilijo: V začetku smo imeli samo pakirni stroj, šele čez pol leta smo nabavili še etiketirko in stroj za ovijanje v termokrčljivo folijo. Leta 1995 pa Strojnik linije Emilijo Gerlica kontrolira težo stekleničke smo linijo dopolnili še s strojem za originalno zapiranje stekleničk. NG: Kaj ti je povzročalo največje težave? Emilijo: Seveda so bili problemi - delavke so bile vajene samo ročnega dela, zanje je bilo vse novo, poleg tega pa se pri nas delavke vsak teden menjajo in »krožijo« po oddelkih. Za delo ob stroju so se torej morale usposobiti prav vse delavke. NG: Koliko delavk dela ob liniji? Emilijo: V začetku jih je bilo pet, odkar smo izboljšali dodajanje posi-pačev na stroju, pa so dovolj štiri ženske, ki skrbijo za vstavljanje kozarčkov na pladenj pred vstopom v stroj, za vsip surovine v vsipni jašek, (nadaljevanje na strani 9) PREDSTAVLJAMO VAM (nadaljevanje s strani 8) Jana Žnebelj zlaga prazne stekleničke na pladenj, ki vodi v pakirni stroj vstavljanje pokrovčkov in posipačev v stroj, za nadzor etiketiranja in za zlaganje transportnih enot na paleto. NG: Vem, da si na liniji izpeljal kar nekaj izboljšav. Katere? Emilijo: Ja, linija je doživela kar nekaj sprememb. Kot sem že omenil, smo odpravili zastoje pri doziranju posipačev v stroj in s tem zmanjšali števi- lo potrebnih delavk. Težave nam je povzročalo tudi lepilo - pozimi smo morali greti lepilo kar v menzi na štedilniku - zato smo predelali posodo in uredili grelce, da držijo konstantno temperaturo, zdaj je tudi poraba lepila manjša. Predelali smo tudi tekoči trak, ki vodi stekleničke v del stroja za oblikovanje transportnih enot, saj so se tam kozarčki zaustavljali. NG: Ti mogoče kakšne začimbice povzročajo več težav pri pakiranju? Emilijo: Nekaterih začimb strojno ne moremo pakirati - To so brinj, žafranika, koprc in klinčki. Te ročno napolnimo v stekleničke. Sicer pa je zoprn česen zaradi obveznega čiščenja stroja po pakiranju, zato ga običajno pakiramo ob petkih. Idealno bi bilo, če bi lahko pakirali večje serije posameznih začimbic - zdaj pakiramo tudi po štiri različne začimbe v enem dnevu, kar zaradi menjavanja surovine zmanjšuje kapaciteto stroja, ki je sicer 60 stekleničk na minuto. NG: Kaj mi lahko poveš o ostalih izdelkih programa Maestro, ki jih pakiramo v Gradišču? Emilijo: Delavke ročno pakirajo tudi cimet v palčkah in muškatni oreh -pred kratkim smo tudi tukaj nabavili stroj za spenjanje kartončkov in jim s tem olajšali delo. Začimbe v plastenke pa doziramo kar iz dozirne glave stroja Optima. Plastenke nato zapiramo ročno. Pred kratkim sem si ogledal stroja za originalno zapiranje plastenk v PC Argo in PC Začimba in zamislil sem si že, kako bom to uredil pri nas. (nadaljevanje na strani 10) N Liljana Pečaranin nadzira etikiranje in originalno zapiranje Nadja Ljubič skrbi za doziranje pokrovčkov v stroj in nadzira zapiranje stekleničk PREDSTAVLJAMO VAM (nadaljevanje s stani 9) NG: Omenil si mi že veliko izboljšav, ki si jih že realiziral. Imaš še kakšno v planu? Emilijo: Trenutno delam stroj za doziranje 10 kg riža in 5 kg ajdovih žgancev. No, naj za konec povem še, da Emilijo ob delu končuje srednjo strojno šolo v Sežani - manjkajo mu še štirje izpiti in matura. V šolo seje želel vpisati že pred sedmimi leti, vendar takrat Droga ni imela sredstev, namenjenih za študij ob delu. Želja se mu je izpolnila zdaj in Emilijo pravi, da je s pogoji za študij izredno zadovoljen. Za vsak izpit mu pripada tri dni dopusta, Droga pa mu je plačala vse stroške šolanja. Naj v zadnjem odstavku zapišem še nekaj o razvojnih načrtih na področju začimbic. Za leto 1997 je v proizvod- Radmila Durdevič, Lučana Volk in Irena Polcs sestavljajo poličke z začimbicami Nestgaizroko | v nevarno območje j Mirka Zadnik opravlja zadnjo fazo pakiranja -zlaf-a transportne enote na paleto nem planu skoraj 2 milijona stekleničk. Poleg dosedanjih 44 začimbic in 8 mešanic bomo začeli pakirati še tri nove izdelke (2 mešanici in česen granulat), kar bo še izpopolnilo naš široki izbor začimbic za vse okuse -tudi za Švede, za katere proizvajamo kar 8 vrst začimbic, ki jih ne prodajamo v Sloveniji. Manuela FERENČIČ MEDEN Mi MED SEBOJ NESREČA NE POČIVA Nesrečo, pravo tragedijo je doživela družina Čeligo Romana iz Dragonje zadnjo februarsko noč tega leta. Takrat je namreč zagorelo v dimniku in kljub hitremu ukrepanju ni bilo pomoči. Domača hiša je v celoti pogorela. Roman Čeligo je bil dolgoletni delavec DROGE, v skladišču gotovih izdelkov je delal predenje pred dobrimi petimi leti odšel v pokoj. Slišati za nesrečo tujih ljudi je hudo, če nekoga poznamo pa nas to še bolj prizadene. V DROGI smo se ob nesreči bivšega sodelavca zganili hitro kolikor seje pač dalo. Sindikat obalnih profitnih centrov je v nekaj dneh po nesreči prispeval finančna sredstva in o tragediji obvestil upravo DROGE. TUdi uprava DROGE je ukrepala hitro in prizadeti družini so bila posredovana finančna sredstva v okviru možnosti za izgradnjo novega doma. Zaposleni v ZAČIMBI so zbrali prispevke posameznikov. Ob tem pisanju želimo sez- naniti vse, ki še želite družini Čeligo pomagati, daje pri