Nnročninn mesečno 1*1 MIH ^^ ^tf^^ flfc. MBHHMBk A OHHHHMHBfc ^tfMH^^ C«k. ra«nil: I.jab- jff jj^ j/Mjl ^ ^mjf^^* # jB*^ Um " totmil^op" ^B ^M mm JV I ^VV j^m ES^i^d Uredništvo Je v \JrJB«P ^krt^ fli^ ™ +J ^ JKL—** ^^^ Uprav.: Lop^- Kopitarjevi ■Lfe/UI jeva k. lektoi 2990 Telefoni arednlStrat dieru »lirfba 2099 — ločni IM, »94 ki ŽB» ■ Izhaja *»ak da« sjntra), rim poaedeljka ia daeva p« praznik« Pripravimo se! Vesela vest gTe po naši deželi: zadnje dni junija bo za vse katoliške vernike Jugoslavije evharistični kongres v Ljubljani. Poziv katoliškim vernikom v Jugoslaviji, da se udeleže kongresa, sta podpisala dr. Josip Sre-brnič, škof krški, ki je predsednik stalnega odbora za evharistične kongrese, iin pa dr. Grogorij Roamam, škof ljubljanski, kot domačin. Proglas vabi predvsem vse delavne stanove, »ki jih je teža naših dni najbolj zadela, da v Jezusu najdejo pot iz stiske.« Vabljena je katoliška imteligenca, »da v Jezusu najde resnico sredi sedanjih zmot«. Posebej je povabljena mladina, »da v Jezusu najde življenje, pravo, leipo iin osrečujoče«. Skratka: vsi smo povabljeni, da Odrešeniku pripravimo zmagovito slavja! Po posamezr nih škofijah so se sestavili pripravljalni odbori, od katerih nekateri že prav pridno dolu je jo. Njihova naloga je, da zainteresirajo katoliško javnost za kongres in da opozarjajo vernike zlasti na duhovno pripravo, ki je predpogoj za dostojno manifestacijeko proslavo presvete Evharistije. Junijski evharistični kongres v Ljubljani bo že po svoji zamisli čisto svojevrsten dogodek. Drugič, odkar živimo v Jugoslaviji, se bo dogodilo, da se bodo zbrali h skupni verski manifestaciji zastopniki vsega kato liškega prebivalstva iz naše države, torej Slovenci, Hrvati, Nemci, Madjari, zastopniki albanskih katoliških rodov in katoličani vzhodnega obreda. Po državnih podatkih je katoličanov v naši državi okrog pet iin pol milijona, torej nekako 38 odstotkov vsega prebivalstva. Toda kljub temu, da katoliško prebivalstvo skoraj povsem strnjeno ^prebiva v zapadnih in severnih predelih države, ne bi mogli reči, da so verski Ln kulturni odnosa ji med njimi posebno živahni iin pogostni. Med Slovenci in Hrvati je še nekako; toda mnogo manj so nam poznane verske razmere med našimi Nemci iin Madjari. Navadili smo se, da živimo bolj drug ob dru: gem, kakor pa drug z drugim. Vsi skupaj smo se dosedaj zbrali samo enkrat in sicer nas je združila tudi tedaj naša skupina največja verska skrivnost — presveta Evhari-stija ob priliki I. evharističnega kongresa v Zagrebu sredi avgusta 1930. Zagrebški evha-ristični kongres je bil pogumen začetek in je uspel nad vse pričakovanje lepo ter zapustil pri vseh udeležencih najglobje ntise. Nad 100.000 vernih katoličanov iz vseh pokrajin širne Jugoslavije je tedaj priseglo vero Ln ljubezen Bogu, skritemu v presveti Evharistiji. Verske manifestacije v Zagrebu se je udeležilo tudi veliko Slovencev, saj je samo iz Ljubljane vozil poseben vlaik. Kakor pred petimi leti zagrebški, tako in če mogoče v še večji meri naj tudi letošnji ljubljanski evharietični kongres združi in objame vse verne katoličane Jugoslavije v isti verski misli in v isti ljubezni. Slovenska organizatorična sposobnost bo gotovo postavljena na veliko preizkušnjo. Toda veli; častni bodo ti dnevi, ko bodo jugoslovanski katoličani v naši slovenski prestolici složno vsak v svojem jeziku manifestirali in izpovedovali svojo vero v evharističnega Kralja. Ljubljanski evharistični kongres bo na ta način v malem odsvit mogočne edinosti in univerzalnosti katolicizma, ki odseva z vseh mednarodnih evharističnih kongresov. Gotovo je za jugoslovanske katoličane velikega pomena, da se sestajajo in spoznavajo baš v luči presvete Evharistije, ki je najmočnejša idejna in socialna vez, ki nas more družiti. Niso pa katoliški evharistični kongresi v Jugoslaviji brez velikega idejnega pomena tudi za našo versko mešano državo. Kajti Evha-ristija najbolj približuje v skupnem verovanju krščanski zaaipad s krščanskim vzhodom. Pomisliti moramo pri tem, da vstajajo dan za dnem vedno znova številni problemi, — vzemimo le organizirano propagando brez-božništva, novodobno poganstvo, lajicizacijo države in drugo, — ki v enaki meri zajem-ljejo vsako pozitivno krščanstvo brez ozira na konfesijo. Pred petimi leti, ko so katoličani Jugoslavije manifestirali v Zagrebu na I. evha-rističnem kongresu, nas še ni v tolikšni meri zajela gostpodarska kriza kakor dandanes. Gospodarske razmere so pri nas bile tedaj povoljnejše Ln so ljudje v takšne namene lažje kaj žrtvovali. Naš gospodarski položaj se je od tedaj znatno poslabšal. Toda ni se zrušil naš verski optimizem, ki bo gotovo visoko nadomestil tisto, kar bi nam samo blagostanje moglo nuditi. Zato smo prepričani, da bo letošnja junijska verska manifestacija kljub skromnim materialnim sredstvom, s katerimi razpolaga zlasti naše podeželje in delavstva, tako po svoji zunanji mogočnosti kakor tudi po številu udeležencev daleč nad-krilila vse, kar je dosedaj videla naša Ljubljana. VondaT pa to ni glavna stvar. Poglavitni so verski sadovi, ki jih od kongresa pričakujemo. Kontu naj bi sicer služila vsa ogromna skrb in velikansko delo, ki ga imajo že sedaj pripravljalni odbori iin odseki in ki bo tein bolj naraščalo, čim bolj se bodo bližali dnevi proslavo. Treba pa je versko podlago kongresa in tudi verske sadove, ki naj jih rodi, pripraviti že preje, pred samimi zunanjimi manifestacijami. Daljna, priprava so bili itak evharistični kongresi, ki so se po pobudi zagrebškega kongresa zadnja leta vršili i>o mnogih dekanijali in celo za cele škofije po vseh delih naše države, zlasti v Sloveniji, Dalmaciji, Hrvatskem Prknorju in Vojvodini. Evharistično češčenje med jugoslovanskimi katoličani lepo napreduje in se versko obnovitveno delo, ki iz njega izhaja, marsikje že tudi na zunaj kaže. Skupni kongres za vso državo pa naj pokaže, kaj je verskega v nas, in naj da pobudo za ono, ČAsar nam še manjka. Toda potreben odmev med narodom, kakor ga ob priliki kongresa želimo Ln pričakujemo, bo le tedaj, ako bo katoliška zavest in ljubezen do Evhanstige Odločilni dan za Irancosho-nemšhe odnošaje Danes plebiscit v Posaarju Po srditem volivnem boju bo Posaarje glasovalo, če hoče nazaj mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm h Nemčiji, ali če ostane samostojno - Črne sence kljukastega križa [/soda 800.000 ljudf Ženeva, 12. jan. AA. Svet Zveste narodor je hnel dane« zasebno sejo. Posvečena je bila Posaarju. Svet ie sklenil, da s posebno resolucijo podaljša pooblastila za odbor trojice. Nato ie svet objavil poziv posaarskemu prebivalstvu, ki se glasi: Tik pred plebiscitom se svet Zveze narodov obrača na prebivalstvo Posaarja s svečanim pozivom, naj bi s svojim mirom, dostojanstvom ui z zanpanjem dokazalo važnost jutrišnjega glasovanja. Svet je prepričan, da bo posaarsko prebivalstvo tudi po glasovanju ohranilo svoj mir in počakalo z zaupanjem sklepov, ki jih bo nato storil svet Zadnji vzklik Saarbriicken, 12. jan. b. Voditelji gibanja za ohranitev statusa ono v Posaarju so poslali predsedniku Sveta ZN tole spomenico:_ Nacionalno socialistični teror postaja v Posaarju od dne do dne hujši. Ta teror je posebno naperjen zoper tiste skupine Ln liste, ki so za status quo. Tako je onemogočena popolna svoboda plebiscita, ker nacionalni socialisti onemogočajo pristašem statusa quo, da bi obrazložili glasovalcem točno stanje. Razen tega ngi-tira nasprotna stranka v Posaarju s posaarski-mi legionarji in s terorističnimi skupinami, ki so prišle v Posaarje iz Nemčije. Te skupine podpirajo tudi izvršilni organi in občinske ob-jasti. Najbolj odločno protestiramo zoper takšno stanje in zahtevamo kar najnujnejšo posredovanje Zveze narodov v Posaarju. Verjetno je, da bo Zveza narodov še na današnji seji razpravljala o tej spomenici in Sklepala o morebitnem posredovanju Zveze naro-do- v Posaarju. Nervoznost v Ženevi Ženeva, 12. jair.uarja. c. Dasri je danes 6obota in se v diplomatskih krogih na ta dan navadno ne dela, je bilo vendar v Ženevi danes silno živahno. Ženeve se že polašča nervoznost jutrišnjega glasovanja v Posaarju. Kako zelo resen je položaj, se razvidi najbolj iz tega, da je najbolj razburjena angleškaa delegacija, ki je dozdaj v vseh takih primerih sama ohranila največ mirnosti in s&ato drugim lahko zmeraj svetovala zmernost in previdnost. Višek je dosegla ta razburjenost danes dopoldne, ko se je zvedolo, da zahteva Anglija za danes izredno tajno sejo Sveta Zveze narodov, na kateri ho zahtevala, tla se v zadnjem trenutku plebiscit odloži. Ta vest je bila nato kmailu zanikana, vendar pa so angleški delegati izjavljali, da je resnično Anglija tilsta, ki zahteva izredno sejo Sveta Zveze narodov zaradi položaja v Posaarju. „Nelep način" Nemčije Kakor smo vam že poročali te dni, je Anglija tako vznemirjena zaradi tega, ker je Nemčija na zelo nelep način odbila vabilo Anglije, naj pride zasedat v saarsko komisijo v Ženevo in tako vpliva na miren potek saarskcga glasovanja z deležem svoje odgovornosti. To pa je Nemčija, kakor znano, odbila z izgovorom, da hoče Zveza narodov odložiti odločitev o dodelitvi Posaarja na februarsko zasedanje. Zato so bili vsi delegati radovedni, kakšen predlog bo zdaj slavila angleška delegacija, da ne odbije Nemčije, da se pa tudi ne pokaže napram njej preveč slabotna. Kljukasti teror Seji Sveta Zveze narodov je predsedoval turški zunanji minister Tevlik Ruždi Aras. Takoj po otvoritvi seje je sir John Simon v imenu svoje vlade predlagal, da se mandat Sveta trojice, ki uprav- na saareki problem, podaljša rs nedoločen ča*. Kakor je mano, predseduje temn Svetu trojice baron Aloisi, ki je glavni delegat Italije pri Zreai narodov. Ta je torej po govoru sira Johna Simona ▼stal in icjavil, da »prejme predsedstvo Sveta trojice še naprej. Za sirom Johnom Simonom je vetal francoski delegat Massigli, ki je iijaril, da je Francija silno vznemirjena raradi zadnjih dogodkov ▼ Posaarju. Teror, ki ga izvajajo narodni socialisti, je postal tolik, da se je tudi francoska vlada pečala i mislijo, da bi bilo treba odloiiti plebiscit. Ce pa do te odložitve ie ne more priti, potem pa mora Svet Zveie narodov laneti tako stališče, oa bo dal reo moralno oporo prebivalstvu, ki hoie mirno iirr&iti tvojo dolžnost in tako protestirati proti terorju. Zato je ▼ imena svoje vlade predlagal, naj Svet Zreče narodov izdela r tadnjem trenutku proglas na prebivalstvo Posaarja. Saarbrfleken, 12. januarja, e. Vladna komisija je opoldne izdate proglas, v katerem izjavlja, da jutri ne bo proglasila obsednega stanja v Posaarju. Vlada je ea-mo prepovedala razširjanje letakov in zbiranje v gručah ia dofoo 24 ar. Izid v torek Saarbriicken, 12. Jan. b. Štetje glasov se prične v pondeljek ob 5 popoldne tako, da bo izid plebiscita objavljen v torek dopoldne. Poluradno poročajo iz Berlina, da bo saarsko področje po plebiscitu prevseto od Nemčije v ee-joti in sicer od upravitelja narodno-socialistifne stranke za porensko ozemlje Josipa Burschela, ki jc sedaj pooblaščence državnega kanclerja Hitlerja v saarskem področja. Burschel bo potem imenovan ta državnega komisarja, ki bo imel nalogo, da livrfi »družitev Posaarja i Nemčijo. K Nemčiji! Letak, ki ga je v stotisočih raztresa Nemčija po Posaarju. w Posaarje - dežela, ljudstvo, bogastvo O Posaarju, kjer bo danes glasovanje odločilo o pripadnosti tega ozemlja ali k Nemčiji, ali k Franciji, ali pa o nadailjnjem samostojnem življenju, dajemo našim bravcem še nekatere potrebne podatke. Posaarje leži med Francijo in Nemčijo, tam, kjer se Nemčija začne raztegati čez reko Rhein in postaja nemško-francoska meja vodoravna. Vse to ozemlje je zelo bogato na premogovnikih, ki začnejo severno od Metza ter se nadaljujejo na obeh straneh nemško-francoske meje ob železnici, ki pelje od Thionvillea v Franciji do Forbacha in dalje v Posaarje. Nam Slovencem je to ozemlje zaiano, ker imamo tam močne izseljenske nasilbene, ki so pred leiti dosegle 12.000 duš. Tudi danes so še močne in imamo tam slovenskega izseljenskega duhovnika s sedežem v Merle,bacliu tik na Francosko-nemški, ali še boljše, francosko-posaarski meji. Mnogo naših slovenskih rudarjev, ki prebivajo v Creu,tzwaldu in v Forbaehu, ki sta še oba na francoski strani, hodi delat čez mejo v Posaarje, kjer se nahajajo novi premogovniki, ki so lowt ene in iste družbe. Veliko hot naša Gorenjska Posaarje meri komaj 1912 kvad.r. kilometrov, a je zelo gosto naseljeno, saj prebiva v njem 830.000 Ijndi (Slovenija ima 15.000 kvadr. kilometrov in nad milijon prebivalcev). Od teh je okrog 580.000 katoličanov, 200.000 protestantov. Glavno mesto je Saarbriicken, ki šteje 140.(H)0 prebivalcev, Neunkirchen 4-5.000, Dud-vveiler 25.000. Po poklicu pripada 60 odstotkov Valovi rimskih sporazumov Nov dunajski kongres? Dunajska diplomacija napoveduje zbor podonavskih državnikov Dunaj, 11. januarja. TG. V avstrijskem j zunanjem ministrstvu je zavladalo prepri- i čanje, da ne bo več dolgo, ko bo kot posledica j rimskih sporazumov, sklenjenih med Francijo in Italijo, sklican neke vrste dunajski kongres, na katerem sc bodo sestale vse države. ki jih Francija in Italija vabita, naj sprejmejo njuna priporočila o Podonavju. V tem oziru se je tudi čisto odkrito izrazil sam zunanji minister von Berger-AValde-negg, ki je napovedal za enkrat celo vrsto dvostranskih pogajanj meti državami, ki pridejo v poštev za podpis podonavskega sporazuma, na kar šele bi se vse države sestale na skupni konferenci, ki seveda ne more biti sklicana nikjer drugod kot v osrčju Podo- navja — na Dunaju. Avstrija da jc pripravljena takoj začeti z navedenimi razgovori s svojimi sosedami. Istočasno pa je potrebno, da se vse države sporazumejo med seboj, z drugimi besedami, potrebno je. da pride do popolnoma razčiščenega položaja med Italijo in Jugoslavijo, med Madjarsko in med njenimi tremi sosedami ter končno med Nemčijo in Francijo. Kadar bodo pogajanja v tej »dobi dvostranskih pogajanj« končana, šele polem smemo računati na drugo dobo »skupnih posvetovanj« v obliki velike diplomatske konferenco, na katero bi seveda bila povabljena tudi Nemčija Po več ko sto lelih od prvega dunajskega kongresa borno torej sedaj doživeli drugega? že preje povsod živo in močno prebujena-Kar bo prišlo v Ljubljano, ne bo prišlo na komando, ampak iz svobodne volje in veselega srca Ln bo odmev stotisočev iu milijonov src, ki ne bodo mogli na kongres, ki pa bodo z nami isto čutili in isto verovali. Ljubljana je velikih, zlasti katoliških manifestacij vajena. Kdo ne pomisli na mogočne katoliške shode, s katerimi bomo ne; hote delali primero. Toda po svoji obsežni zamisli Ivo letošnji evharistični kongres največja, po svoji vsebini pa najbolj religiozna in zato tudi po svojean navdušenju najbolj vzvišena katoliška proslava. Zato pričakujemo od kongresa, da bo kakor toplo sonce s svojo pristno religioznostjo in verskim navdušenjem odtajal z mnogih src skorjo verske brezbrižnosti in združil čim več zlasti Slovencev okrog presvete Evharistije. Naj bi »bral vse, kar je pristno vernega in katoliškega med nami. V ta namen naj služi polletna priprava, ki naj z nekakšnim splošnim inisijouom za celo deželo duhovno pripravi ljudstvo na evharistično slavje. Od te priprave je odvisen uspeh II. evharističnega kongresa v juniju v Ljubljani. drin. prebivalstva industrijskemu delavstvu, trgovin 17 odst., poljedelstvu komaj tO odst.. prostim poklicem 6 odst. Po svoji narodni in jezikovni pripadnosti je Posaarje nemško. Največje bogastvo Posaarja so premogovniki, ki dajejo 15 milijonov in pol ton premoga letno (vsa jugoslovanska premogovna proizvodnja dosega komaj 5,600.000 ton letno) Koksa pridela Posaarje 2 milijona 450.000 ton letno. Tudi kovinarska industrija jc silno razvita, saj prihaja iz Posaarja letno 2,105.000 ton sirovega železa (od tega samo 1,890.000 ton Tomaževega železa), 2.209.000 ton sirovega jekla, kovinskih izdelkov 1.603.000 ton. Zaposlenega delavstva je vsega skupaj vedno okrog 200.000 Železniško omrežje dosega -07 kilometrov, poštnih uradov je 282, telefonskih postaj pa 20.200. Ljudskih šol je t75, gimnazije so 3, obrtna šo Ia 1, strokovnih šol 23, trgovskih šol 15, meščan skih višjih šol pa 26. Vredno i8 miljard Din Nemška državna statistika je izračunala vrednost Posaarja in ga ocenila na eno milijardo zlatih mark (18 milijard Din, torej dva naša državna proračuna). Samo Francija je v enem letu izvozila v Posaarje nad 2 milijardi frankov (8 in pol milijarde Din) blaga. Posaarje si je v versajski mirovni pogodbi 1. 1919 Francija izgovorila za dobo 15 let. in sicer tako, da upravlja posaarsko ozemlje Zveza narodov, premogovniki pa postanejo last francoske države za vedno kot odškodnina zn od nemške vojske porušen* francoske premogovnike v severni Franciji (Pa« de Calais). Po 15 letih organizira Zveza narodov v Posaarju ljudsko glasovanje, ki naj odloča o treh možnostih: i. še nadaljna neodvisnost pod Zvezo narodov, 2. vrnitev k Nemčiji, 3. pripadnost k Franciji. V primeru, da bi Posaarje postalo po glasovanju nemško, ima Nemčija pravico, da zahteva odkup posaarskib premogovnikov in Francija mora tej zahtevi ugoditi, pod pogojem seveda, da Nemčija Odkupnino tudi plača. Če glasuje za Nemčijo . . . V mesecu decembru 1934 je zborovala v Rimu pod predsedstvom barona Aloisija ]>oseb-na komisija, ki jc sporazumno z Nemčijo uredila vse za primer, da glasuje Posaarje za Nem* čijo. Francija in Nemčija sta se v tem odlvoru pogodili za odkupno ceno in o vseh drugih podrobnostih. Posaarje bo glasovalo jutri. 13. januarja, in izidi glasovanja bodo objavljeni v ponedeljek popoldne. Jutrašnji dan !>o torej eden najpo-membnejših v povojni zgodovini in lahko pri nese Evropi mir ali pa šc nadaljnje težke raz prtijc, ker vlado vtis, da Nemčija ne bi hotela inirno prenesti poraza v Posaarju. Dvomi, hi danes izginejo Če bi v Nemčiji vladale normalne, zdrave razmere, potem bi ne bilo nobenega dvoma in hi Posaarje glasovalo stoodstotno zn vrniitev k nemški domovini. Toda preganjanje katoliška cerkve na eni, zatiranje delavskih svoboščin n« drugi strani. Mlata vplivati na volišču, kajti ka toličani so večinski del Posaarja, kar so tnglavarja inozemske države in inozemskih diplomatskih predstavnikov. Nacionalni, narodni in ljudski. »Prelom« poroča v zadnji številki, da so se predstavniki »Boja«, skupine okrog »Otadžbine« z g. Ljotičem na čelu, dalje skupine okoli lista »Zbor« in Jugoslovanske akcije preteklo nedeljo sporazumeti itn razčistili še zadnja temeljna vprašanja ter ugotovili voljo vseh, »da 9e izvede zedinjenje vseli teh pokretov v enotno gibanje preko vse države«. Definitivno so tudi določili ime za to novo združenje, ki se bo imenovalo po slovensko »Zbor. jugoslovansko ljud-siko gibanje«, r srbohrvaščini pa »Zbor, jugosla-venski narodni pokret«. Določen je bfcl začasni pripravljalni odbor s »tovariSem« Ljotičem na čelu. »Boj« je sklical za 20. januarja zbor delegatov r Ljubljano, da se izreče o teh sklepih. »Prelom« zanika vesti, »da bi imeli mi (borci) ali morda tovariš Ljotič kakršnekoli stike z JNS. Mi pripravljamo združenje poštenjakov, pripravljamo veliko vsedr-žavno ljudsko gibanje, ki bo pomedlo ostanke stare miselnosti in zaslepljenosti.. .* To so seveda besede »Preloma«. Prvotno je zmagalo na pomenkih med »Bojem« in drugimi organizacijami v Belgradu mnenje, naj bi se novo gibanje nazvalo kratko-malo »Jugoslovenski nacionalni pokret«. To je »Slovenec« tudi takoj poročaL »Boj« se je zavzemal za sedanjo označbo: Zbor, jugoslovansko ljudsko gibanje, oziroma Jugoslavenski narodni pokret. — Dopisnik londonskega lista »Timesa« pripominja r kratkem poroči hi, da je to »nov nacionalističen pokret z avtoritativnimi težnjami«. Nov list je pričel ko< tednik izhajati v Beb>"-a-du, in siccr pod naslovom »Trgovačke noviue«. List bo zagovarjal interese trgovskega stanu. Enakopravnost muslimanov. V Berlinu je te dni predaval Smai!-aga Cemalovič, bivši župan v Mostarju, o položaju muslimanov v Jugoslaviji. Predavatelj je poudari^ da uživajo muslimani v Jugoslaviji jiopolno versko enakopravnost tn da za- vzemajo najvišje državni položaje. Na konca je omenil, da ni bila doslej v Jugoslaviji sestavljena niti ena vlada, v kateri bi ne bil predstavnik muslimanov. Za enoten besednjak se zavzema »Naš jezik«, ki ga izdaja tajnik srbske kr. akademije nauka dr. Belič. Clankar dr. Penkovič se poteguje za sestavo enotnega skupnega besednjaka, ki bi vseboval besede, znane brbom in Hrvatom. To naj bi dovedfto do edinstva književnega jezika. Minister ni več advokat. Splitska odvetniška zbornica je črtala iz seznama advokatov dr. Ko-žula, gradbenega ministra. V smislu zakona se minister ne sme baviti z odvetništvom. — V nekaterih državah se je v zadnjem času ponovno pojavila zahteva, da bi tudi poslanci morah odložiti odvetništvo v trenutku, ko so bili izvoljeni. Priporočljivo bi brlo, da bi vsi javni funkcionarji odložili podobne poklice, ko nastopijo javno službo. Ruski emigranti so pri nas laderoljni. Oene ral Denikin, ki se je v zadnjem času mudil tudi v Ljubljani, je za praški »Narodni Večernik« napisal nekaj člankov o svojih vtisih o Jugoslaviji. General Denikin je navdušen za Jugoslavijo. V svojih člankih ugotavlja, da ni bila ruska emigracija nikjer deležna tako relikodušue pomori t vsakem pogleda, kakor v Jugoslaviji. Ruski emigranti, ki so raztreseni po vsem sreta, se najbolje počutijo t Jugoslaviji, kjer jim gredo r vsakem pogleda na roke. Za pokojnino gledaliških igralcev nimajo reč denarja pri upravi Narodnega gledališča v Zagrebu. Ustavili so pokojnine vsem upokojenim igravcem, češ, da je pokojninski sklad izčrpan. Prizadetih je 30 članov in z njimi 30 družin. Ti so igrali v Narodnem gledališču v Zagrebu, ko je bilo še zasebno podjetje in' torej niso deležni državne pokojnine. — Vprašanje socialne zaščite in zagotovitve obstoja igralcev sploh je eno izmed mnogih perečih vprašanj r naši državi, ki jih rešujemo že 16 let. Socialni odbor mestnega sveta r Zagrebu je sklenil, da bo zaposlil pri javnih delih, ki jih b* plačeval >n socialnim davkom« samo tiste nezaposlene delavce, ki bivajo najmanj tri leta r Zagrebu. Plačani bodo po 3 Din na uro. Samei bodo delali po 6 dni, oženjeni, katerih žene iu otroci niso zaposleni, bodo delali po 2 tedna. Občinski proračuni. AA poroča ic Belgrada: Na podlagi čl. 104 zakona o občinah od 24r marca 1933 in v sporazumu z g. notranjim ministrom je finančni minister odredil, da so navodila ta sestavo obč. proračunov za proračunsko L 1935-36 ista, kakor so veljala za sestavo proračuna za leAo 1834-35. Navodil« m leto 1935-36 navajajo med drugim, da se morajo pri sestavljanju občinskih proračunov izvesti najstrožje varčevanje v vseh smereh, da se ne smejo uvajati nova bremena, tista, ki že obstoje, po hudo prizadevajo gospodarstvo. se morajo pa zmanjšati. Razen tega se ne smejo uvesti nova službena mesta, službe, ki niso izpolnjene po proračunskih postavkah »r morajo pa črtati. 99 Afriški A«tfew,t.itAl. ftt^Vi^&^dKVguBftSl V Rimu »ta Francija to Italija podpi-•ali tako imenovani »afriftki soorazum«, r katerem Francija odstopa Italiji (na sliki črna debela plošča na fngu Libije, kjer predstavlja s pikami posojanj del ozemlje, ki si ga je Italija izvojevala od Turčije, s pcnSer-uimi črtami o®načeni kraji pa ozemlja, ki jih je po vojni dobila od Anglije in od Francije) 114.000 kvadratnih kilometrov, ah skoraj polovico Jugoslavije, dol do gorovja Tibesti » srcu puiča »« Sahare Nadalje odstop« Francija Italiji ob Rdečem morju (na sliki Mer Rougel od svoj« kolonije r Džibutiiu (na sliki označka Cote Fran-faise) 1000 kvadratnih kilometrov, to je približno obseg naAega iiana, z nie«tmta D«* Elua in Daddato c otokom Dume«r» (na sliki niso označeni), tako, da je dobila it«-liianeka kolonija Eri- trea ob Rdečem morju majhen podaljšek proti ( Drugi del afriškega sporazuma se nanaSa na francoskemu Džibutiju. (Na sliki razločno vidimo, položaj Italijanov v Tuniziji in na Italijansko so-kako Italija objema od vseh strani Abesinijo ali \ lastništvo pri francoski železnici iz Džibutiija r Etijopijo in kako se je nedavno polastila tudi me- i abesinsko prestolico Addi? Abbebo. Tajnost pa je »ta Oual Oual, izg.^ Ualual^ ki leži t* globoko v | popolna glede bodočnosti Abesinije ki bi jo Italija ri-ur-siniji. itiui Ou pToU /uist^iji, a ae j rada zasedla, aahaia na poti angleški S«iNovine horvatzke» s svojo leposlovno prilogo »Danico« so po mnenju nekaterih kulturnih zgodovinarjev vrhunec Gajevega dela in uspehov, najtrdnejši granit, ki ga je Gaj položil v zgradbo hrvaške narodne bodočnosti. Ved pomen tega dogodka more prav presoditi edinole oni, kdor ve, da je izšel prvi hrvaški časopis v dneh. ko ee je »vsa uradna Hrvaška« na »svojem saboru« in v svojih žuipanijah tako-rekoč predala v roke Madžarom« (Dr. D. Bog-danovič). Na eni strani vidimo, kako je v onih časih kljub vsemu prizadevanju nekaterih narodnih mož madžarizacija kar skokoma napredovala, madžarščina je postala obvezen predmet v hrvaških šolah itd. — na drugi strani pa •e že zbirajo (1813. na Duinaju, 1827. v Gradcu) mladi študentje v domoljubna d rušit va z namenom, da očistijo ilirski jezik vseh tujih smeti. Iz graškega »ilirskega kluba«, v katerem je bil tudi naš veliki Slomšek, je izšel dr. Ljudevit Gaj, ki sta mu veliki Kollar in Šafarik v Budimpešti še utrdila in poglobila domovinsko ljubezen. V jeseni 1931. se je Gaj vrnil iz Budiunpe-Ste v Zagreb in se tam naselil. Dobro je vedel, kaj je njegova naloga in kaj hoče. Zbral je okrog sebe vse mlade tailente im takoj mislil na izdajo političnega in leposlovnega lista, ker je vedel, da bo to najboljši jez zoper naraščajočo inadžarizacijo in najmočnejše sredstvo za vzbujanje narodne zavesti. Konec marca 1832. je Gaj po zagrebški županijski oblasti že poslal ogrskemu nainestniškcuiu svetu prošnjo za izdajanje političnega brv. lista. To prošnjo so priporočile ogrski vladi poleg zagrebške še druge županije in mesta Zagreti, Varaždin, K rižev« c in Krapina. Uspeh ni izostal: 14. maja 1833, je dobili Gaj dovoljenje za izdajanje hrv. časopisa, toda — brez vsake politike! To Gaju seveda ni bilo zadosti, zato se je obrnil naravnost na kralja in s posredovanjem grofa Kolovrata 9. julija 1834. dobil dovoljenje, da sme izdajati političen hrvaški list! Gaj se je s svojimi tovariši takoj lotil dela in 20. okt. 1834. ranposlail »Oglas«: »Svetloj in prepoštovanoj gosipodi svakoga stališa i reda slavnoga naroda slavenskoga vu iužneh straneh, kakor Horvatom, Slovencem, Dalmatinom, Dubrovčainom, Srbljem. Kranjcem, Štajercem, Korušcem, Istrijanom, Bošnjakom, ter ositalein Slovencem, vsem zadnjič rod« našega i jezika ljubiteljem i zavetnikom lepo pozdravljenje.