Rdečem križu v Piranu odprt žiro račun, na katerem zbirajo sredstva občanov in podjetij za pomoč in sicer: RDEČI KRIŽ PIRAN ■ št. žiro računa: 51410-678-80581 / s pripisom: Za pomoč družini Čeligo Roman. Dragica MEK1Š ZAČIMBE ________ ZAČIMBE - "pika na i" MAJARON - družabna rastlina iMACSTRi iMACSTROl iACSTROl ■Uatuiana • \tt4j0run • Maulunua Majarona hortensis Moench. družina: ustnatice (Labiatae) druga imena: majeran, majeron, majo-ran, marjon, vrtni majaron Splošno o začimbi Najpogosteje gojena aromatična rastlina na naših vrtovih. Včasih so si to družabno rastlino smeli privoščiti samo upravitelji kraljevskih vrtov, katerim je Karel Veliki leta 812 izdal “instrukcije 74 dobrih zelišč”, opisane v znani knjigi “Capitulare de villis”. V arabščini marjame pomeni trajni in ime rastline verjetno izhaja ravno iz te besede. Domovina majarona je po nekaterih trditvah severna Afrika in nato Sredozemlje. V našem podnebju je to enoletna rastlina, v toplejših deželah pa raste kot trajnica. Bogato razvejan grmiček, visok do 40 cm, ima drobne ovalne listke, socvetja podobna klasu pa sestavljajo drobni beli cvetovi, ki cvetijo od junija do avgusta. Vsa rastlina je porasla z drobnimi finimi dlačicami, kar ji dajejo srebrnkasto sivo barvo. Majaron ima rad toploto in dosti zračne vlage. Zato lepše uspeva na severovzhodu Slovenje kot na Primorskem. Rastline kosimo tik pred cvetenjem, ko MAJARON Če hočemo imeti bogat pridelek, sadimo sadike po 15-20 skupaj, saj je majaron izredno “družaben”. Najbolje je, da v lonček posejemo 15 do 20 semen in cel šopek mladih rastlinic posadimo v vrt. ima v listih največ eteričnega olja in je odstotek listov na rastlini navišji. Pravilno pridelana in posušena rastlina je lepe sivozelene barve in močnega značilnega vonja. Včasih so ga pridelovali zaradi močne arome: za odišavljanje vode za umivanje rok pred jedjo in zaradi njegovih zdravilnih učinkov. Uporaba v kuhinji Majaron uporabljamo predvsem pri vseh mesnih jedeh. Z njim začinjamo raguje, golaž, pečeno perutnino, jagnjetino, divjačino in svinjino ter sesekljano meso. Nepogrešljiv BAZILIKA Bazilika ne prenese nizkih temperatur, zato sadike sadimo na vrt po zadnjem majskem mrazu. PEHTRAN Ko se odločamo za gojenje pehtrana, je v krvavicah in jetrnih klobasah. Do-dajemo ga nadevom za gosi, race in telečja reberca. Popestri vse jedi iz stročnic, krompirjevo juho, obare, kis- lo juho, vampe in nekatere jedi iz drobovine. Je tudi priljubljen v nekaterih kuhanih klobasah ter v omakah v mesni in ribji predelovalni industriji. Kot glavno začimbo ga kombiniramo le z osnovnimi začimbami, kot so: poper, česen, čebula, peteršilj. V majhnih količinah pa se dobro kombinira z žajbljem in rožmarinom. Helena ČOK bodimo pozorni predvsem na to, da se francoski /PRAVI, AROMATIČNI/ pehtran razmnožuje izključno samo vegetativno. Dosti slabše kakovosti je ruski pehtran, ki se razmnožuje največkrat s semeni. Helena ČOK ZANIMIVOSTI IZ SVETA ZAČIMB Ljubiteljem začimb - vrtičkarjem n KUHAJMO d.d. Portorož Dobrodošli v kulinaričnem kotičku! Odločili smo se, da kot znano podjetje na področju prehrambne industrije tudi mi organiziramo kulinarični kotiček. Namen tega kotička bo dvojen, najprej Vas želimo seznaniti z malimi skrivnostmi, ki sestavljajo popoln obrok (bonton, priprava mize, izbira kozarcev in vin itd.), poleg tega pa Vam želimo pokazati, kako čimbolj uspešno kuhati z Droginimi izdelki. Poudarek bo na hitri, enostavni in zdravi prehrani. Recepte bomo izbirali iz domače in svetovne kuhinje. Toliko za uvod. ZDAJ PA ZARES. Želimo, da v tem našem kotičku plodno sodelujete tudi VI. Možnosti je veliko; lahko nam pošljete Vaše osebne recepte ali tiste, ki so Vam še posebej pri srcu, pa tudi če so zrasli na tujem zelniku, veseli bomo tudi nasvetov za aranžiranje ali pripravo mize ali kakšnih majhnih skrivnosti, s katerimi postanejo Vaše jedi še posebej okusne. Tudi kakšne kuharske šale se ne bomo branili. Najboljše ali najbolj zanimive stvari bomo objavili in zagotavljamo Vam, da Vam ne bo žal, če se bo Vaš prispevek pojavil v našem kotičku. Za začetek pa smo pripravili še POSEBNO AKCIJO. V naslednjih treh mesecih nam pošljite Vaše recepte. Med njimi bomo izžrebali enega za posebno nagrado. Edini pogoj, katerega morajo recepti upoštevati, pa je: vsak Vaš recept mora vsebovati vsaj pet Droginih izdelkov. Kaj pa je za nagrado ? Pravi KITAJSKI VOK. Vse Vaše predloge pošljite na uredništvo našega kotička ali oddajte v rdeče skrinjice ob oglasnih deskah do 10. 5. 