« Svoj »Oglas« je končal: »Ali ni torej zadnji čas, da tudi mi (prej govori o napredku pro-6vete pri drugih evropskih narodih), potomci čuvarjev in branivcev evropske kulture vzdignemo do primerne časiti jezik svoje mile slovanske matere, jezik, ki ima toliko besedi in se tako sladko govori ter nas po naravi veže z 80 milijoni bratov.« In potem je prišel orni nepozabni 6. ianuar 1835., ki ga je ovekovečil Gjalski v XIX. po- glavju svojega ilirskega romana »Osvit« (»Svitanje«), Hrvaški rodoljubi so noč od 5. na 6. jaguar prečuJi v pričakovanju prvega svojega časopisa, poljubljali šc sveže tiskane liste in jokali od veselja! Štiri dni pozneje, 10. jan. pa je izšla še »Danica«, leposlovna priloga, ki je izhajala samo ob sobotah, dočim so »Novine« izhajale ob torkih in sobotah. Hrvaško i/.obru-ženslvo je sprejelo »Novinec z velikim veseljem in sc zahvaljevalo Gaju za to veliko dejanje. h. drugih krajev je dobil nanj odziva, zato je že naslednje leto (1836) spremenil svol list v »Ilirske uarodme novine« s prilogo »Danica ilirska« z geslom: »Narod brez narodnosti je telo brez kosti.« Kajkavski dijalekt je /aine-njal s štokavskim in uvedel svoj pravopis (ga-jico) ter s tem dovršil svoje največje dc.lo, ker ie odstranil zadnjo pregrajo. katera je ločila Hrvata od Hrvata in Hrvata od Srba. To je največji moment v kulturni zgodovini hrvaškega naroda (Bogdanovič, II, 32—33). Izid prvega hrvaškega časopisa je potemtakem tako pomemben za ves nadaljni razvoj hrvaškega naroda v zadnjih sto letih, da obžalujem, da niso te stoletnice vidneie in sloves-neje proslavili. Tedaj so se takorenoč vtelesile in dobile vidno podobo vse slutnje, želje in prizadevanja hrvaških domoljubov, Lj. Gaj pa se je izkazal modrega, pogumnega in velikega moža, ki je za desetletja pokazal narodu smer, v katero se naj razvija in raste. Zato bi bilo sedaj ob stoletnici znamenje hvaležnosti delo. v katerem bi nam kdo v pravi luči pokazal Gaja in njegove sodelavce, ki so si z izdajo »Novin horvatzkih« spletli nevenljiv venec. —rič. ^ a 7naql oUzna^a itts^iJInHil i, . tvSffiffilj? fi£j JPj :-m MtB //MM/KM . ■PC, Jš - Bi i KiiHJg ^JBHBI Nori bolgarski poslanik na našem dvora g. Dimo Kasazov (na levi) je te dni v slovesni avdijenci Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu izročil svoja akreditivna pisma. Rogovtlčeve mamce 7 h rižev in pot Rogovilčeva mam-ca praznuje 75 letnico rojstva. Kdo ne pozna prijazne in skromne gospodinje, ki vodi znano gostilno- pri »Rogovil-cu« na Črnučah? Rojena je bila 12. februarja 1860 leta Dolga je vrsta let, ki so združena s križi in težavami in posuta tudi bolj na redko s cvetlicami, odkar gospodinji v tako lepi domačiji Rogovilčeva mamca. Ljubljanski nedeljski turisti kaj radi obiskujejo to gostilno, katero večkrat imenujejo ljubljanski »Tusculum ali Emavs«. To so pač krilati izrazi onih obiskovalcev, katerim so znane dobrote, ki jih hrani Rogovilčeva hiša v svoji notranjosti. »Kadar pa prifurajo furmani« iz moravške doline, Črnega grabna m kamniške okolice proti Ljubljani, tedaj »zarezgetajo konjički« pred hišo in Rogovilčeva mamca razumejo slovenski pregovor, ki pravi »repnat mož in slamnat konj nista za cesto.« Voznik in živinca sta pogoščena Pa tudi reveži in siromaki se kaj radi zatekajo v njeno kraljestvo. Marsikateri dar v tej ali oni obliki je šel skozi njene rake tako tiho in tajno, da ni vedela levica, kaj dela desnica. Zato pa jo spremlja tudi božji blagoslov. Za vsakega gosta ima prijazno besedo, včasih tudi z dobrim naukom zabeljeno, kakršne so pač okoliščine. Ljubiti jo morajo vsi, ki jo poznajo. Ob tem redkem jubileju je pač naša dolžnost, da ji kot naši dolgoletni naročnici »Slovenca« in v imenu dolge vrste čestilcev in prijateljev ter znancev želimo še mnogo, mnogo božjega blagoslova polnih let, ožarjenih z vedrim veseljem in zdravjem, za kar pa naj poskrbi posebno njena zaščitnica sv. Neža. Ni potrebno, da Vam nikotin škoduje, toda ko opazite le najmanjšo posie-tico nikotina, uoi ale piti RADENSKO! mu.^c« kr(M krvnp žile, po-^lKO"'!« veča tlak krvi, moti srce. pospešuje sklerozo, draži živce. RADENSKA manjša tlak krvi, krepi srce >reprečuje razvoj skleroze in miri živce. A o ste nagnjeni k sklerozi (50 letniki!) in pušite je tu Vas iiikoliu škodljiv m morate brezpogojno Piti RADENSKO! II. evharistični kongres v Ljubljani Seja stalnega odbora za evh. kongrese v Zagrebu Velika udeležba zastopnikov iz vseh jugoslovanskih škofij — Izredno zadovoljiva poročila o evharističnem gibanju v naši državi — Glavni predmet razgovora: II. obči evharistični kongres v Ljubljani V sredo, 9. januarja se je na povabilo predsednika stalnega odbora za evharistične kongrese g dr. Josipa Srebrniča, krškega škofa, sestal na Kaptolu v Zagrebu stalni odbor k važni seji. Poleg predsednika eo se seje udeležili: splitski škof g. dT. Kvirln Klemeni B o n e f a č i č , gr-šk»-katoliški škof g. dr. Dionizij N j a r a d y iz Križevcev, zastopnik zagrebške nadškofije kanonik g. dr. Ferdo Rožič, župnik pri sv. Petru v Zagrebu msgr. dr. Josip L o n č a r i 5, duhovnik bogoslovnega semenišča v Zagrebu g. Krešiuiir Pečnjak, sujperior jezuitskega kolegija p. dr. Amte Alfirevič, za belgraj6ko nadškofije kon-rultor p. Petar V1 a š i č, za ljubljansko škofijo predsednik pripravljalnega odbora za II. obči evharistični kongres v Ljubljani odvetnik dr. Stanislav Ž i t k o in univ. prof. msgr. dr. Josip U j -č i 6, za mariborsko škofijo stolni kanonik g. dr. Fran Cukala, za djakovsko škofijo tajnik stalnega odbora prof. dr. Zvonimo- Markov i i, za senjsko škofijo kanonik g. dr. Anton L o n č a r i 5, za šibeniško škofijo konoultor g. J. Felicino-v i 5, za banjaluško škofijo generalni vikar g. Božo I v a n i š, za skopljansko škofijo župnik g. Oton P e t r a č in za križevniško škofijo rektor grško-katoliškega semenišča v Zagrebu g. Višo-š e v i č. Glavni predmet razgovorov je bil D. obči evharistični kongres v Ljubljani. 0 zunanjih pripravah zanj je obširno poročal predsednik pripravljalnega odibora g. dr. Ž i t k o , o duhovni pripravi naroda na kongres pa predsednik odseka za duhovno obnovo univ. prof. dr. J. Ujdiž. S posebnim zadovoljstvom in priznanjem je stalni odbor vnel na znanje dejstvo, da izide v kratkem v Ljubljani knjiga »Bvliaristične šmarniee«, katero pišejo samii priznani strokovnjaki in potom katere bo zlasti v Marijinem mesecu maju duhovna priprava posebno intenzivna. Zastopniki posameznih škofij so na seji podali tudi poročila o stanju evharističnega gibanja v njih škofijah. In ta poročila so izredno tolažilna. Saj se je preteklo leto vršilo po državi mnogo nad vse pričakovanje uspelih škofijskih in dekanijskih evharističnih shodov. Tako se je 6hoda, ki 6e je vršil v Velikem Bečkereku za belgrajsko nadškofije in banaško apostolsko adimiuistraturo, udeležilo nad 50.000 katoličanov. Na mariborskem škofijskem evharističnem shodu je bilo čez 40.000 udeležencev. V Orebiču na polotoku Pelješou se je zbralo okoli 15.000 vernikov iz dubrovniške škofije, čeprav je bil to le dekanijski 6hod. Z otokov Hvara im Brača se je »bralo v Vrbovskj 10.000 evbarističnih romarjev. Hrvatsko Primorje ee je z 9000 verniki poklonilo evharističnemu Bogu v I>režniku. Tudi Južna Srbija ni izostala in v Letnici je bilo zbranih pred Najsvetejšim 7000 vernikov. Otok Krk je manifestiral za evharistično kraljestvo v Vrbnikn s 6000 verniki. Izostala pa ni tudi Bosna in v Sutjeski ee je zbralo na dekanijski evharistični shod 6000 katoliških Bosancev. Poleg razgovorov čisto tehničnega značaja z ozirom na organizacijo II. občega evharističnega kongresa v Ljubljani se je stalni odbor bavil predvsem tudi z vprašanjem evharistične vzgoje naše mladine in udeležbo mladine na evharisličnih prireditvah. Podčrtal je veliko važnost tega. da se vsa vzgoja mladine nameri čim jačje k Presv. Reš-njenui Telesu. Skoraj ves dan trajajočo sejo je zaključil predsednik g. dr. J. Srebrni? 7, ugotovitvijo, da so po poročilih škofijskih zastopnikov dani vsi pogoji za živahen raizvoj evharističnega uibanja med katoličani naše države in zlasti tudi pogoji za Čim veličastnejši in duhovnih sadov bnirati potek II. občega evharističnesn kongresa v Ljubljani. je, da gg. pisci dajo svojim referatom re6 iz vsebine referata izhajajoči im kolikor moči učinkovit naslov. 2. Vse, ki so bili za sodelovanje naproše-ni, še posebej prosimo, da delo pospešijo, ker nam te tvarine zelo primanjkuje. Če le mogoče, naj čimprej vsaj sporočijo, do kdaj bodo vsaj del zaprošenega izvršili. 3. Prosimo, da bodi slog vseh referatov čim bolj poljuden ter brez v,ega uče-njaškega modrovanja. 4. Gg. pi6ci naj nam tudi sporočijo, kje objavo svojega referata priporočajo. 5. Prosimo vse, da dovolijo časnikarskemu odseku, da referat jx> potrebi skrajša ali da tudi samo vpo-rabi na primeren način v referatu zgoščeno gradivo. Radi male tehnične zapreke se šele te dni razpošiljajo veliki lepaki, okrožnice in osnutek predavanja za januar. Župnijski pripravljalni odbori naj vse vestno prečitajo in gredo urno na delo. Lepake obesite tako, da bodo re6 vidni, pa da bodo tudi ostali čim dalje časa lepo ohranjeni. Zabeljeno predavanje naj se čim prej izvrši z domačimi močmi. Za naslednji mesec dobite nov osnutek. Nastop mladine na evharističnem kongresu. Na svetovnih in tudi drugih evharističnih kongresih je eden najljubkejših iin tudi najbolj učinkovitih prizorov — skupna služba božja in skupno sv. obhajilo šolske mladine. Saj je ta v svoji nepo-kvarjenosti in svojem otroškozaupnem verovanju pač najbolj poklicana, da še posebno lepo i?,razi svojo ljubezen do Prijatelja otrok v Najsvetejšem Zakramentu. Tako je sanioposebi umljivo, da bo na našem ljubljanskem kongresu imela mladina priliko na čini mogočnejši način manifestirati za Evharističnega Kralja. In sicer 6e bo vršila mladinska slavnost na dan 29. junija zjutraj. Mladina bo šla v svečanem sprevodu na slavnostni prostor, ki bo najbrž na Stadionu. Tam bo kratka pridiga, nato pa sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Med božjo službo bo mladina deloma pela. deloma skupno molila. Po službi božji bo mladina pogoščena. — Na to prireditev je treba še posebno takoj začeti misliti. Gg. kateheti, učiteljstvo, vodstva Marijinih vrtcev in drugih mladinskih verskih družb, 2># 20% bosh pzifizcuiiŽL pri razsvetljavi z novimi TUNGSRAM D žarnicami, katerih nitka je zvita v dvojni vijačnici. Novi podatek svetlobne množine v dekalumenih pove že vnaprej, da daje žarnica več svetlobe, a porablja manj toka. ŽARNICA TUNGSRAM nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih D Slovenci v Zagreba Društveno življenje Zagreb, 11. januarja. V nedeljo. 6. januarja popoldne nas je dramatični odsek Slomškovega prosvetnega društva j>ri» jetno presenetil s Timmermans -Veterman - Kureto-vitni »Tremi kralji«. Najprej je treba pohvaliti vodstvo dram. odseka, da se je lotilo te lepe, a dovolj težke božične legende in nam jo predstavilo prav na praznik sv. Treh kraljev. Cas je že, da se tudi v Zagrebu seznanimo z novim duhom, ki veje v gledališču in prinaša nova dela. Izvedba je bila na lepi višini, zlasti zadnje slike i (od kraja je šlo nekam raskavo); posebno f» moramo pohvaliti maske, ki so bile nekatere naravnost odlične. —- Z veseljem pričakujemo prihodnje predstave, ki bo 3. februarja, kakor smo slišali. Na programu je Golieva »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Prihodnjo nedeljo, to je 13. januarja, bo proslavila slovenska dekliška Marijina družba svojo 10 lctnico. Na sporedu je govor voditelja Mar. dr. g. P Koželja, pesem »Brezmadežni« in »Venček narodnih« (Kimovec) ter štiridejanka »Madona v gozdu«. Tudi te proslave, ki bo v Jeronimski dvorani ob 4 (»poldne, z zanimanjem pričakujemo. bo pri nas? Toliko, kot je v nas prave ljubezni do zlasti pa starši sami naj čini prej precenijo mož- j Presv. Rešnjega Telesa, kolikor je v nas prave tju-..........,k. V Buenos Airesu je i bezali do mladine same in kolikor je v nas duha nost udeležbe njihovih otrok. V Buenos Airesu je bilo pri taki svečanosti 107.000 mladine. Koliko je ' požrtvovalnosti. Zložljiva in prenesljiva kapelica v barjanski šoli Sotriidnikom pri * časnikarskem delu! Prošli leden je razposlal Glavni pripravljalni odbov za evhnristični kongres na ver naslovov okrožnico za sodelovanje j>ri kongresnem časnikarskem odseku. V okrožnici so označeni predmeti, ki naj bi jih naslovnik obdelal. Prosimo, dn k tej okrožnici voo-Slsvajo še to-le: 1. V okrožni.i 07i! naslov referat« povzet po podatkih okrožnice. Celo želeli »Ponedeljski Slovenec« je jx>ročal o res pravem družinskem prazniku na Barju, ko je bila tam prvič služba božja v kapelici v šolski dvorani. Danes prinašamo sliko