1997 s pripisom: Kuhajmo z Drogo. Upamo, da Vam bo naš kulinarični kotiček ugajal in da boste mizo zapušča- li z zadovoljnim želodcem, kajti to bo garancija našega uspeha. Ne pozabite, to je rubrika, ki jo ustvarjate skupaj z nami. Lepo pozdravljeni in ne pozabite, ne jemo zato, da živimo, ampak ŽIVIMO ZATO, DA JEMO. Uredniki kulinaričnega kotička NOVI IZDELKI BARCAFFE light in BARCAFFE dekofeinizirana BARCAFFE, značilna mešanica pražene kave, je že leta sinonim za dober okus in prijetno aromo. Pozitivne lastnosti kavne mešanice v Drogi ohranjamo s posodabljanjem tehnologije in strokovnostjo; že nekaj let pa si prizadevamo, da bi z novimi proizvodi odkrili najrazličnejše okuse in tako ustregli čim-večjemu številu ljubiteljev kave. Veseli nas, da lahko predstavimo dva nova izdelka: Barcaffe light, mešanico pražene kave z manj kofeina po 250 g v vakuumsko zaprti vrečki in Barcaffe dekofeinizirana, mešanico pražene mlete de-kofeinizirane kave po 250 g v vakuumsko zaprti vrečki. Barcaffe light je kavni napitek, ki ima za polovico zmanjšano količino kofeina. Pripravljen je iz 50% kavne mešanice s kofeinom (iz kave, ki so vgrajene v kavni mešanici za pripravo ostalih izdelkov blagovne znamke Barcaffe) in 50% dekofeinizirane kavne mešanice. Čeprav je napitek bolj blag, ima intenzivno aromo in vse dobre lastnosti že znanega okusa izdelkov blagovne znamke Barcaffe. kofeina NOVI IZDELKI / 1 f “•'"»'•Inttran« kav# & f n s 1 O "•*» 250 g Barcaffe dekofeinizirana je pripravljena iz mešanice surovih kav, ki so predhodno dekofeinizirane v Nemčiji. Vsebuje manj kot 0,1% kofeina. Dekofeinizacija poteka s pomočjo CO, (ogljikovega dioksida). Tak način dekofeinizacije zagotavlja, da ostane okus kave po obdelavi nespremenjen, obenem pa izključuje kakršenkoli škodljiv vpliv na zdravje potrošnikov, saj za dekofeinizacijo niso uporabljena organska topila. Izdelek ima prijeten blag okus in intenzivno aromo. Z novima izdelkoma smo v Drogi pomislili na potrošnike, ki v pitju kave uživajo, a jim večja količina kofeina povzroča težave; pomislili smo na vse, ki se ne morejo in si ne želijo odreči skodelici dobre kave Barcaffe za lepši dan. Majda VLAČIČ FILTER CAJI Družinsko pakiranje čajev “Jumbo” pakiranje čajev (»«3.131 ■ INDIAN TEA V okviru družinskega pakiranja čajev so lani nastajali in bili letos realizirani trije novi izdelki. Dva sta ali različica že znanega izdelka - Hibiskus 80g ali posledica ukinjanja dosedanjega izdelka -Indian tea 60g (namesto Indian 150g), zato sta novost po tipu pakiranja, ne pa po vsebini. Tildi v oblikovnem pogledu gre za prenos obstoječega dizajna na nove izdelke. Tretji izdelek je novost v pravem pomenu besede - po tipu pakiranja, po vsebini in dizajnu - ter se bo prvima dvema pridružil v kratkem. Sadni čaj LIMONA lOOg je novi okus sadnega čaja na zeliščni osnovi in prvi sadni čaj v družinskem pakiranju. Željam institucionalnih kupcev (vrtci, šole, smučišča), ki pripravljajo čaj v velikih količinah, je prisluhnila Posebna prodaja, ki je z iniciativo za novo obliko pakiranja prišla v PC Začimba. Kot že mnogokrat je bil izziv pakiranja posredovan službi vzdrževanja in konkretni rezultati so se Izvozni program čajev Dva nova izvozna izdelka blagovne znamke 1001 FLOWERS sta nastala lani na pobudo izvozne službe. V lanskem oktobru smo pakirali izdelek LEMON & LIME herbal tea 30g - lipov čaj z aromo limone, v letošnjem februarju pa LEMON TEA 30g - pravi čaj aromatiziran z aromo limone. Oba izdelka sta primarno namenjena avstralskemu trgu. (nadaljevanje na strani 14) NOVI IZDELKI (nadaljevanje s strani 13) pokazali prav kmalu v obliki treh novih izdelkov: Sadni čaj JAGODA - VANILIJA 1500g, Šipek s hibiskusom 1500g in Planinski čaj 1200g. “Jumbo” filter vrečka je veriga, sestavljena iz petih parov filter vrečk, v katerih je količina čaja, ki zadostuje za pripravo petih litrov čajnega napitka. Za realizacijo omenjenih izdelkov je bilo potrebno predelati star pakirni stroj za pakiranje čaja v filter vrečke. Avtor inovacije za pakiranje čaja v “jumbo” filter vrečke je vzdrževalec Bruno Flego, ki je načrtoval in vodil dela pri realizaciji projekta. Načrtovanje in izvedba električnih del sta delo vzdrževalca Radka Sepiča. Naj poudarimo še, daje predelava starega stroja, ki je v celoti potekala v lastni mehanični delavnici, rezultat skupinskega dela vzdrževalcev PC Začimba. Ljubica NAGY SVETOVNI TRENDI V PREHRANI ETNO HRAMA Hrana, ki smo jo nekdaj imeli za etno (npr. pizze, salse, testenine), danes to ni več. Ta trend se nadaljuje z vključevanjem regionalne etno hrane. Edinstveni okusi in arome nastajajo z mešanjem sestavin in načinom priprave jedi iz tradicionalnih in regionalnih etno kuhinj. Gre za poznane etno kuhinje kot so kitajska, mehiška in italijanska, ki pa so pripravljene oziroma obogatene s sestavinami, značilnimi za določene regije. Danes ne govorimo več le o italijanski kuhinji, temveč o kuhinji iz Toskane, Ligurije ali Lazia. Prav tako tudi kitajsko kuhinjo poimenujemo kot Sechuan, Peking, Kanton. Nova etno hrana vključuje tudi na novo “vzhajajoče” kuhinje, kot so: tajska, vietnamska, indijska, maroška, za katere so značilne močne arome in okusi. Te so poznane kot “fusion foods”, ker kombinirajo začimbe različnih regij in kultur. Gonilna sila za novo etno hrano ni tako nova. Sprememba kuhinj skozi fuzijo začimb, ostalih sestavin in načina priprave, se je dogajala povsod tam, kjer je več kultur živelo skupaj. Najpomembnejše orodje za kreiranje različnosti v novi etno hrani so seveda različne sestavine, ki so bile izvirno uporabljene v starih etno receptih. (nadaljevanje na strani 15) SVETOVNI TRENDI (nadaljevanje s strani 14) Semena, vršički, listi, lubje, sadje, popki, korenine, cvetovi