te, recimo misijonske kapelice. Z njo je rešeno vprašanje, kako na krajih, kjer ni cerkve, pripraviti vsaj deloma stalni prostor za službo božjo: n. pr. ob kočah na planinah, po dia-spori katoličanov itd. Ta kapelica ima — zaprta obliko lične omare, zavzema zelo malo prostora in ji- dobro zaprta in zaklenjena. Ce hočeš kapelico rabiti, spustiš najprej dvignjeni pod i j (podič) l>red oltarjem. Nato se odpro dvokrilna vrata, ki se ne zapirajo vštric, marveč navzkriž, da je vsako krilo zelo široko. Ko ti krili odpreš, nastane za enim krilom — zakristija, za drugim spovednica. Pod tnenzo, ki jo zapirajo dvokrilna vratca, so predali za inašno obleko. Na straneh omare sta dva dolga predala, kamor shraniš lahko vso drobno pripravo: sveče, zvonček, vrčke, rutice itd. Vse je silno prisrčno, zadosti veliko in v par minutah je oltar |n-ipravljcn za maševanje. Vsa kapelica je iz mehkega, poliliranega lesa. Seveda bi jo bilo mogoče na krilih in drugod lepo poslikati. Nastal bi iz nje nekakšen krilni oltar. Vsa kapelica se lahko razstavi in /loži, kar je za prevoz silno pripravno Zamisel takega oltarja in kapelice je utelešena, prav gotovo bo imela nunugo poiomsiva. Liubljmnshe vesti: Strojne tovarne odpuščalo delavce Ljubljana, 12. januarja. Mezdni spor v Strojnih tovarnah in livarnah, ki se je začel v začetku tega meseca, se zaključuje zelo neugodno za delavstvo. Pomagale niso niti intervencije Delavske zbornice, Inšpekcije dela ter drugih činiteijev. Prvotno so Strojne tovarne in livarne odpustile 18 delavcev, zaradi česar so nastali s strani delavstva ogorčeni protesti, ker se ie delavstvo pač zavedalo, da to ne bo edina redukcija. Tej prvi redukciji so kmalu sledile nadaljne, tako da so Strojne tovarne in livarne odpustile dosedaj že okoli 60 delavcev. Strojne tovarne se izgovarjajo, da jim primanjkuje naročil, kar je deloma res, toda tega ni zakrivilo delavstvo. Javnost se čudi dejstvu, da morejo kljub zelo visokim carinam inozemski strojni in livarski izdelki še konkurirati domačim ter jih krepko izpodbijati na domačem trgu. Ob boljši organizaciji in ob znižanih ^^HHHIIBipHHHpB stroških upravne režije bi mogle tudi Strojne to- I varne in livarne krepko konkurirati inozemskim izdelkom, zlasti ker stoje za varnim carinskim zidom. Zdi pa se, da nameravajo Strojne tovarne in livarne kolikor le mogoče omejiti svoj obrat. Delavstvo tega podjetja že pričakuje, da bo poleg* omenjenih 60 delavcev odpuščenih še nadaljnih štirideset delavcev, tako da bodo znašale vse letošnje redukcije okoli 100 delavcev, po večini samih družinskih očetov iz Ljubljane in najbližje okolice. Da mislijo Strojne tovarne in livaren na skrajno omejitev svojega obrata, dokazuje tudi najnovejša prodaja objektov bivše Žabkarjeve ključavhičarske tvornice družbi »Alpeko«. Delavstvo samo v obrambi skoraj nima nobenega orožja: na stavko ni misliti, drugega sredstva pa tudi ni, zlasti^ ko je podjetje odklonilo predlog delavstva, naj mesto števila delavstva reducira raje število delovnih ur pri vsakem zaposlenem delavcu. Za naš zoološki vrt Mlado zoološko društvo »Noe« si je vzelo za cilj težko nalogo, ustanoviti in dati Ljubljani dostojen zoološki vrt. Da je to dokaj težko delo, vidimo najbolje na predniku sedanjega društva, na bivšem »Zoo<-u. Mnogi eo mislili in mislijo še, da je e propadom, oziroma z likvidacijo »Zoo«-a za vedno ali vsaj za dolgo dobo propadla misel živalskega vrta v Ljubljani. Da temu ni tako in da še živi misel zoološkega vrta, je najbolje pokazala razstava živali, domačih in tujih, ki je bila jeseni 1934, in ki je dosegla kljub skromnosti izredno lep usjKih, saj je imela okrog 9000 obiskovalcev. Za izvedibo zoološkega vrta naim je j>otrebno združenih moči in skupnega dela, kakor j>ovsod, velja tudi tu: V slogi je moč! Društvu »Noe< se je sedaj priključil »Klub ljubiteljev eksotičnih ptic« in v kratkem pričakujemo ožjega sodelovanja še nekaterih sorodnih društev. Ogromen program dela, ki ga je »Noe« raizvil na svojem občnem zboru 9. januarja, nam kaže na lepe usjiehe. Društvo kot celota bi to delo zmoglo s težiavo, zmogle ga bodo njegove sekcije, v glavnem ornitološka in kinološka. Ze sedaj so pričeli odseki z delom za prihodnjo razstavo, ki bo najbrž junija in ki nam bo najt>oljše pokazala vse delo in trud našega mladega društva. Zanimiv je naslednji primer: Skoplje, dokaj manj živo mesto kot Ljubljana, ima krasen zoološki vrt, ki je v vseh ozirih aktiven. Prav nič drugega nam ni treba, kot malo dobre volje in razumevanj« od strani javnosti, zlasti j>a od strani j naših šol, saj bodo one imele od živalskega vrta največ koristi. Ne seže v mlado dušo mrtva beseda, še tako živo povedana, zgled vzpodbudi mladega človeka, odpre njegovo srce in ga napravi dovzetnega za leipoto narave. Mrtva je deci črka, neagovorna ji je slika, živo pa ji ostane v duši, kar vidi. Koliko ljubkih prizorov je bilo baš na naši jesenski razstavi, kamor 90 prišli učitelji z učenci, matere z otročički! S zoološkim vrtom se bo dvignilo zanimanje za naravo, dvignilo se bo to, kar nam je urni tek športa poteptal, ko razen rekorda domala ničesar ne vidimo, dvignila se bo z mogočno zamislijo naša srčna kultura, zlasti pri našem upu — pri mladini. Zato podprimo naše zoološko društvo, pristopimo k njemu vsi, ki imamo smisel za naravo in njene večne lepote! Za »Noe«, zoološko društvo Ljubljana, Gosjjosvet-ska 10, L: Joža Herfort, urednik in knjižničar. 0 »Društvo prijateljev Poljske« Ima v ponedeljek 14. jan. ob 18 občili zbor v prostorih Slovenske Matice. Vabljeni vsi. Odbor. © Ustanovni občni zbor Krajevnega odbora Jadranske straže, Ljubijana-železnica, bo danes ob 10 dopoldne v prostorih glasbenega društva »Sloga«, Pražakova ulica 19. 0 Kmečki magazin v Ljubljani, Krekov trg St. 10 (nasproti Mestnega doma), vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Obiščite to trgovino in prepričajte se. 0 V Ljubljani so umrli od 5. do 11. januarja: Drol Katarina, 71 let, šolska upraviteljioa v p., Sv. Petra nasip 49; Seber Amalija, roj. Oek, 68 lert, hišna posestnica,'Rožna ulica 5; Iireekvar Antonija, roj. Kaffer, 57 let, žena finančnega računskega inšpektorja v p., Kocenova ulica 7; Čebul j Ivana, roj. Lamipir, 81 let, vdova mestnega uslužbenca, Poljanska cesta 52; Malik Josip 72 let, ielezniški Inšpektor v p., Ciril Metodova ulica 19. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Mole Jožeta, roj. MayT, 67 let, žena pekovskega mojstra, Opekarska e. 82; Kogej Franc, 49 let, delavec, Vidovdanflka cesta 8; Kržan Štefanija, 86 let, zasebni ca, Reka 120, občina Gor. Deeinec; Lučovnik Ana, roj. Plaleir, 44 let, Gradišče 11, žena uradnika državnih železnic; Samec Franc, 18 let, gojene« poboljševalnioe, sodnija; Vidic Mihael, 4 mesece, sin šivilje, Radovljica 66; Kovče Katarina, roj. Aiuačič, 40 let, žena pekarskega mojstra, Tyrševa oesta 27; Kristan Alojzija, 7 let, hči strojnika, Gregorčičeva ulioa 27; Komovec Marija, 63 let, občinska uboga, brez stalnega bivališča: Bajželj Pavla, 46 let, pisinonoška, Stražišče 71 pri Kranju; Miiller Ivan, 28 let, kovaški pomočnik, Kranjska gora 19; Stibil Zorko, 8 leta, Moste, Pre-dovičeva ulica 15, sin kleparja; Kadivec Frančiška, 31 let, žena posestnika, Repnje 54. Zdravnik »r. HRISPER ANTON Vodmat. Društvena nI. 20 ordinira od 10—12 in od 1 — 3 popoldne Višinsko solnce od 2 popoldne dalje 0 Brusa č Jožef čuden s Krekovega trga nas je naprosil, naj opozorimo občinstvo, da j>onovno hodijo okoli strank razni ljudje, ki se izdajajo za njegove pomočnike, nakar jim stranke izročajo orodje v brušenje in t popravilo ter ga potem od Čudna zahtevajo nazaj. Čuden jim te>ga orodja sieveda ne more vrniti, ker nima . pooblaščencev, ki bi nabirali zanj orodje po lnšah, temveč jamči le za tisto orodje, ki ga sprejema, sam. Zairada hudega mraza brusi čuden začasno le na »rojem stanovanja, Tyrševa ulica 29-11 (Gospodarska zveza), kjer sprejema tudi naročila. Po novem obrtnem zakonu mora biti vsak bruoač, ki bodi po hišah, vsako leto zdravniško preiskan in zato ne gre, da bi stranke izročale svoje orodje neznanim ljudem. Stranke naj zato vsakega neznanega nabiralca orodja za bru&einje poprej še legitimirajo, preden mu sploh kzroče svoje orodje. 0 Javna sodna dražba ▼ konkurzu »Jugo-šport« se nadaljuje dne 15. januarja v Ljubljani Miklošičeva cesta 84. Glej inseratl Od drame do opere - od opere do drame V vseh večjih, pa tudi ie v manjših mestih imajo dandanes gledališča. Kjer pa imajo gledališča, postavljajo tudi programe in repertoarje tako, da vedo ljudje vsaj dva dni prej, kaj bodo igrali, po večjih mestih pa določajo repertoarje kar za cel teden naproj; če so pa prisiljeni (veled bolezni kakšnega igralca itd.) repertoar spremeniti, naznanjajo tudi izpremembe pravočasno. Obiskovalci gledališč so namreč natančni in sitni ljudje, ki se dobro zavedajo svojega pomena za gledališko blagajno. Tudi v Ljubljani bi bilo lahko tako in tudi moralo bi biti tako; pa ni tako. V Ljubljani srečavaš zvečer po Selenburgovi ulici na poti od opere do drame in obratno prav dostikrat gruče ljudi, ki begajo od enega gledališkega poslopja do drugega kakor izgubljeni si-novL Vzrok: nepričakovana izpremeinba repertoarja. Za priložnostne obiskovalce gledališča taka iznenadenja navadno niso prehuda: kdor ne najde tega, kar išče, se spravi domov ali pa gre svojo jezo tolažit v kakšno kavarno ali gostilno, kjer si v veseli družbi, če jo dobi, napravi sam svoj »teater«. Za stalne naročnike je pa zadeva že bolj sitna; tem se godi včasih tako kakor občinskim revežem na deželi, da dobe kar zaporedoma isto ubožno jed, ki jo imajo že do ušes dovolj. Tako se tudi prav lahko zgodi, da nekatere vrste abonentov sploh nikdar ne pridejo do tega, da bi slišale kakšnega domačina kot gosta, čeprav bi imele pravico na to. Ali pa naj gledališka uprava preskrbi vsem naročnikom posebne žepne sprejemne radioapa-rate, da bodo nesrečni abonenti že spotoma lahko obveščeni o morebitnih izpremembah, in da jim ne bo treba begati od opere do drame ali pa od drame do opere. Mariborske vesti t Nove orgle Glasbene Matice ljubljanske Glasbena Matica ljubljanska je obogatila svoj instrumentalni inventar z izredno dragoceno pridobitvijo. S pomočjo Filharmonične družbe ljubljanske' si je nabavila orgle, ki so danes največje domače orgle v dravski banovini in morda tudi v naši državi. Orgle imajo dva manuala, 14 registrov in vse potrebne zveze. Postavil jih je orglarski moister Ivan Jenko iz Št. Vida nad Ljubljano in so niegovo 18. delo. Strokovnjaki, ki so v minulih dneh pregledali orgle, so izredno zadovoljni z novim inštrumentom in pravijo, da v resnici delo hvali mojstra. Načrt za orgelsko omaro, ki je prav veličasten okras Hubadove pevske dvorane v poslopju Glasbene Mafije v Vegovi ulici, je napravil odbornik inž. arh. Joža Plalner. Umetniški okras omare tvorijo 3 poprsja znamenitih slovenskih orglavcev: Gregor Rihar, Anton Foerster in Ignacij Hladnik. Modeliral jih je akad. kipar Niko Pirnat ter mu je delo v vsakem pogledu odlično uspelo. Nove orgle se izroče ujx>rabi, namenjene so za pouk na šoli Glasbene Matice in na drž. konser-vatoriju, v ponedeljek, dne 14. t. m. Zvečer ob 20 bo v Hubadovi pevski dvorani slovesna blagoslovitev novih orgel, katero opravi g. stolni dekan in kanonik dr. Frančišek Kimovec. Po obredu bo zaigral naš najznamenitejši orgelski virtuoz msgr. Stanko Premrl jx> 2 skladbi vseh treh zgoraj nave-ienih slovenskih skladateljev. Pri nekaterih točkah sodeluje tudi Matični zbor. Po slovesni blagoslovitvi se bo vršil redni letni občni zbor Glasbene Matice ljubljanske. Odbor rabi svoje člane in prijatelje društva, da prisostvujejo pomembnemu dogodku v Matični zgodovini. Ponovno opozarjamo na točen začetek ob 20 v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Lutkovni odsek v Vzajemni zavarovalnici »rlredi danes svojo tretjo vprizoritev v tej sezoni. Topot bosta na sporedu kar dve igri: prva je pravljica, druga pa burka. V prvi bodo imeli otroci priliko videti vse polno skrivnosti v kraljestvu gozdnega kralja, v drugi pa si bodo lahko pošteno prezračili usta od smeha. Prva predstava se začne ob treh, druga pa ob p>etih. Vstopnice dobite dopoldne v predprodaji v unionski trafiki, popoldne pa eno uro pred zn"elkom predstave v dvorani lutkovnega odra v Vzajemni zavarovalnici na Miklošičevi cesti. Najlepše ZIMSKE SUKNJE J. Maček. Aleksandrova c. I Trgovski krogi predlagajo izpre- mesnho UVOZnine Važna seja Združenja trgovcev DRAŽBA KO^ diviacH na velesejmu 28. januarja 1935. Najavljeni so domači in inozemski kupci Pošljite nemudoma blago na naslov Ljubljana »Divja koža« — Velesejcin. 