in stroki rastlin, vsi dajo okus, aromo, zgradbo in barvo naši hrani. V zadnjih 20 letih je zelo narasla poraba začimb, še posebno pekočih (“hot”), kot so ingver, gorčica, beli, črni in rdeči poper. Zelo pomembna je porast raznovrstnosti uporabe začimb, zelišč, čilijev, sadja, zelenjave, oreščkov in semen. Naj naštejem nekaj najbolj popularnih sestavin, ki so pomembne za razvoj nove etno kuhinje: Galangal - koreniko podobno ingverju, uporabljajo za pripravo currya in juh. Kardamom - za pripravo currya, slaščic, sladoledov, kave in čaja. Koriander - za pripravo currya, vložene zelenjave in snacksov. Čili - za obogatenje okusa (predvsem začinjenosti), strukture, barve in izgleda nove etno hrane. Lemongrass - za pripravo currya, marinad, juh, omak, čajev in predvsem pri pripravi jedi iz rib in perutnine. Tamarinda - za pripravo currya, marinad, snacksov, juh in pijač. Gorčica - značilna za evropsko kuhinjo, dobro se usklajuje s tropskim sadjem, začimbami in zelišči. Povpraševanje po regionalni etno in novi fuzijski hrani še vedno narašča. Trend se bo nadaljeval v smeri, ki pomeni razvoj nove etno hrane, ki kombinira sestavine in načine priprave hrane, značilne za regionalne kuhinje. Jadran RUSJAN OPRAVIČILO Prav poredno nam jo je zagodel tokrat, tiskarski škrat namreč! Na strani 15. prejšnje številke NAŠ GLAS sije v KNJIŽNIH NOVOSTIH privoščil izpisati “dopisivanja” namesto “dopisovanja”... in to celo v spremnem besedilu nove slovenske knjige CIKCAK PO PRAVOPISU! Bralcem se opravičujemo. Uredništvo IZOBRAŽEVANJE POSPEŠEVALCI V DELAVNICI Trg se spreminja, konkurenca na trgu je vse večja in kupci so vedno bolj zahtevni. Prodajati je že prava umetnost. Zato je vsaka dodatna informacija o trgu, o značilnostih proizvodov, ki jih na trgu ponujamo ter o načinih kako pristopiti h kupcu, dobrodošla. V Drogi je bila za pospeševalce organizirana dvodnevna delavnica “Pospeševanje prodaje”. Organizirana je bila 25. in 26. februarja v sodelovanju z Video centrom iz Ljubljane. Cilji usposab- Delavnica - pospeševanje prodaje ljanja pospeševalcev prodaje, so bili poleg osnovnega (t.j. povečanje prodajnih rezultatov), še naslednji: priprava pospeševalcev na predstavitev prodajnega asortimana, izboljšanje spretnosti komuniciranja s strankami, učinkovito ugotavljanje potreb kupcev, prepričljiva predstavitev proizvodov z vidika koristi za kupca in večja uspešnost prepričevanja strank s pravim načinom reagiranja na ugovore. Sodelujoči v delavnici so bili poučeni o tem, kaj mora pospeševalec vedeti o podjetju, ki ga predstavlja, izdelkih, njihovih prednostih in slabostih in tudi o izdelkih konkurenčnih podjetij. Predavanja g. Hudovernika, direktorja izobraževalnega centra Vernar Consulting d.o.o z Bleda, so bila spremljana z georgafskimi prosojnicami in videofilmi. Pospeševalci so si ogledali odlomke videofilmov z obravnavo napačnih in pravilnih vzorcev vedenja. Po skupinah so študirali in obravnavali primere iz filmov in sicer z igranjem vlog za urjenje pravilnih vzorcev vedenja ter skupinsko analizirali nastope in dialoge. Pomembne in zanimive so bile predstavitve Droginih izdelkov, ki so jih pripravili tehnologi programov; v razgovorih z njimi je bilo čutiti veliko zanimanje udeležencev delavnice. G. Adler, direktor trženja Droge, je pospeševalcem predstavil vizijo Droge, Poslovni načrt Droge za leto 1997 s poudarkom na trženju in komuniciranju s trgom ter odnose s poslovnimi partnerji. Majda VLAČIČ PORTOROŽ Odlična 44% Rezultati ankete, ki so jo izpolnili udeleženci delavnice ob njenem zaključku OCENA UPORABNOSTI NA SEMINARJU PRIDOBUENEGA ZNANJA PRI DELU Neustrezna Komaj ustrezna Ustrezna 0 % 0 % 0 % ZDRAVJE - DELO - BOLEZEN BOLNIŠKA ODSOTNOST - KAJ JE TO? Približno polovico življenja svoje zdravje kar se da pridno zapravljamo, v drugi polovici pa ga skušamo pridobiti nazaj. Na prvi pogled, in običajno so naša mnenja takšna, je odsotnost delavcev z dela zaradi bolezni, poškodb in nege družinskih članov - takoimenovani ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM - zdravstveni problem. Delodajalci pogosto menijo, da so za pojav odsotnosti z dela krivi predvsem zdravniki. Mnogi tudi menijo, da se morajo s problemom zdravstvenega absentizma oz. odsotnosti z dela ukvarjati zdravniki, medicina dela in druge zdravstvene službe. V podjetjih pa naj se s problemom bolniške ukvarjajo kadrovske službe. Delodajalcu je dana še možnost, da organizira laično kontrolo na domu delavca, ki je na bolniški. V DROGI smo tako kontrolo uvedli z obrazložitvijo, da gre za enega od ukrepov skupnih naporov za zmanjšanje odsotnosti zaradi bolezni. neznani avtor ODSTOTNOST ZARADI BOLEZNI DROGA 1994 - 1996 1994 1905 1996 Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju omogoča svobodno izbiro osebnega zdravnika. Zdravstvenih ambulant v tovarnah domala ni več in nekateri delodajalci menijo, da je tudi zaradi tega več bolniške odsotnosti. Temu je težko pritrditi, če primerjamo podatke o odsotnosti zaradi bolezni v preteklosti in danes. Družbenoekonomski sistem se je namreč menjal - bolniške (previsoke) pa