0 Deputacija k rektorju dr. Ramovšu. Včeraj te odpotovala na Bled deputacija prorekforja dr. Matije Slaviča, bivšega rektorja dr. Kidriča m za-stopnika akademske mladine g. Petreta, kjer je obiskala odstopivšega rektorja dr. Ramovša s prošnjo, naj prekliče svoj odslop od rektorskega mesta. Uspeh lega posredovanja zaenkrat še ni'znan. © Popoldanska predstava Meškovega misterija »Henrik, gobavi viteze na Rokodelskem odru. Novi Meškov božični misterij »Henrik, gobavi vitez« se je že pri dosedanjih predstavah občinstvu izredno priljubil. Da bo p»a mogoče priti k uprizoritvi lepega dela tudi onim, ki so zvečer zadržani, bo g. Jana Oeltjena in Elze Kaizimir-Oeltjenove iz •st. Vida pri Ptuju. G. Oelt.jen je član nemškega »Kunstlerbunda« ter uživa v Nemčiji in Avstriji že priznan sloves, enako uživajo dela gospe Oeltjemove mnogo priznanja. Razstavljene bodo slike, akvareli, pasteli in grafika. Umetnost ljubečemu občinstvu toplo priporočam«) Obisk razstave. © Kino Kodeljevo predvaja danes ob 3, 5 in 8 in jutri ob 8 nov češki film »Burijanove pustolovščine«. Ob 5 in 8 in jutri ob 8 zraven še »Viktor in Viktorija«. Ljudstvo, ki pozablja brate v sužnosti, ni vredno imena narod! Združimo se v »Bran-i-boru«, ki ščiti človečansko pravice za mejnih bratov! © Danes teden, L j. 20. L m., priredi Društvo /a varstvo deklet — Kolodvorski misijon v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union ljubko prireditev, kateri bodo dali življenja in živahnosti Križarji in Klarice s svojimi deklamacijami in petjem, na kar opozarjamo že danes, zlasti vse one, ki niso imeli prilike slišati božičnega petja j v frančiškanski cerkvi. Med drugimi božičnimi ; bodo peli tudi: Pastirci vi, kaj se vam zdi, Po snegu mali Jezus gre, Poslušajte vsi ljudje, Angelci stopajo skozi nebesa, Sveti trije kralji, Tam stoji pa hlevček. — Nastopi pa tudi pevsko društvo Ljubljana z izbranimi pesmimi, kakor: Na poljani, N« morju, Planinarica. — Lahko rečemo že danes, da bo to popoldne nudilo izredni užitek vsem ljubiteljem lepe pesmi in otroške razigranosti. Od ponedeljka dalje se dobe vstopnice v pisarni Kolodvorskega misijona, Masarykova cesta 12, Unionska trafika, trgovina Sfiligoj, Sv. Petra cesta. Navljudneje vabljeni I © Alpinistična šola T. K. Skale se prične v petek, dne 18. t. m. v šoli na Ledini. Predavanja se bodo vršila vsak torek in petek v šoli na Ledini, vselej ob 20. Vse prijavlje.oee naprošamo, da prihajajo k predavanjem točno ob napovedanem ča.su. Posebna obvestila o pričetr ku šole, se ne bodo |x>šiljala. Odbor vabi ob-eueni vse članstvo, da poseča alpinistično šolo, za kar ni treba j»osebnili prijav. © Smučanje v gozdu Tivoli in parku prepovedano. Mestno poglavarstvo v Ljubljani nam sjx)-roča, da delajo smučarji v gozdu Tivoli škodo in ogrožajo z brezobzirnim smučanjem starejše p>a-sanle. Zaradi tega je mestno jx>glavarstvo strogo prepovedalo smučanje na vseh jx>tih v parku in gozdu Tivoli razen na travniku za Cekinovim gradom. Dostop na skakalnico »Ilirija« je dovoljen po kolovozu mimo stare cerkve v Šiški iz hotela Bel-levue, v Tivoliju pa samo za smučarje navzgor kolovoza, ki pelje med brezami mimo spomenika dr. Jesenka navzgor. Samo navzdol v jugozapadni smeri p>o kolovozu, ki pelje do vile Kredarice ozir. k Razbergerjevi pristavi. Kogar se zaloti pri smučanju v gozdnem parku Tivoli izven omenjenih potov, se ga bo kaznovalo na podlagi kršenja cestno, polici j sikih odredb. Maribor, 12. januarja. Svoječasno smo pravilno poudarjali, da je predlog o izpremembi uvoznine, ki se bo predložil mestnemu svetu na proračunski sejd v odobritev, ena najvažnejših odločitev, ki si jih je mestna občina v zadnjih letih zastavila. Z radikalno izpre-membo uvoznine se postavi Maribor dejansko v vrsto onih mest, ki so si ogradila svoje meje z nekakim carinskim zidom, dočim je vztrajal dosedaj na stališču odprtih mej. Zanimanje, ki ga mariborsko gospodarstvo sedaj kaže za načrt izpremembe uvoznine, našo trditev v polni meri potrjuje. Skoro vse gospodarske stroke so že imele posvetovanja, na katerih so pretresale predloženi načrt, in že nekajkrat smo objavili mnenje posameznih panog. Snoči so se zbrali mariborski trgovci k posvetu in razmotrivanju načrta o izpremembi uvoznine. Na trg. gremiju se je vršila seja širšega odbora Združenja trgovcev v Mariboru, ki eo se je udeležili tudi številni trgovski strokovnjaki ter so bile zastopane vse stroke trgovine v Mariboru. Na podlagi konkretnih slučajev so zborovale! po stvarni debati formulirali svoje predloge, ki jih bpdo v posebni spomenici sporočili mestnemu načelstvu. Trgovski krogi so prišJi do zaključka, da eo nekatere postavke za uvoz blaga previsoke, ker bi se s tem uvoz nekaterih vrst blaga v Maribor stvarno onemogočil. Mnogo trgovskih podjetij bi moralo tako rekoč likvidirati, ker gotove vrste blaga zlasti v trgovini na debelo ne prenesejo več nobene obremenitve. Vsaka najmanjša obdavčitev bi pomenila efektivno izgubo ter bi onemogočala konkurenco z Ljubljano in Celjem, ki je že itak sedaj radi periferne lege Maribora zelo otedtkočetia. Pa n« samo trgovina na debelo, ampak tudi posamezne vrste trgovskih obratov, ki se ba-vijo z nadrobno prodajo, se ne skladajo s predloženim osnutkom, dasi ga je komisija mestnega sveta že nekoliko popravila in izpremenila. Konkretno predlagajo trgovski krogi izpremembo osnutka v postavkah od 1. do vključno 8. torej r tistih, ki predvidevajo zvišanje uvoznine od 50 do največ 800 Din. Kot najvišje postavke predlagajo trgovski krogi 400 Din (v občinskem predlogu 800 Din), 200 Din (kjer občina 600 Din) 100 Din mesto 400 Din, 50 namesto 200, 25 namesto 100, 15 namesto 50 in 10 namesto 25 ozir. 20 Din. Vse nižje postavke odobravajo. Pri nekaterih vrstah blaga (kava, izdelki iz sladkorja in slaščice, so-dareki izdelki a trdega lesa, ure, godala), zahtevajo dosedanjo uvoznino (8 Din), povišanje pa predlagajo edino pri umetnih cvetlicah na 300 (v predlogu 100) in pri orožju na 200 (v predlogu 8 Din). Izpremembe so torej precej znatne, ki jih zahteva trgovina in v marsikaterem pravcu nasprotujejo zahtevam obrtnikov, ki težijo po čim večji zaščiti svojih izdelkov. Tako so zahtevalo čevljarji celo 1500 Din uvoznine za 100 kg čevljev, v načrtu je povišanje na 600 Din, in trgovci s čevlji zahtevajo samo 200 Dinl Tudi z mariborsko industrijo pridejo zahteve marsikje v nasprotje, toda tu bi se dalo lažje sporazumeti, dočim bo sporazum z obrtniki dosti težji. Najtežji bo pač z mestno občino samo, kar si je obetala od izpremembe uvoznine po prvotnem načrtu Vsekakor pa se bo moralo vodstvo občine potruditi, da spravi v sklad želje in zahteve vseh mariborskih gospodarskih strok, predu o uzakoni izpremenjeno uvoznino. Komenskega nlica IZ O Dobrodelna prireditev mestne občine ljubljanske bo dne 2. marca 1935 v vseh prostorih hotela Uniona. Program bo dnevu pnimeren in tako l*ster kot še nobeno leto. Na to opozarjan*) že sedaj vse občinstvo. © Otvoritev razstave v Jakopičevem paviljonu. Danes bo ob 11 v Jakojričevcm paviljonu otvorjena razstava znane iianeitui&ke dvojice Ljubljana Kem>i',k.g* al,4 Zdravnik: Tel.S«-28 oriTnira od 11—1 dr. Fr. Dergane. kirurg šef-prmarij ▼ p © Najnovejši češki film »Burijanove pusto lovščine« predvaja danes in jutri kino Kodeljevo. © Zavod sv. Marte priporoča dobre, poštene kuharice, služkinje, hotelske sobarice, natakarice iti druge delozmožne moči v gospodinjstvu. Cenienim gospeni in gosi>odiniam se vljudno priporočamo. Stoeliška ulica št. Z □ Dr Beneš v Mariboru. Na svojem potu v Ljubljano se je v četrtek iKinoča vozil če-hoslovaški zunanji minister dr. Beneš akoza Maribor. Od Maribora do Ljubljane je spremljal vlak, ki je vozil ministrov salonski vagon, vodja mariborskega obmejnega komisari.iata g. Kraj novic. □ «Domen.« Popjoldne ob 5 igrajo »Mag-dalenci« v dvorani Zadružne gospodarske banke igro »Domen«. □ Smrt kosi, V Jezdarski št. 5. je umrla v starosti 60 let zasebnica gospa Vertič Ju-lijana.— Visoko starost 83 let je dosegla zasebnica gospa Novak Frančiška, ki je včeraj umrla v Taborski ulioi št 8. — Bodi jima ohranjen blag spomin. P Župan rešuje sam. Cela vrsta vprašanj, ki jih je preje reševal nekdanji »mestni svet«, je prešla v kompetenoo g. župana, kakor to določa novi občinski zakon. Tako tudi vprašanje gradbenih dovoljenj, o katerih je svoječasno imel prvo besedo mestni svet, sedaj pa jih rešuje g. župan sam. Ker pa je ravno to vprašuje v Maribora izredne važnosti. bi bilo vseeno priporočljivo, da bi odločal o njem širši forum. Mogoče bi se dala odločujoča beseda prenesti na gradbeni odsek ali pa na gradbeni odbor. □ Večer veselih pesmi — zapoiminte si datum: 23. januarja 1935 zvečer! Nihče ga naj ne zamudi! □ Šah isti prirejajo turnir. V sredo 16. t. m. bo oh 20. uri v kavarni Central šahovski turnir, ki ga priredri Mariborski šahovski klub. Vabljeni so k udeležbi vsi šah isti. □ Napredek. Leta 1932, se je začela v Mariboru na trgu in po mlekarnah izvajati poostrena kontrola mleka. Takrat je bilo mod odvzetimi vzorci še 41% slabih in nevžitnih. Lete 1933 je bilo že boljše, še 29% slabih vzorcev je pokazala preiskava. Lansko leto pa smo zopet napredovali, od vseh preiskanih vzorcev je bilo le 18% slabih. Napredek je torej oči viden in razveseljiv. Vidi se, da je bilo prizadevanje tržnega nadzorstva res uspešno. Visoki stroški za preiskavo v slučaju slabega vzorca (80 Dinl so ostra-šili do-bavljalee mleka. Tržno • dzoivt.vo hi jih Inliko eflln ovadilo sodišču, pa dosedaj tega ni izvajalo □ Ljudska univerza. Jutri predava > Ljudski univerzi glavni urednik Radivoj Re-har o problemih populacijskega gibanja pod naslovom: »Veleposestniki in kočarji med narodi«. — V petek 18. januarja bo v Ljudski univerzi predaval vseuč. profesor dr. France Veber iz Ljubljane o »Poti od materializima k idealizmu«. □ Mariborska mestna godba priredi v spomin blagopokojnega viteškega kralia Aleksandra I. in v korist mariborske pomožne akcije v petek, dne 18. januarja v veliki unionski dvorani orkestralni koncert. Orkester Mestne godbe šteje 60 godbenikov, sodeluje pa kot solist virtuo« na klarinet prif. glasbe S. Zamola iz Zagreba. □ Izpiti za gozdarje. Dne 15. in 16. t m. bodo na tukajšnji gozdarski šoli ustmeni in terenski izpiti za gozdarje. Polagalo jih bo čuvajsko in gozdarsko osobje, ki je odslužilo predpisani službeni rok. Izpiti bodo iz gozdno-ču vaj ne in gozdno-tehnične pomožne službe. Izpitno komisijo bodo tvorili ravnatelj gozdarske šole inž. Ziernfeld kot predsednik ter inž. srez. gozd. referent inž. Mile lavčič ter profesor goad. šole inž. Stanke Sotoseik. □ Bratec pahnil bratca v smrt Tragična nesreča, kii je zahtevala nežno življenje malega otroka, se je pripetila te dn.i v Ključa rovcih pri posestniku Slani. Stara AlojzMo Slana je vzela k sebi v oskrbo dva malt. svoja vnuka, sinova svoje hčere 4 letnega Boraidarja in 18 mesečnega Emila Sti-e.in-saka. Pred nekaj dnevi sta se oba otroka igrala v kuhinji pri stari mflteri, ki je kuhala kosilo. V posebnem lonou je grela. j>o-mije za svinje ter nato lonec z vročo tekočino postavila na tla. Pri igranju pa, je mali 4 letni Božidar pahniiil svojega mlajšega bratca Penila im fantek je padel tako nesrečno, da se je vsede.1 v vroče pomije. Otiok je strahovito zakričal, nakar je priskočila stara mati, mu strgala oblekoo s telesp ter ga položila v posteljo. Ker so skraja izgledale opekline manj nevarne, so malega Emila zdravili doma z domačimi zdravili. Stanje otmka pa se je poslabšalo in so poslali po zdravnika, loi je p*i ugotovil, da fantku in nnmriči Vnr i« mW'mi a mia 1 rvr, ................. ... . __________ ...________ nmrtvjl TJ n t ------ - ------« — - ------ ......«.... .. ■ , > . ■ .»in. kože. V velikih miaJoab je otrok sedaj iadihniL Dobro delo plačal s smrtjo Maribor, 12. januarja. Pred senatom trojice se je vršila danea dopoldne razprava proti 24 letnemu delavcu Maksu Lamprehtu iz Hajdine pri Ptuju radi uboja, katerega je izvršil v noči 19. oktobra lanskega leta. Žrtev dejanja je bil Peter Metličar iz Spodnje Hajdine, katerega je Lampreht sunil z nožem v levo stran prsi, mu prerezal pljuča in glavno odvodnico ter ga na mestu usmrtil. Usodnega večera sta se vračala osumljeni Lampreht in pokojni Peter Metličar od kožuhanja skozi Spodnjo Hajdino domov. Bila je večja družba fantov, med njimi brat pokojnega Petra Metličarja, Janez. Osumljenec se je nekaj dni poprej izrazil, da bo Janeza Metličarja nabil. Med potjo skozi vas je jedaj vprašal Janez Metličar osumljenca, kaj je s tem mislil. To je bil povod prepiru in pretepu, v katerem sta oba nasprotnika posegla po plan- kali ter se začela obdelavati. Mod pretepača je stopil Peter Metličar, hoteč ju pomiriti. Njegov nastop je Lampreht napačno razumel, misleč, da bo pomagal bratu, pa je potegnil nož. in ga zasadil Petru Metličarju v prsi. Ranjeni je še napravil nekaj korakov in se sesedel mrtev. — Lampreht se je zagovarjal pred sodniki s silo-branom, češ da sta ga Janez in Peter Metličar bila a plankami po rokah in glavi ter je v živ- , ljenski nevarnosti posegel po nožu. Ostale priče j pa so njegov zagovor zavrnile in soglasno po- j trdile, da je imel pokojni Peter Metličar najboljši i namen, da bi oba nasprotnika samo pomiril. — ' Lamprehta so obsodili na 6 let robije in trajno I izgubo častnih pravic. V senatu so bili vss. Le- 1 nart kot predsednik ter vss. dr. Kotnik in Kol-šek kot prisednika. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik dr. Hojnik, obsojenca pa je branil odvetnik dr. Horvat iz Ptuja. — Nova pasijonska drama. GledaliSre odre opozarjamo, d« je iiz.