ostajajo. Ob tem nihče ne pove, kolikšna je “ta prava” odsotnost z dela zaradi bolezni. Ponekod v svetu (na primer v Franciji) baje ukrepajo vedno, kadar ta odstotek skoči čez 5 %. KAJ JE ZDRAVJE? Po definiciji je zdravje stanje telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma, torej stanje živega bitja, v katerem vsi življenjski procesi potekajo normalno, brez motenj. Drugače povedano je zdravje dobro psiho -fizično počutje, ki nam omogoča zadovoljivo opravljati vse delovne in življenjske obveznosti. Zadnje raziskave odsotnosti zaradi bolezni povedo, da za kar 50 % vseh odsotnosti zaradi bolezni NI RAZLOG BOLEZEN v najožjem medicinskem smislu. Na delu, v delovnem okolju se ne počutimo dobro in zaradi tega smo nervozni, slabe volje, torej rahlo bolni... Upoštevajoč vse to, lahko sklepamo, da odsotnost z dela zaradi bolezni ni vedno le zdravstveni problem. In tako moramo priznati: bolezen je problem medicine, a ne samo medicine. Kakorkoli, lepo je biti zdrav. Dragica MEKIŠ KNJIŽNE Primerjalna psihologija. Ustvarjalne dejavosti. MATOS, Silva: Spodbujanje ustvarjalnosti, 1. natis, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1994 Priročnik je namenjen vsem tistim, ki želijo povečati svojo ustvarjalnost, ki iščejo rešitve za najrazličnejše probleme, ki se zanimajo za ustvarjalno mišljenje in iščejo nove ideje. Sodobni vodje želijo iz svojih sodelavcev oblikovati ustvarjalni tim, zato je ta priročnik namenjen tudi njim.Obravnava namreč nov način organiziranja, motiviranja ljudi, bolj poznan kot brainstorming. To je le ena od metod za ustvarjanje nove ideje, ki je v bistveni del ustvarjalnega procesa pri človeku. V priročniku podrobno spoznavamo to metodo, njeno uporabnost, pogoje, ki jih zahteva, in pravila izvedbe. Delovna razmerja. VODOVNIK, Zvone: Nov zakonski model delovnih razmerij ter novejša sodna praksa, izdajatelj Inštitut za delo, Ljubljana, Bonex Založba d.o.o., 1996 Inštitut za delo pri pravni fakulteti v Ljubljani je pripravil zasnovo pomembnejših institutov individualnih delovnih razmerij.Dodana sta splošni pogled na nekatera področja kolektivnih delovnih razmerij in novejša sodna praksa. H graditvi pravnega sistema spada tudi posodobitev delovnopravnih predpisov, saj je bilo po letu 1991 na tem področju sprejetih več pomembnih zakonov. Obstaja pa tudi potreba po sodobnejši ureditvi individualnih delovnih razmerij, pri katerih je potrebno upoštevati tudi razvoj številnih drugih pravnih področij -področje statusnega prava, državne uprave Ker bi prehitevanje pri urejanju individualnih delovnih razmerij lahko imelo hude negativne posledice, je v obdobju, v katerem se je pripravljala celotna slovenska zakonodaja, ki se dotika ekonomskih in socialnih razmerij, Inštitut za delo pripravil tudi nov zakonski model. SEMINAR Varstvo pravic delavcev ter odgovornost v prehodnem obdobju, Inštitut za delo pri pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Bori, 1996 Seminarje bil organiziran 23. maja 1996 v Ljubljani na teme: uveljavljanje in varstvo individualnih ter kolektivnih pravic delavcev, disciplinska odgovornost delavcev na razpotju in sodna praksa na področju varstva pravic in disciplinske odgovornosti. Gradbeno (stavbno) pravo. Gradbena dela. Gradbeni materiali. Predpisi o graditvi objektov. Gradbena pogodba, 2. spremenjena in dopolnjena izd., dotis, Ljubljana, Uradni list RS, 1996 Založba ČZ Uradni list RS je izdala nove predpise o graditvi objektov. Pojasnila k nekaterim spremembam zakona o graditvi objektov je pripravila sodelavka MOP-a dipl. iur. Alenka de Jong Nemanič. Med zakoni je najprej objavljeno prečiščeno besedilo zakona o graditvi objektov. Sledijo jim veljavni podzakonski predpisi, zakon o urejanju prostora, zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter zakon o stavbnih zemljiščih. V drugem delu knjige pa je ponatisnjeno XIII. poglavje zakona o obligacijskih razmerjih z naslovom Gradbena pogodba s komen- tarjem, dodane pa so tudi gradbene uzance. Računalništvo. Obdelava podatkov. RAINEY, Emily E.: ACCESS 2.0 for Windows: korak za korakom, 1. izd., Ljubljana, Atlantis, 1994 Koraki in vaje v knjigi ACCESS 2.0 for Windows so preizkušeno najhitrejša pot do znanja. Vajam so dodani primeri, ki nas vodijo od osnov: vnosa podatkov v formularjih in dela s tabelami do priprave poročil, poizvedovanj ali pregledov, makrojev... dokler ne obvladamo vsega skladišča podatkov. Skupaj z disketo z vajami je knjiga odličen učni pripomoček, ki je vedno pri roki in ga usmerjate sami. Požar. Zaščita pred požari. Gasilstvo. Predpisi. Novi predpisi o varstvu pred požarom in gasilstvu: zakon o varstvu pred požarom, Ljubljana, G.Z.S., 1997 Delo zajema zbirko najnovejših predpisov RS in bistveno pripomore k urejanju požarnovarstvenih zahtev, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi ocen požarne varnosti, hidrantnega omrežja, avtomatskih javljalcev požara ter pri vzdrževanju gasilske opreme. Poslovna politika. Kvalifikacija. ISO 9001: Iz teorije v prakso, Ljubljana, Taxus, 1996 Pridobitev certifikata o izpolnjevanju enega ali več standardov iz družine ISO 9000 je postala nuja za vsakega dobavitelja, ki sodeluje z evropskimi kupci. Priročnik Iz teorije v prakso bo zato koristen pripomoček podjetjem, kjer se odločajo za pridobitev certifikata pa tudi onim, ki se s certifikatom, že dolgo ponašajo. Dragocenost knjige je, da ne ostaja samo pri teoriji, ampak na posamezna vprašanja odgovori s praktičnimi rešitvami. Priročnik je plod sodelovanja številnih domačih strokovnjakov, ki imajo praktične izkušnje s sistemi kakovosti, ki so se spoprijeli z elementi sistema vodenja z vidika varovanja okolja, s sistemi na področju programske opreme, predvsem pa v proizvodnih in storitvenih organizacijah. Pri tem pa niso spregledali pomena ekonomskih učinkov. Vodenje in organizacija poslovanja. MACKAY, Harvey: Plavaj z morskimi psi in ostani živ: kako premagati konkurenco v prodaji, vodenju, motivaciji in pogajanju. 1. natis, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1993 Bestseller - uspešnica, ki jo vedno znova prebirajo slovenski poslovneži, je v Ameriki doživela že 21. izdajo. Avtorje sestavil zbirko nepozabnih življenjskih lekcij - ostre, jedrnate parabole in principe, ki bodo nepogrešljivi na področju poslovne psihologije, managementa, prodaje, pogajanj in poslovne uspešnosti. Mackay nam je v svojih lekcijah podal kroniko uspešnih potez in taktik za preživetje, ki se jih je naučil v treh desetletjih in so ga vodile kot dobrega poslovneža in aktivnega udeleženca v družbi do mnogih dosežkov. Alenka KUBIK LJUDSKA MODROST Marec - sušeč Za ta mesec poznamo tudi ime brezen (žal nisem jezikoslovec, pa zato ne znam razložiti, ali je dobil to ime zavoljo tega, ker se v tem času mačke breznajo, ali pa je morda bilo le mačje veseljačenje tisto, ki je dobilo ime po mesecu breznu). Med izreki seje ohranila ugotovitev neznanega ljudskega vremenoslovca o tem, kaj vse mora sušeč postoriti: znesti jajce na kolu (sneg), pšenico povaljati v prah (sušni dnevi) in skaliti breg (deževja). Precej pester in muhast mesec torej: po eni strani priganja kmeta, naj po zimskem dremežu krepko zgrabi za delo, po drugi pa mu nagaja z vremenom. Takole govori ljudska modrost o sušcu (breznu): - Brezen je desetkrat na dan jezen. - Kar v breznu zraste, mali traven (april) pobrije. - Če na 40 mučencev (10. marec) ni lepo, še štirideset dni ne bo. - Če sušca grmi, lakota stran beži. - Če sušeč prah pometa, se dobra letina obeta. - Če Gabrijela (24. marec) zmrzuje, slana več ne škoduje. - Če je v sušcu veliko goste megle, bodo poleti obilne plohe. Sonja POŽAR Oblike termometrov iz 17. stoletja prosti ZDRAVJE V TOPLICA V lanski poletni številki NAŠEGA GLASU smo vas seznanili z novimi možnostmi za dopustovanje in sicer v TOPLICAH DOBRNA. Izmenjava počitniških bivališč med DROGO in TOPLICAMI DOBRNA je bila zelo uspešna. Predvsem smo lahko zadovoljni z naše strani, saj je kar 24 naših sodelavcev s svojimi družinskimi člani preživelo vsaj nekaj dni v toplicah na Štajerskem. Vsakemu izmed nas bi koristila zdravilna moč toplic.V toplicah DOBRNA pa je še posebej lepo, tam zaposleni so zelo prijazni in tudi vse ostalo, kar sodi k ponudbi, je zelo kvalitetno. Pika na I pa je še prelepa štajerska pokrajina s svojimi naravnimi lepotami in svojimi pristnimi ljudmi. (Slika na strani 20) Dogovorili smo se, da bomo našim znancem, zaposlenim v TOPLICAH DOBRNA, ponudili dopustovanje na morju, v naših počitniških apartmajih v MAREDI. Najverjetneje jim bomo v uporabo predali en apartma za celo letošnje poletje. Na ta način se bo naša izmenjava izravnala, saj so iz DO- BRNE doslej le trije zaposleni počitnikovali v MAREDI. V naslednji, aprilski številki NAŠEGA GLASU bomo objavili RAZPIS za počitnikovanje v DROGINIH apartmajih in eni prikolici in samo še dodali možnost dopustovanja v DOBRNI. Že sedaj pa vam predlagamo, da razmislite kam boste odšli na dopust in še eno opozorilce: dveh prijav, ene za toplice in ene za morje, ne bomo mogli uresničiti. Predlagamo torej, da se zaposleni ob morju odločimo za dopust na celini, v hribih ali v toplicah, tistim s celine pa prepustimo mesto na morju. Seveda pa pri tem mislimo le na DROGINE počitniške možnosti. Dragica MEKIŠ PROSTI ČAS (nadaljevanje s strani 19) V okolici Dobrne se nam ponujajo lepe izletniške poti PTUJSKE TOPLICE Ker še vedno traja mrzlo, zimsko vreme je čas za zimski dopust. Ta mesec so tudi zimske počitnice, in kdor ne smuča, naj pride na Štajersko, kjer je tudi zima lahko zelo prijetna, saj je veliko možnosti za rekreacijo. Blizu Središča ob Dravi, kjer je PC GOSAD, so Ptujske Toplice, ki so eno najmanjših slovenskih naravnih zdravilišč. Letos so tam povečali prenočitvene zmogljivosti. Pridobili so kar 170 turističnih postelj. Toplice postajajo moderen vodni zdraviliško-rekreacijski center. Možna je tudi fizioterapija. Imajo terapevtske bazene, pet prostorov za hidroterapijo, štiri za blatne kopeli, elektro-lasersko terapijo, prostore za razgibavanje skupin in posameznikov, studio za fitnes, pokriti olimpijski bazen in en manjši bazen. Voda je prijetna zakopanje, saj priteka iz globine 1100 m, ima 39 stopinj, obe vrtini pa dajeta po 20 