šla v založbi Jugoslovanske knjigarne izvirna pasi jonska drama >V času obiskanja<, ki jo je napisal Edvard Grego-rin, član drame Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama prikazuje v 8 živih in dramatičnih slikali — izraelski, rimski in Jezusov svet, njegovo delovanje, trpljenje, smrt i:n poveličanje. Vlog je 23: sami zanimivi in življenjsko resnični značaji. Pisatelj jc ustvaril nešmb Ionsko, jezikovno in odorsko izredno lepo, miselno iin čuvatveno globoko zajedo delo. ki bo neštetim odrom in bravcem dobrodošlo. Opozarjamo na PREIZKUSITE - VAS ZADOVOLJI Za pet tihih minut Praznik svete Družine nazareške. Prav danes, ko moramo poleg drugih »kriz* govorili tudi o hudi, dalei segajoči krizi družine, je spomin na družino v Nazaretu velikega pomena. Res je, da zunanje krize, gospodarske in socialne, kvarno vplivajo na družino, prav tako res pa je tudi, da je v notranji krizi premnogih družin zadnja koreninica marsikateri zunanji krizi. Družina je celica, iz katere izhajajo novi rodovi. Pa ie več. Družina je skrivna delavnica, v kateri se snuje, kuje in oblikuje usoda in duhovna podoba novih rodov. Kako se snuje, po kaki-nem vzoru se kuje in s kakšnimi sredstvi se oblikuje — to so usodna vprašanja. Kako mislijo zakonci o svojem zakonuP Jim je več nego kakršenkoli dogovor, poljubna pogodba? Se zavedajo njegovega namena in njegove svetosti? Se zaveda mož duhovne odgovornosti za ženo, žena duhovne odgovornosti za moža in oba za otroke? Mislijo na to, da so orodje v božjih rokah, za oživljanje novih rodov? Se zavedajo, kakšen namen ima njih življenje in življenje njih otrok? Se zavedajo, da je spočeto življenje nedotakljivo in od prvega trenotka zavarovano s sveto zapovedjo: Ne ubijaj! Se zavedajo dolžnosti ljubezni in zvestobe in pomoči med seboj? Se zavedajo dolžnosti zatajevanja samopašnosti in mesenih poželenj, ki vabijo k zlorabljanju zakona in h kršitvi zakonske zvestobe? Se zavedajo, da to vzgojitelji svojih otrok in da morajo vzgojo vršiti z vsem svojim življenjem? — Koliko mozeg pretresujočih vprašanj vstaja, če kdo gleda na vedno pogostnejše razvaline zakonov in družin! Tu stoji pred nami nazareška delavska družina kot najsvetlejši vzor družinskih kreposti: medsebojne ljubezni in medsebojnega spoštovanja, požrtvovalnosti in zvestobe, potrpežljivosti in pokorščine, delavnosti in popolne bogovdanosti — vseh konstruktivnih sil družinskega življenja. Univ. prof. dr. Fr. Ks. Lukman. Kaj pravite? V Londonu majo velik zverinjak (>zoo<), kjer rede tudi krokodile. Te živali so znane po svoji trdi koži in pa po svojih >krokodilskih* solzah. Neki londonski radovednež pa bi bil rad videl, kakšne so prav za prav tiste *krokodilske* solze, o katerih se toliko govori in piše. Ker pa je vedel, da je krokodil jako trde kože, ni prijel palice, da bi bil ž njo krokodila pretepal do solz, ampak si je omislil nekaj znanega strupenega plina, ki prisili ljudi na solzenje, če jim pride v oči. Zgodilo pa si je čudo: ni se začel solziti krokodil, kakor je lo pričakoval radovednež, ampak jokati so se začeli ljudje v bližini, kar jih je dosegel plin za solze. Kaj pravile, g. urednik, aH n« bi kazalo kaj podobnega uprizorili tudi pri nas? Dobro poučeni ljudje pravijo, da živi tudi pri nas precej ljudi, ki pri vsaki priliki pretakajo svoje krokodilske solze nad grehi svojega bližnjega. Za lake ljudi bi bil brezdvoma prav dober poseben plin, pa ne tak, ki bi učinkoval na nedolžno okolico, ampak na neobčutljive — krokodile! Izreden lovski plen Lovca g*. Smrkalj Matija, poštni uslužbenec v Ljubljani, in Stanko Kokalj iz. Vevč, imata v zakopu lovišče v občimi Drtija pri Moravčah. Preteklo nedeljo sta lovila v družbi z lovskim čuvajem v takozvanem Lesu nad Deš-nam. Smrkelj se je po kratkem času podal na vrh hriba, kjer je opazil, da je zemlja ko strelski jarek razrita ter je postal na to pozoren. Ko jc stopil še nekaj korakov proti goščavi, skoči bliskoma proti njemu divji merjasec. Z dvema dobrima streloma pa je mercina obležala. Tamošnji veščami so že kak teden sem opazovali, da mora nekaj biti, ker jc bila zemlja tu pa tam globoko razrita. Številno zbrani so z grozo opazovali zverino z dolgimi čekani. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi se v teh krajih potikali ali zadrževali divji prašiča, in so mnenja, da se je ta samec priklatil iz kočevskih goz/lov in preko Save k naim. Mogoče pa tudi iz Hrvaške. Divji prašiča bi tu, ako bi sc ugnezdili, imeli obilo gozdne hrane, obrobnim jKmostnikora pa bi prizadejali dosti škode. Huda zima Sv. Rupert nad LaSklm, 10. januarja. Ko smo o božičnih praznikih gazili do kolen v blatu, poslušali petje pomladanskih ptičic, trgali krasno razcveteli tokih in vijoličasto pomladansko vresje, smo se že sprijaznili t. mislijo, da je zim« na nas pozabila ln se zamudila v Ajmeriki, da bo po neprijazni, deževni jeseni priSla takoj topla pomlad. Starejši ljudje pa so rekli: Gosposka in zima nikoli ne prizaneseta. So res prav modrovali! Sveti Trije kralji eo prišli oblečeni v debele zimske kožuhe, tako je pritiskala mrzla er-bovska sapa, od 8. januarja pa divja tukaj že tri dni in tri noči pravcata snežena burja. Vieolri sneženi zameti eo zaprli ceste in poti; le z velikim trudom in naporom prideš k sosedu, če imaš dobre zimske škornje; v navadnih čevljih pa boš kmalu zajel prehlad in kašlja na cente. — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josclova« grenčica lahko izpraznjenje Črevesa brez vsakega napora. Motom o4 UViUtantn »ocllolti. politika In S. itn. J« «1 IS II. 1932. Koledar Nedelja, 13. januarja (1. nedelja po Razgla-šenju Gospodovem). Sv. Družina; Veronika Mil.' Ponedeljek, 14. januarja: Feliks (Srečko) Nol., duhovnik mučenik; Hilarij. Novi grobovi -f- Št. Ilj v SI. gor., 11. jan. Danes smo pokopali enega najstarejših šentiljčanov. Bil je to oče Matija Bračko, po domače Poklež. Dosegel je visoko starost 85 let. — Njegova prijazna hišica stoji tik državne meje na Krsnicd, ena njegovih njiv pa spada že pod Avstrijo. — Možek je bil vedno veselega značaja in zdravega humorja, zanimal pa se je še do zadnjega za različne dogodke po naši domovini. V predvojnih narodnih bojih in pri različnih' volitvah je vedno odločno stal v slovenskih vrstah. — ag mu spomin! jbL Osebne vesli = Za duhovnega svetnika je imenovan g. Jožef Žekar, dekan in nadžuipniik v Rogaitcu. Iskreno čestitamo! = Poročila sta se včeraj popoldne v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Ljubo Ravnik, geometer, in gdč. Dragica P a v 1 i č, uradnica in pevka »Ljubljane«. Iskreno čestitamo! — Na juridični fakulteti univerze kralja Aleksandra v Ljubljani so bili diplomirani gospodje Finec Milan iiz Ljubljane, Koščak Anton z Rakeka in Šoukal Ciril iz Ljubljane. Če- stitamo! = Iz odvetniške službe. Odvetnik g. Aleksander Ravnikair v Mariboru se je odpovedal izvrševanju advokature in je bil na lastno prošnjo izbrisan iz imenika odvetnikov. Za prevzemnika pisarne je bil imenovan odvetnik g. dr. Edvard Bučar v Mariboru. Ostale vesti — Za božično dobo primerno berivo najde mladina v »Vestniku dejanja sv. detinstva Jezusovega« 1954. Škofijsko vodstvo ponovno prosi, da bi gig. poverjeniki ali sami ali po drugih osebah sprejeli v trgovini »Ničmant določeno število izvodov omenjene brošure. Na željo 6e dostavi »Vestrrik« tudi po pošti. — Sv. maša zadušniea za pokojnega člana kri-žanske moške kongregacije g. Miroslava Bežnika bo jutri, v ponedeljek, ob 6 zjutraj v Križankah. Ako potrebujete dokaz da sta »Hubertus« milo In »Pe-MILO rion< pralni prašek resnajboljša domača izdelka, vprašajte za mnenje one gospodinje, ki ju že uporabljajo. — »Res dobra sta« vam bodo dejale. Prava domača izdelka sta. svoji k svojim! — Most v Stahovici pri Kamniku je gotov. V novembru smo poročali, 'kako je cestni odbor pričel graditi novi most v Stahovici. Dovršite v dela pri tem mostu pa je prevzelo gradbeno podjetje inž. Josip Dedek iz Ljubljane. Most, ki je bil pred par dnevi v glavnem končan, je zgrajeni čez hudournik črno pred znano gostilno >pri Korlnu« in je iz železobetona. Za betonska dela so to pot prvič uporabili porfimi pesek in gramoz iz Kamniške Bistrice, tako, da bo most sivozelene barve Cestišče pri novem mostu bo nekoliko višje, s čimer bo dvignjena tudi cesta in zmanjšan neprijetni klanec pred »Korlmom«. Cestišče bo tlakovano s porfirnimi kockami. Spomladi bodo že dovršili cementno ograjo, zdaj pa je v splošno zadovoljstvo voznikov že omogočen promet po novem mostu. — Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, ne-razpoloženosti za delo povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseuči-liških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po za-vživanju »Franz-Josef« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. — — Na Vogln nad Bohinjem je po novo zapadlem snegu nojidealnejša smuka, Zadinje vremensko poročilo se glasi, da je vreme popolnoma jasno, mraza pa 10 stopinj pod ničlo. Sedaj, ko je zavladalo lepo vreme in ko žarijo Julijske Alpe v kristalnem objemu zimske narave, je Vogel s svojimi najlepšimi smučarskimi tereni kakor začaran vrt rojenic, ki so na-sule vsepovsod s svojo radodarno roko obilo belega cvetja. Pogledi z Vogla v zasneženo Bohinjsko dolino pa izpopolnjujejo ta rajski občutek, tako, da se človek ne more ločiti od tega bajnega sveta. Sedaj je najudoibnc jši čns, da v lepem pršiču in srežu preživite dneve na Voglu, kjer boste v Sknlaškem domu imeli vse udobnosti. Prostora je dovolj. to zelo pomembno delo, ki je tudi v odersko-tehniškem ozimi na višku, in krasno zunanjo opremo. Izvod stane 26 Din. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljaju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. — Posredovanje Delavske zbornice. Prihodnji teden odpotuje v Belgrad posebno zastopstvo ljubljanske Delavske zbornice, da ministru za socialno politiko dr. Dragu Marušiču raztolmači svoj predlog o uzakonitvi minimalnih delavskih mezd. Kakor čujemo, namerava vlada tak zakon v kratkem izdati. Predlog o minimalnih mezdah je Delavska zbornica v zadnjem času bistveno spremenila, tako da ga bo moglo delavstvo v splošnem sprejeti s simpatijami. Novi predlog bo seveda izključeval omejevanje delavskih mezd navzgor, pač pa predlaga, naj se strogo preprečuje nesorazmerno zniževanje delavskih mezd navzdol z izgovorom na krizo in na prevelike ponudbe delovnih moči na delovnem trgu. Gospodinjske predmete Iz bakra, medenine, alpaka, aluminija, pločevine, zlata, srebra itd. čistite temeljito in enostavno v bodoče le z: ^g Dobite v vsaki železninski ali špecerijski trgovini. *Servifotj Vata Mariboru je krava sunila z rogom v desmo ki mu je izteklo. Tudi Guimzelj je bil pripeljan v ljubljansko bolnišnico. Premog CIMEAN m h^ntiFricie V. |j to ganilo in so vneto zasledovali dolgoprstneže; v tem slučaju so imeli nekaj sreče. v Sevnici so aretirali neko žensko iz bližnje reške fare in pri njej našli 7 kokoši, last nesrečnega Strgarja. — Slike s sestanka Male svnie, ki smo jih priobčili v včerajšnjem »Slovencu«, nam je dal na razjiolago foto-atelje Grabjeo-Mavec, Ljubljana. Miklošičeva cesta. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Obosojeiii ponarejevalci denarja. Pod tem naslovom smo 5. januarja poročali, da je bil pred ljubljanskim sodiščem obsojen na 10 mesecev si rog c g« zapora in 120 !>in globe Franc Sedlar, samski trgovski sluga iz Most pri Ljubljani. Ugotavljamo, do 7, obsojenim n i identičen g. Franc Sedlar, ki stanuje v Mostah pri Ljubljani, Ciglarjevu 8. — Edvard Kocbek: Zemlja — je gotovo najpomembnejša pesniška zbirka, kaj jih je izšlo pri nas v zadnjem času. v nji «e naim odkriva močan sodoben duh, ki prodira v veličastvo življenja in sveta, in živa slutnja, ki gleda novi čas boja in trpljenja za boljše človeštvo. Vsaka pesem posebej je lepota evoje vrste ki vpliva z neičrpno močjo. Knjiga je izšla ra božič pri Novi založbi v Ljubljani iin zasluži me pokornosti. (Cena broš. 28 Din, vez. 56 Din J — Drevesca — irtve maščevanja. Bonska uprava je dala lani ob nekaterih večjih cestah zasaditi jablane in druga sadna drevesca. S tem je banska uprava nameravala napraviti ceste kolikor toliko ugodne, to je vsaj nekoliko varne pred prahom, obenem pa tudi izkoristiti v prid cestnih fondov zemljo ob cestah. Tako je dala zasaditi tudi lepo gorenjsko Cesto. V delu med Dravljami in Št Vidom pa so ta mlada drevesca postala žrtve grdega maščevanja. V eni zadnjih noči je neznan človek poruval in polomil 27 mladih jablan ob tej cesti, tako da bo treba drevesca na novo posaditi. Gmotna škoda sicer ni velika, saj znaša le okoli 1000 Din, tem večja pa je Skoda, ki jo je neznanec povzročil lepoti ceste in vse okolice. Neka ženska je izpovedala na policiji, da je videla tri moške, nekega starejšega moža in dva mlajša, očitno obrtniška vajenca. Starejši moški je dejal svojima mlajšima spremljevalcema: »Meni ni nič, odlomiti tako drevesce l< nakar je stopil k bližnji mladi jablani ter jo prelomil. Policija domneva, da je to dejanje izvršil kdo, ki se je nameraval iz tega ali onega vzroka maščevati nad cestarjem. — Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zaslezenju v nosu, sap- j niku in grlu, obolenju ušes in toči skrbite za to, da se želodec in črevo večkrat temeljito izčisti z naravno »Franz-Josef« ! grenčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de »Franz-Josef« voda trpečemu človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. — V službenem listu kralj, bonske uprave dravske banovine od t2. t. m. je objavljena »Neredba o izpresmembi nairedbe o izipremembi zakotna o likvidaciji agrarne reforme na vele-posestvili«, dalje »Navodila za izvrševanje na-redbe o olajšavah glede izterjave škode, povzro" čene z gozdnimi dejanji«, »Odločba o taksah za pregled pri uvozu sadik gozdnega in okrasnega drevja in g.rmičja«, »Spisek luksuznih predmetov za gospodarske zadruge in njihove zveze«, »Ratifikacija konvencije o telekomunikacijah po Jugoslaviji« in »Sestava oddelkov držaivmega sveta in njih področje za leto 1955«. — Dve nesreči. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali posestnika Franca Cankarja iz Bibovnice v občini Trata nad Škofjo Loko. Ta je imel opravka v domačean mlinu, med delam pa ga je zagrabilo mlinsko kolo iin ga pričelo sukati okrog. Cankar je dobil resne poškodbe na glavi, zlasti na desnem semou. — 54 letnega hlapca Miho Guimzlja iz Poljčan pri oko. E —lOP, lop, lop! ^ X prlma KOSOVEC Franko Zagorje ob Savi. Cena za tono Din 220'—. nudi: Premogovnik „Šemnik", Zagorje ob Savi — Požar v Loški dolini. V četrtek, 10. t. m. okoli 8 zvečer so vznemirile sirene tukajšnjih žag vse prebivalstvo: sredi doline je nastal ogromen plamen. Gorel je velik dvojnati kozolec gostilničarja Zdravita Vilarja, ld stoji v Pudobu, v osrednji vasi Loške doline in sicer zadaj za vrtovi. Na strehah leži k sreči 5 cm snega, povrh tega je pihal ugoden veter, vrtno drevje pa je tudi pomagalo preprečiti, da se ogenj ni bolj razširil. Kozolca ni bilo mogoče več rešiti in gasilci so bili na straži, da se niso vnela druga bližnja jx>-slopja. K požaru je prihitelo skoraj tisoč ljudi. Požar je bil najbrže podtaknjen, ker je pričelo goreti več metrov visoko tik pod streho samotnega kozolca. Zgorelo je tudi nekaj desk in sena ter ograje in pa en voz. Škode je okoli 20.000 Din, vendar pa je stavba bila zavarovana. — Lisica mori kokoši. Izpod Sv. Gore nam poročajo: Prejšnji teden je lisica pri nekem jx>-sestniku ponoči pomorila osem kokoši. Vsem je odgriznila glave in jih |K>žrla, petelinčka pa je odnesla s seboj. V naših krajih delajo lisice gospodinjam veliko škodo in bi bilo dobro, ako bi se najemniki lovov nekoliko bolj zanimali zanje. — Neprestane tatvine. Iz Škočjana pri Mokronogu poročajo: V noči od 3. na 4. januar so predrzni uzmoviči obiskali kurnioo našega mlinarja Strgarja in mu odnesli 15 kokoši. Ta gospodar je res nesrečen, saj je bil v teku enega leta trikrat okraden. Ko nam je 1o svojo tretjo nesrečo pri- ' povedoval, so mu prišle solze v oko. Orožnike ie V višinskem soncu in snega Je Kunll« nedosegljiva. Smučarji, rabite jo tudi pri kožnih poškodbah Kamila cvetna krema j« v rumeno-modri škatljiei. — Tujski promet v Zagrebu. Včeraj smo poro-Šali o tujskem prometu v Ljubljani ter ugotovili, da j« bik) kljub adabi floronl Ioni v Ljubljani okoli 64.000 tujcev. Soraonerno še slabše pe ne je odrezal Zagreb, katerega statistika « tajskem prometu beleži za lani le 62.000 tujcev, čeprav Je Zagreb večje JcupCijako središče kakor pa LJubljana. V zagrebških hotelih hi prenočiščih Je bilo med inazesned največ Avstrijcev, slede pa ikn čchoekv vwki, Nemci, Madjari in Italijani. Naših državljanov Je priSlo v Zagreb 30.000, tujih državljanov pa 23.000. Po mesecih je bfl v Zagreba največji tnjski promet meseca septembra. Jugoslov. knjigarna v Ljubljani FATTTNGKR, DE« KATECHKT ERZAHLT. Gg. naročnike na navedeno katehetično novost obveščamo, da je druga naklada te izbor ne knjige popolnoma pošla tudi pri založništvu. Knjiga izide v tretji nakladi koncem januarja in jo bomo razposlali gig. naročnikom takoj jx> dospelosti. Pri tej priliki si dovoljujcimo oijx>zoriti na to knjigo zlasti gg. katehete s prošnjo, da nam poverijo cenjeno naročilo še pred izidom nove naklade, da jim zagotovimo čimprejšnjo dobavo. Najboljši dokaz za izvrstno poraihnost tega katehetičnega pripomočka je deislvo, da je hila prva naklada v teku štirih, driiiga pn v triku šestih tednov popolnoma razprodana. Opozarjamo tndi na pravkar izišli deli: Schmilgar F, Heiliges Heldentum. Beispiel-sammhing ftir den Religiomsumtenricht. 529 str karton. 80 Din. Ilerget: Heiliger Idealismns. Relipiose An-spraohen ftir hohere Sc.lnulen. 153 str. karton 60 Din. — Zagrebški tat prijet na Dunaju. Dunajska policija Je te dni prijela 33 letnega medna rodnega tatu Nikolo Segoto, ki je dom« z Reke. šegota je pričel svojo tatinsko karijero s številnimi tatvinami in vloani v Zagrebu ter je odsedel že več kazni: nazadnje je Segota odšel v Berlin, kjer se je v tatvinah še »izpopolnile ter je kradel po vsej Nemčiji in Avstriji, dokler ga sedaj ni prijete dunajska policija. Zagrebška policija bo poslala dunajski policiji natanSue podatke o življenji' tf"ga nevarnega tatu. — Pristanišče v Siskn propada. Zadnja le ta vedno bolj padn promet v pristanišču t Si«dcu. Medtem, ko je bil proimet še pred leti tako velik, da je bil Sisek na četrtem mestu med jugoslovanskimi rečnimi pristanišči, je padel sedaj tako globoko, da je lami znašal samo 18.000 vagonov, medtem ko je še L 1933 znašal 66.000 vagonov. Pristanišče v Siskn pričakuje rešitve le od tega, ako bo možno izvesti poglobljen je Save im Kolpe. Ves proimet m. Savi in Kolpi so lami opravile ladje pod jugoslovansko zastavo. Zimska sezona Centralna kurjava Rodlolermalno HopoilSCe Dolenlshe Toplice M"™ Izborni uspehi zdravljenja, posebno pri revmatumu išiasu. protinu (giht), živčnih ter ženskih bolezn h. Moderna električna terapija. Tekoča hladna in toplB voda v sobah. — Na željo tndi serviranje v sobah — Velika starka v Zagrebu. V zagrebški teks tilni tovarni Herman Polteck Je izbruhnila 9. ta- \ nuarja popoldne velika stavka. Ta tovarna v Can j karjevi ulica blizu Črnomarca je namreč nameravala reorganizirati delo v tovarni. Delavstvo pa nI i bilo zadovoljno z načinom, kako bi ee ta reorga- 1 nizacija izvedla. Uradmištvo, ki je delalo na re-■ organizaciji, se Je delavstvu hudo zamerilo in de-; lavci eo pometali uradnike iz tovarne. Delavci eo zapustili stroje, ostali pa so vse popoldne in vso noč v tovarni in so izjavili, da lako dolgo časa ne bodo zapustili tovarne, dokler tovarna ne prekliče svojih sklepov. Šele, ko je zjutraj posredovala za grebška Delavska zbornica, eo delavci zapustili tovarno. Pred tovarno je bila policijska straža, ki je pazila na red, vendar pa ni posredovala, ker sr. bili delavci disciplinirani. Slavke, ki še traja, se udeležuje okoli 1-100 delavcev. Delavci izjavljajo, da tako dolgo časa ne bodo delali, dokler tovarna ae obljubi, da ee bo delo vršijo po starem načinu. Tovarna PoUack ima svoi sedež na Dunaju. Potreba zgradbe podžupnijshe pQ sloJCtlski domovini cerkve v Trbovljah Trbovlje, 12. januarja. Dosedanja župnijska cerkev sv. Martina v Trbovljah je v lačasuetn stanju premajhna. Že pred vojno je takratni župnik Peter Erjavec zahteval novo cerkev, a je zadeva radi vojne zaostala. Vendar se potreba večjih cerkvenih prostorov v dušeskrbju vedno bolj čuti in je vsako uspešno cerkveno delovanje docela nemogoče. Poglejmo najprej: t. Velikost (prostornino) edine sedanje inpne cerkve! Vseh sedežev v cerkvenih klopeh je 260. Za stoječe obiskovalce še ostane prostora 105 m' (natančno 104.75 m*). Ako se računa na 1 m* po 3 obiskovalce, znaša to za površino 105 m* 315 ljudi in 260 sedežev, torej skupaj 475 ljudi. Toliko ljudi se torej brez stiske lahko udeleži službe božje. 2. Število rednih ur. opravil ob nedeljah in praznikih pa je pri nas pet. Lahko se torej udeleži zapovedane službe božje 475 krat 5, to Je 2875 vernikov. V Trbovljah pa je po zadnjem ijudskein štetju leta 1931 3. število dnš skupaj za celo župnijo: 17.166. Ker pa je tudi v Hrastniku ta čas zasilna cerkev »Kristusa Kralja« z dvema cerkv. opraviloma in se tudi tam dela za zgradbo nove cerkve, pridejo za župno cerkev r Trbovljah v poštev le okolice (kraji) s sledečim številom duš: Trbovlje 885, Gabrsko 193, KnezdoMlovte-Svine 297, Planina 88, Klek-Ceste 209, Globušak 152, Loke 7684, Re-tje 2843, Sv. Marko (le deloma) 216, Sv. Katarina 818, torej skupaj 12.885 duš. 4. Dokaz, da je sedanja župna cerkev premajhna, sledi že iz navedenih številk. Od 12.885 taranov se more ndeležiti zapovedane službe^ božje le 2875 (glej pod 2), torej komaj ena četrtina. Nadaljnji dokaz: V sedanjo župno cerkev ne ■toremo spraviti niti vseh šolarjev. Imeti mora- mo zanje zlasti ob državnih praznikih za vsako šolo posebej sv. opravilo in je cerkev obakrat do zadnjega kota natlačena. V tako tesnem prostoru je dobro dušeekrbje nemogoče. Nekateri sploh ne gredo v cerkev, ker ne dobijo prostora ali pa so v taki stiski, da še skoraj dihati ne morejo; da bi mogli poklekniti, še misliti ni. In vendar bo Trbovlje skoraj največji industrijski kraj ▼ Jugoslaviji, torej večinoma delovno ljudstvo, ki je izpostavljeno raznim nevarnim vplivom in kjer delavec pri svojem težkem in nevarnem stanu predvsem potrebuje verske in moralne podlage, božje pomoči in tolažbe, ki jo bo najlažje in najlepše zajemal t svoji cerkvi. Iz navedenega je pač zadosti razvidno, da so v Trbovljah potrebni večji cerkveni prostori. Pa kako jih dobiti? Tačasna župna cerkev se ne da nikakor zadostno razširiti, ker za to ni prostora. Je pa tudi preoddaljena od glavnih delavskih kolonij. Šola na Vodah ima čez pol ure, veliko faranov, zlasti iz Retja, pa po eno uro in še več do sedanje župne cerkve. Ker ee tedaj tačasna župna cerkev ne da razširiti, je le eno še mogoče, da se postavi nova podiupnijska cerkev na od župne cerkve že kupljenem zemljišču nasproti stare bolnišnice, sredi delavskih naselbin. Župni urad in duhovščina hi ostala pri župni cerkvi, kakor sedaj, in bi od tam oskrbovala službo božjo pri podžupnijski cerkvi v Lokah. To je edini načrt, ki bi se dal izpeljati z najmanjšimi stroški in ki bi vsestransko in v splošno zadovoljnost vseh, tudi najoddaljenejših faranov, ustrezal in ki ga je župni urad predložil v nadaljnje potrebno poslovanje škof. ordinariatu v Mariboru. Celje Dobrodelnost in dolžnost podpirati potrebne Kolfko je bilo ie pisanega o dobrodelnosti — ■U če hočete: o karitativnem delul Vendar pa poglavje o dobrodelnosti prav gotovo ne bo izčrpano do konca sveta. — Povod za naslednje vrste mi je dala ugotovitev nekega cerkvenega govornika med zadnjimi prazniki, ko je bil v pridigi govor o dobrodelnosti in o podpiranju potrebnih po Vincencijevih konferencah, — in o tem, kako se prav tisti, ki imajo obilno premoženje, najčešče izmuznejo in najrajši kar nič ne dajejo za dobrodelne namene. Pa še to-le je povedal gospod v pridigi: da podpira nekje v Ljubljani Vincencijeva konferenca sicer potrebnega moža — očeta, čigar sin je — premožen, bogat celd, trgovec ali karkoli že bodi. — Mislim, da se bo vsak človek, tudi pagan, ne samo krščeni kristjan, opravičeno vprašal: Je-li sploh mogoče kaj takega? — Pa Je vendarle mogoče in res ne samo v ugotovljenem primeru, marveč in žalibog le prepogosto. Mnogo sličnih primerov je znanih tudi piscu teh vrstic, ko sin očeta — bogat ali vsaj dobro situiran sin — očeta siromaka noče poznati; ali noče poznati vnuk siromašnega deda, ki je izročil sinu lepo premoženje, a njegov dedič in naslednik tega deda niti ne smatra za sorodnika ter prepušča skrb zanj — zasebni dobrodelnosti. Seveda tudi javni, ako le količkaj gre. Iz navedenega resničnega primera lahko čisto določno sklepamo, da se tisti trdosrčni sin nič več ne šteje med kristjane in četo ne med katoličane, ker noče poznati ali priznati najvišje zakonodaje Stvarnika samega, ki veleva v četrti zapovedi: Spoštuj očeta In mater! — Kako bi potem tak človek ne [»zabil tudi zapovedi Učeni-knve: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Toda za take zakrknjence, kakršen je označeni sin, in za take, ki nočejo poznati najvišjih božjih zapovedi, še manj jih izpolnjevati, imamo pa tudi — posvetne, državne in stare, a še vedno veljavne deželne zakone. Posvetna, to je državna oblast ima ne samo možnost in pravico, marveč tudi dolžnost, da z zakonom prisili sina ali vnuka, da iz obilnih sredstev lastnega premoženja, bodisi od prednikov prejetega ali pozneje pomnoženega, vzdržuje očeta ali deda s tolikšnimi podporami, ki zadostujejo za njegovo, bodisi skromno, toda dostojno in človeka vredno preživljanje. Ako je oče ali ded morda že onemogel, ima oblast tudi vse možnosti, da mu poskrbi za vzdrževanje v kaki hiralnici ali v drugem enakem zavetišču na ntroške premožnega sina ali vnuka, ki črpa svoja sredstva iz virov, ki mu jih je kot osnovno premoženje pripravil oče odnosno ded. — Naj navedem, da je vse to mogoče odrediti po temeljnih določilih avstr. domovinskega zakona iz L 1863 (§ 23.), dalje po določilih ubožnih deželnih zakonov za bivšo Kranjsko po drugem odstavku § 6. zakona i» l 1883, zlasti po določilih avstr. občega državljanskega zakonika, ki jih pa zavoljo obšir-noeti ni mogoče navajati v ozkem obsegu