litrov vsako sekundo. Voda veličastno šumi pred vstopom v toplice. Letos so uredili tudi visok in močan vodomet, ki bo morda že poleti poplesaval in igral po melodiji. Pridite in se prepričajte, ne bo vam žal. Kdor bi želel vseeno na sneg, so v bližini toplic čudovite tekaške proge, samo pol ure vožnje iz Ptuja je Pohorje, kjer so čudovite smučarske proge. Ttidi zima je lahko prijetna. Danica KRAJNC ______________POTOPIS_________________ NAMASTE, DIDI - POZDRAVLJENA, SESTRICA! iAV-nv/*: I*'. / ' Vsi udeleženci in nekaj nosačev na najvišji točki trekinga - 5461 m visokem prelazu Thorung La (nadaljevanje iz prejšnje številke) Pred vrnitvijo domov smo deset dni preživeli v glavnem mestu Kathman-duju, kjer smo se počutili čisto domače, saj so se nas trgovci kljub enomesečnemu potepanju še vedno spomnili, nas pozdravljali, spraševali po počutju. Ves čas pa smo srečeva- li tudi številne Slovence, od navadnih popotnikov pa do starih alpinističnih mačkov - zaljubljencev v Himalajo, kot so Viki Grošelj, Roman Robas, naš profesor Kazimir Drašlar - “Mikec” in kmalu zatem tragično preminuli Stane Belak -Šrauf. Kako se ne bi počutili domače, če pa je visel v recepciji našega hotela “Thorong peak” ilustriran zemljevid Slovenije, vsa vrata pa so bila polepljena z nalepkami različnih naših odprav in pa “pozor, visoka napetost”, “vstop le za pooblaščene”, “ni dneva brez Večera”, “Dnevnik”, “DROGA - PORTOROŽ”, “Kolinska”, na vratih stra- Pisang Peak Hotel - tipičen "lodž". Povsod je ve-liko znamenj, kod so hodili Slovenci; tega smo za sabo pustili tudi mi nišča pa “vzdržuj varnostne naprave”. Seveda smo tudi mi dodali nekaj svojih “1001 cvetov”. V Kathmanduju smo spoznavali nepalski vsakdan in njegovo prežetost z religijo - hinduizmom s kastnim sistemom, z nepregledno zmešnjavo bogov, polbogov in praznovanj z obrednimi žrtvovanji živali in pa budizmom, ki prepoveduje ubijanje, za doslednejše pa tudi kajenje in alkohol. Medtem ko hindujci dnevno opravljajo obrede in darovanja, so budisti bolj praktični: zanje molijo molilne vetrnice, zastavice, potiskane z molitvami, ki vihrajo v vetru, molilni mlinčki na vodo in ročni molilni mlinčki, ki jih sučejo med drugimi opravki. Pogosto pa ljudje pripadajo kar obema verama in praznujejo praznike obojih. V Nepalu še kako drži hipoteza, da revnejša kot je dežela, več praznikov ima. V pisarni ACAP-a, projekta za ohranitev Annapurnskega področja, visi napis, kije natisnjen tudi na maj- čkah z znakom te organizacije: “You are not here to change Nepal, but Nepal is here to change you” (Tu nisi zato, da bi spremenil Nepal, ampak bo Nepal spremenil tebe). Ta stavek še kako drži: civilizacijske “dobrine” prodirajo tudi sem, vendar jih znajo Nepalci sprejeti tako, da ne spreminjajo starih, skozi stoletja oblikovanih in preizkušeno koristnih navad ter ostajajo strpni in hkrati odprti za stvari, ki jim koristijo. Veliko mladih se šola v tujini, od koder prinašajo nove izkušnje. Ob pomoči tujih strokovnjakov, naravovarstvenikov in alpinistov so vzpostavili tak naravovarstveni režim, da jim ga lahko zavidamo in pred katerim se lahko naši narodni parki kar skrijejo: ker živijo v tesnem stiku z naravo, kot mi že dolgo ne več, lokalne prebivalce osveščajo in učijo, kako se da živeti od varstva narave in z njim, tako da se ne izseljujejo iz zavarovanih področij. Čeprav marsikdaj tuja pomoč ne deluje tako, kot bi tuji donatorji želeli, sem pre- (nadaljevanje na strani 22) POTOPIS (nadaljevanje s strani 21) pričana, dajo Nepalci znajo obrniti v svojo korist. Zaradi ohranjene narave seje država usmerila v turizem, ki je glavni vir zaslužka v državi. Nepalci se vsaj pri varstvu narave držijo tega, da je bolje preprečevati kot zdraviti. In mi? Veliko novega smo videli, se naučili in to nam je v pomoč pri študiju. Res nas je Nepal spremenil, da gledamo na svet z drugačnimi, bolj strpnimi očmi, radovedno in spoštljivo do ljudi in narave, katere sestavni del smo. Med nami se je Tipični nepalski avtobus na tipični nepalski cesti stkalo trdno prijateljstvo in Tone je imel prav, ko je tik pred vrnitvijo rekel: “Za sabo imamo dragoceno skupno izkušnjo, ki nas je obogatila in ne glede na prihodnost se nam bo zaradi te izkušnje ob vsakem srečanju zasvetila iskrica v očeh.” Na obletnici naše avanture so se iskre kar kresale, dokler je pač dopuščal delavnik naslednjega dne. Izdelki DROGE PORTOROŽ pa so bili posredno ali neposredno del te naše avanture, zato se v imenu vseh udeležencev iskreno zahvaljujem za pokroviteljstvo. Mojca HRABAR PUST PUSTOVANJE Po dolgih, dolgih letih smo ponovno pustovali v PC GOSAD. Najbolj je bilo zanimivo ob času malice in ob koncu delovnika. Tildi direktor je imel nekaj obiska, kar nekaj lepotic se je sprehajalo po njegovi pisarni. Prevladovale so črnolaske, dolgonoge in kar precej mišičaste. Naši sterilizerji so bili pravi “repperji”, saj po zunanjem izgledu sploh ne potrebujejo sprememb. Ta dan je bilo v PC-ju prav prijetno. Nekaj utrinkov iz proizvodnje: Danica KRAJNC "Modemi" sterilizerji Utrinek iz proizvodnje KUNIGUNDINI ZAUPNI POMENKI Draga Kunigunda, Na Valentinovo nisem dobila niti rožice, pa tudi za 8. marec ne. Mojim kolegicam se je godilo enako. Kaj pomeni ta moška brezbrižnost in neotesanost? Izigrana Eva Pomeni, da smo postale enakopravne. lu prečital, da si jemljem preveč časa za razgovore s strankami. Kako naj reagiram na to neumnost? Besen Boga zahvali, da gospodu nisi postregel s kavo ali čim drugim, saj bi potem napisal še to, da med delovnim časom popivaš s strankami! Draga Kunigunda, S sodelavcem opravljava delo v istem oddelku, REFA pa je ugotovila, da je eden od naju odveč. Prilagam ti fotoko-pijo uradne razlage in opisa dela, ti pa razsodi, če res nisva potrebna oba. Dvojčka Mislim, da bi bil zares eden čisto dovolj; seveda pod pogojem, da dela deset ur na dan, ne hodi na malico, sestanke in seminarje ter da si ne dovoli v celem letu niti dneva dopusta ali bolniške, kaj šele, da bi umrl! Draga Kunigunda, Gradnja nove poslovne stavbe v Izoli je pred vrati. Glede na to, da vem, kako je z avtobusnimi zvezami v tisti konec mesta, me zanima tole: ali bo Droga organizirala lasten avtobusni prevoz iz piranske smeri? Štopar Če v naslednjih dveh letih pride še kdo preverjat delo in število zaposlenih pri nas, bo verjetno tudi majhen kombi čisto zadostoval! Draga Kunigunda, Pisnemu poročilu o dnevno opravljenem delu je sledil osebni obisk predstavnika REFA. Razgovor je bil precej dolg, a čeprav sem bil že ves na trnih, sem vljudno potrpel ter na ta račun ostal v službi skoraj eno uro dlje, da sem nadoknadil zamujeni čas. Na moje veliko presenečene in jezo pa sem kasneje v poroči- Draga Kunigunda, Imamo certifikat o kakovosti, vendar, če sem prav razumel, ISO 9001 ureja samo stvari v podjetju samem. Kaj pa se sme dogajati izven Droginih zidov? Kako so se delavci dolžni obnašati v javnosti - v mislih imam zlasti obnašanje v točilnicah. Na zahodu imajo te zadeve zelo točno opredeljene. Dlakocepec Ne nori, človek! Saj sploh nimamo toliko zaposlenih, da bi lahko v vsako točilnico, kjer je videti katerega naših, poslali ekipo notranjih presojevalcev! KUIKIGUHDINA CEOKA V zvezi z natečajem za najboljši reklamni napis smo prejeli pet predlogov. Bralce prosimo, da pisno glasujejo za najboljšega. Med udeleženci glasovanja bomo izžrebali tri, ki bodo prejeli sledeče nagrade: 1. nagrada: brezplačen ogled veže upravne stavbe v Portorožu 2. nagrada: brezplačen ogled fasade upravne stavbe v Portorožu 3. nagrada: brezplačen ogled parkirišča pred upravno stavbo v Portorožu Predlogi reklamnega napisa pa so bili tile: 1. Tildi cene smo prilagodili programu kakovosti izdelkov: naši izdelki so najcenejši v državi! 2. Če boste jedli naše gobe, vam nikoli več ne bo uspelo jesti kakšne druge! 3. Naša skrb za okolje in simpatija do stranke zelenih se tako močno odražajo v naših izdelkih, da vsi, ki jih redno uživajo, sčasoma postanejo zeleni! 4. Če se vam zapirajo oči, popijte skodelico naše kave: takoj boste spregledali! 5. Tudi najbolj brezčuten dedec se razjoka nad našim hrenom! 2 NAGRADNA KRIŽANKA št. 3 $ £*>t>KTfckC K Pofcobbn iVOMOfcU, OZNANJA, bMtcT £>TAW)- £lDOM£>W, LfeTHI čftb tg^MUT AlsITOf-l amtdb.-- ^oxe BORKO PLMlLfcG i U)bWA M I AU bClTK I OlNAGbA AU«CTVCA 0GE.T l&,n.AlA>KA AU NI&VA «-M>nA Ot>UEX/V bA ZV *D< NM PA 1 | ^11434/39.1997 139702180 AOO NAM CA N VCATI uiftoMHCA, 4-feTOTl«, coeiss a B.CICA NA 3U&U &KOT&KC KAWt C>)UAE> l*MRbbll faVET N6MAl>NA t>MR.T 3UXN| &M>ež. 'PUl‘bTo'1- BlNA OlLA&i ■bAO-vA Kote, 'Ppt-T ■PLANTi«&A yA5> SAMIMA te>RuMO'l TOM6 VAvZ.fev: ■3« »K. TUB.KDV N »A A VfeVliA ✓ veuK. Ffc*AT DB.ŽAVA NA fcUlNJtM inužu bpatvofc TCU^MCtV bUJBtV »UbČAVO TAVI Baxis.HI iAUSŽNtK LH GKjc. ICITA) (l-lNl. C. p.*. A •PltitTA- N APMAT NAfcA IN rojA^O-k^ MOO.iK.1 RAttotgHlK <1 Mt&-je*> **>u PlSAJ€lf}« oo, ttfcMAtffc, S71U£>0 ‘»jCNA bOfr(NjA SJLfctC °wstA 'Pat 'Rj D.A2.UC- MfcC-A, FORMATA X>eL»VN^ O&LtKA Ptt.\PC~ vtbNI [gž&HJft. llftA£L- S>K.I POLIT I« *i MON) X>tL St>OKTNt 0-A SH.OICA M&mnbUA ŽSMNfr tAOtoČNA GiOIla, CČANfeO SutT> 0T> tRfeAS^A ■1^6010 HefeTG’ >ANO- CtUUK HtVO>ANJA POfcDAm- NAMdVlO- POLNlfed-A »VAfi-A IVAN UE.VAU 30iNCS- AM( RI‘)W\ kUK.A\ltCA (II C.&J4--INA^I UIJAK IIAPR*.- feljA PB.vS.TA' Nl^čt \l llRAtUJ Di C.CUU. LAfoo') LX^V ANTON MART\ reSitev križanke St. i ARAK. STISK. PLEŠA. LUČKA. OVČARKA. AIN, SA, NIOBA, FT. STRATEGIJA. RO. MIR. NATTA, STARA MAMA. AKA, REM. PORAZ, LARS, LC. ILA. UNO. VLEČNICA, OBER, SČ, ROA, EAMES, TUBA. TEČAJNIK, ONEKOTAN. KRANER, NAREK, NT. GESLO KRIŽANKE: RAZVOJNA STRATEGIJA Sinilo prispelih Kinih križank je bila tO. Klansko komisijo so sestavljale: Ingrid Grizontf, Maleja Berian in Majda Vlafič. Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: I. nagrado ■ v vrednosti 5.000 SIT prejme IGNAjC HEFERLE iz Pirana; 2. nagrado ■ v vrednosti 3.000 SIT prejme TADEJ DESSARDO iz Lucij«; 3. nagrado - v vrednosti 1.000 SIT prejme LOJZKA SAJINA iz Lucije. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo MekiS, na tel. 066/ 61 221 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pričakujemo do ponedeljka, 7. aprila, na naslov: Droga Portorož, Marketing. Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 3".