člančiča, kot je ta. Vprašali boste: AH Je morda Vincencijeva konferenca v kaki zvezi s predstoječimi izvajanji? Ali more ona kaj storiti, da se spoštuje tn izvršuje zakon? Odnosno je-li konferenca Bploh poklicana ali pristojna za to? — Ne vem, ali je že kdo načel to vprašanje ali ne. Vsaj mani ni nič znanega o tem. — Zato mi dovolite, da povem svoje misli, prepuščajoč drugim sodbo, so li prave ali niso. Gotovo Je, da Je v prvi vrsti stvar vsakega poedinca samega, da si sam tudi pred oblastvi izvojuje svojo pravico na osnovi posvetnih zakonov, ako mu jo že odreka po božji zapovedi ukazana krščanska dolžnost — V drugi vrsti je predvsem dolžnost občine, da se v svoji uradni lastnosti in pravici zavzame za take zaneuiar-jane roditelje, zapuščene od neposrednih potomcev lastne, a zatajene krvi, kf ee jih vrh vsega tudi sramujejo. To dolžnost in pravico nalagajo občini navedeni domovinski zakon in na njegovi osnovi sklenjeni in sankeijonirani deželni zakoni naših nekdanjih deželnih zakonodajnih zbornic. Ali neredko se dogaja, da si od lastne krvi zapuščeni in zatajeni oče ali stari oče ne upa nastopiti proti sinu ali vnuku, morda misleč: aaj ne dosežem itak ničesar; sin ali vnuk Ima predobre »zveze« in ugled na zgoraj. Tudi občina se utegne premišljati in ne stori nič, morda eel6 zavoljo »zamere«. — Kaj tedaj? Ali naj bo zapu-Žčoni oče ali zatajeni ded oropan svoje po zakonu mu pristoječe pravice? Kdo naj torej nastopi, da brani njegove pravice — ako treba — tudi nasproti oblastvom? — Mislim, da je v tretji, s zato nikakor ne v zadnji vrsti, prav Vincencijeva konferenca ali p« Kari-totivmn rvfv/.n niiinn pnhlinana. da vin m* nhramhn dolžnosti, ki jih kršijo malopridni (potomci), in pravic, ki jih imajo nasproti njim ascendenti (najožji sorodniki v nazgornji vrsti, to je starši in stari starši), — v svoj delokrog in v svoje roke, ako ni druge možnosti Ln pomoči. — Saj imajo ta dobrodelna društva tako vzvišen značaj javnosti kakor nobena druga, ko delujejo lako javno-očitno, morda bolj nego marsikatere javno-pravne korporacije. Saj prav te naše dobrodelne ustanove nosijo ogromna bremena zasebne ubožne preskrbe, za kar so praviloma obvezno poklicana javna oblastva. — Ako povzamem vsa izvajanja v pričujočem sestavku, prihajam do zaključka: da naj bi Vincencijeve konference ali pa Karitativna zveza sprejela v svoj delokrog tudi izvrševanje prošenj in vlog na vsa ona oblastva — počenši pri občinah —, kojim je naložena zakonita dolžuost skrbeti za siromake in čuvati njihove pravice. — Ali ni ta misel vsaj vredna, .da se razmotriva o njej? F. K-n. (j Pomorsho-propagandni tečaj JS Pomorsko obrambna organizacija Jadranske straža, ki je dete srca in razuma našega naroda, je bila ustanovljena pred 13 leti v sončnem Splitu, srcu našega Primorja. Krog njenega članstva se je vedno bolj širil, k čemur so mnogo pripomogli porno r s ko- propa gand n i tečaji, ki jih je mlada organizacija prirejala v Splitu. Inteligemti iz vse države, predvsem učitelji m profesorji, so bili pozvani v tečaje, kjer so dobili dovolj pobude in potrebnega znanja za širjenje velikih idej JS. V Splitu se je doslej vršilo pet pomorsko-propagandnih tečajev in mnogi tečajniki so uresničili vsa pričakovanja, ki jih je vanje stavila naša pomorsko obrambna obče narodna organizacija. Ker se je v zadnjih letih JS posebno močno razvila v dravski banovini, kjer šteje okoli 100 krajevnih odborov in poverjeništev z nad 10.000 člani ter 665 podmladkov z nad 65.000 člani, je ljubljanski Oblastni odbor JS prekinil s tradicijo ter prvi v državi priredil pomorsko-propagandni tečaj v zaledju, daleč od morja. Potrebne so nove moči za utrjevanje, širjenje in vodstvo številnih K. O. in PJS. Njegovemu pozivu se je odzvalo izredno veliko število iz vrst slovenskega učiteljstva ter profesorjev iz vse banovine. Prvotno je bil zamišljen tečaj največ za 60 oseb, zaradi velikega števila prijav pa se je kasneje več kot podvojil ter je bilo sprejetih 120 učiteljev in učiteljic, več profesorjev m profesoric ter nekaj dijakov in dijakinj, odbornikov PJS iz ljubljanskih srednjih in strokovnih šol, taKo aa je oba vzporedna tečaja posečaio okroglo 160 oseb. Tečaj, ki je bil omogočen z velikodušno podporo, se je vršil od 2. do 5. t. m. v Ljubljani. Prehrano in stanovanje so imeli tečajniki pod gostoljubno streho Akademskega kolegija, v kolikor niso stanovali in se hranili privatno. Predavanja so se vršila vse dni v Trgovski akademiji, kjer' je prepustil potrebne prostore direktor dr. Karlo Pirje-vec. Izvršni odbor JS v Splitu je poslal na tečaj svojega ideologa in neumornega propagalorja prof. dr. Iva Rubiča, ki je s svojim nastopom, velikim strokovnim znanjem in govorniško veščino namah pridobil ves tečaj. Tudi vsi drugi predavatelji so s svojo stroko enako znali navdušiti hvaležne poslušalce in poslušalke. Celotni tečaj je bil razdeljen v dva vzporedna oddelka, ki sta imela vsak po 20 lir predavanj. Predavatelji so jih seznanili z vsemi panogami, ki so v zvezi z našim morjem. Dr. Rubič in dr. Val ter Bohinec sta predavala o zemljepisu Jadrana in njegovih obal, prof. dr. Turk o zgodovini vzhodne obale Jadrana, prof. dr. Cermelj o slovenski obali Jadrana ter o jadranskem vprašanju v mednarodni politiki, prof. Rudolf o morju v našem gospodarstvu, prof. Bunc o morju v slov. literaturi, dr. Štele o morju v jugoslovanski umetnosti, dir. Higijenskega zavoda tir. Petrič o morju in zdravju, kapetan fregate v pok. B. Erni o naši mornarici, kontrolor Uršič o slov. Ko-totanu, dr. Rubič o ideologiji ler organizaciji JS, dr. Jeglič o organizaciji JS v dravski banovini ter o odnosih JS do ostalih naših nacionalnih društev, dr. Murko o socialnem skladu JS v dravski banovini in učitelj Pirnat o podmladku JS v dravski banovini. Slednji je imel tehnično vodstvo tečaja, ki mu je načeloval načelnik prosvetnega odd. m sekcije PJS g. Josip Breznik. Slušateljem tečaja je priredila v četrtek, dne 3. januarja zvečer Ljudska univerza v Delavski zbornici predavanje pomorskega strokovnjaka lion. univ. prof. dr. Ljudevita Btihma, ki je v sijajnem govoru razmotrival jadransko vprašanje v mednarodni politiki. Narodno gledališče je omogočilo mnogim t^ainikom ty>c?i opere in drame po riti žaai oern. Tečajniki so si ogledali pod vodstvom & Uradno popravljanje Talilnih imenikov r letu 1035. Po § 5 zakona o volilnih imenikih, SI. 1. od 12. septembra 1931 št. 347-54 mora mestno načelstvo v dobi od 1. do vštetega 31. januarja izvršiti uradoma popravke stalnih volilnih imenikov. Pri tem vpiše v volilne imenike s svojim sklepom vse osebe, ki imajo volilno pravico, pa še niso vpisane, ter izpusti na isti način one, ki so izgubili to pravico. Vojaki, ki so odslužili, odnosno ki bodo v L 1935 odslužili svoj rok, se vpišejo uradno. Volilno pravico za volitve v narodno skupščino imajo vsi moški državljani kraljevine Jugoslavije po rojstvu ali naturalizaciji, če so dovršili 21 leto starosti in vsaj že leto dni redno bivajo v mestni občini celjski. Državni in javni samoupravni uslužbenci se vpišejo v voliv-ne imenike ineata Celja, ako imajo v njem svoj službeni sedež. Za državne uslužbence se ne zahteva enoletno bivanje. Vse osebe, ki imajo pravico do vpisa, pa v imenikih še niso vpisane, naj se zglasijo v času od 14. do vključno 26. januarja t. 1. med 9. in 12. uro dopoldne v sobi št. 2 mestnega načelstva. Ostali podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva. Oglejte si na novo ureieno trgovino pletenin 0. PUŠIlIK, Celic, Canharjeva c 4 Prepričajte se o dobrem blagn in izredno nizkih cenah. Strojno ažuriranje in entlanje. -0* Celjski smučarji povabljeni na Hrvaško. Zagrebška zimsko-sportna podzveza je povabila mesto Celje, da se udeleži medmestne slalom tekme dne 20. januarja pri Samoboru. To bo prva medmestna slalom tekma v Jugoslaviji in se bo vršila dne 20. januarja. Tekme se bodo udeležili najboljši celjski smučarji, organizacijo ima pa v rokah SPD Celje. 0 Meškov misterij »Henrik — gobavi vitez« ponovi danes ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice Jugoslov. strokovna zveza. 0 Občni zbor Muzejskega društva r Celju je bil v sredo 9. t m. v Narodnem domu. Na občnem zboru so bila podana običajna društvena poročila, o potrebi novih prostorov za celjski muzej je govoril predsednik g. prof. Orožen, g. prof. Brodar je pa poročal o rezultatih zadnjega izkopavanja v Potočki zijalki in o odkritju nove jame pri gradnji banovinske ceste Radeče—Litija. Izvoljen je bil stari odbor s predsednikom g. prof. Orožnom na čelu. 0 Večja vsota denarja se je našla v mestn. Vpraša se v podružnici »Slovenca« v Celju. Trbovlje Volitev konkurenčnega odbora aa žiupnijo Trbovlje se je vršila v petek popoldne v risal-niči meščanske šole. Bilo je povabljenih vseh 36 občin. odbornikov trboveljske in 30 H,ra«t-niik-dolske občine. Za tako število pa na občini ni dovolj velikega prostora. Izvoljeni so bili: Mrzolj Gašpar, Pust Rudolf, Jordan Avgust, Kraner Ivan in Žagar Franc. Čas za pritož.be proti zemljiškemu dopolnilnemu davku je do konca januarja. Kmetje se o|>ozarjajo na ta razpis, ki je v občinski pisarni na vpogled. Ogrevanje avtobusa. To prijetno napravo za pitnike v sedanjem mrazu je vpeljalo Ar-ze.nškovo avtopodjetje. Volivne imenike [»opraviti je čas ta mesec. Občima želi, da bi to storili že ta teden. Ptuj Okrajno sodišče v Ptuju v letu 1934. Statistika o poslovanju okrajnega sodišča v Ptuju v letu 1934 je sledeča (številke v oklepajih se nanašajo na leto 1933): Opominjalne stvari 1284 (1286), malotne stvari 467 (349), menične stvari 707 (993), začasne odredbe zunaj pravde 4 (22), prisilne izvršbe 3273 (3574), zapuščine 732 (753), varstvene in skrbne stvari 5046 (5006), stečajne stvari 4 (2), preklicno postopanje 15 (13), postopanje za sprejem v zavode za duševne bolezni 7 (1), stvari pravne pomoči v civilnih stvareh 293 (311), odpovedi, vštevši naloge za predajo rabokupnih stvari 66 (51), obči vpisnik 562 (586), over. podpisov 732 (667), zemljoknjižne stvari 3457 (3710), izpiskov iz zemljiških knjig 973 (784), stvari sodne uprave 516 (414), ostalih službenih dejanj 140 (181), številke denarne knjige 3142 (34€0), plačilni nalogi 4057 (4237), številke računov o stroških kazenskega postopanja 487 (507). — Kazenska oddelka V. in VI.: prestopki 1237 (1324), brez razprave 571 (459), pravna pomoč 508 (462), poizvedbe za okrožno sodišče 340 (426), poizvedbe za državno tožilstvo 347 (389), mlajši mladoletniki 30 (30). Na sodnih | taksah je bilo vplačanih v preteklem letu 239.941 I dinarjev. Kaznjencev je bilo v zaporih v pretek-| lem letu skupno 828. Tržič Na evharistični kongres v Ljubljani misli že sedaj kar vsak zaveden katoličan j.n se nanj lu
  • Sca-pinove zviijače«. Brez pravega vodstva, so se dobro pripravili za nastop in na splošno vsi dobro rešili svoje vloge. Posebno dober je bil Scapin. Ta salonska komedija bi zahtevala malo primernejše scenerije in lepše, pravilnejše izgovarjave, kar smo pri predstavi pogrešali Sicer moramo čestitati požrtvovalnim Dobravcem! Mraz in sneg. Od torka skoraj nd^restano sneži; zapadlo je že do pol metra snega. Avto iz Novega mesta v Krško kljub temu še vozi in nam tako vzdržuje zvezo s svetom. Mraza še ni bilo veliko; najhujši je bi! do —-6" C. Nova učiteljica. Iz Trebnjega je k nam po službeni potrebi prestavljena učiteljica gdč. Roza Matohova. Pozdravljamo! Nagla smri. V Grmuljah je 9. januarja timrla mlada, 24 letna žena Marija Pirnar. V teku enega tedna je bila zdrava in mrtva. V miru počivaj! Roko »i je zlomil. Posestnik Viktor Konečnik, p. d. Apačnik v Vrhah se je zadnji torek mudil v mestu po razanih opravkih. Pri svojih opravilih so je zamudil ter se je vračal okrog 20 v temi proti domu. V gozdu nad Starim trgom, kjer je pot jirc-cej k amen i ta, mu je spodrsnilo.' Da bi so obvaroval padca, se je hotel v temi oprijeti bližnjega drevesa, toda ga je zgrešil, padel pod rob poti i.n so zvalil v približno štiri metre globok strm jarek. Pri padcu si je zlomil desno roko tik pod ramo. Ker si radi hudih bolečin in trde teme v globokem jarku ni mogel pomagati, je začel klicati na pomoč. Njegovo klicanje so slišali v bližnjo gostilno Karli er, odkoder eo mu šli na pomoč.. Ustanovni občni zbor koroške zimskosportne pod zveze bo danes ob 11 v hotelu Koniauvcr v Meži ob Dravi. Ljutomer Ljudska čitalnica se pripravlja na svoj letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 20. januarja jki osi ni sv. maši v dvorani Katoliškega doma v Ljutomeru. Na tem občnem zboru bo naše novo prosvetno društvo razgrnilo pred svojim članstvom bilanco svojega enioletnega prosvetnega dela. Vse člane in prijatelje v domači župniji že dane« vabimo, da so tega občnega zibora gotovo udeležijo. 0 važnosti prosvetnega dela na deželi bo govoril g. prof. dr. Hohnjec iz Maribora. Odbor, ki pripravlja poklonitev ljutomerskega okraja pokojnemu kralju Aleksandru na Oplencu, je končno določil datum potovanja na 18. maj. Med potjo si udeleženci potovanja ogledajo tudi Belgrad z okolico in Zagreb. Posebni vlak bo volil iz Ljutomera do Mladeuovea in nazaj. Vožnja bo slala 180 Din. Občinski uradi bodo dobili nabiralne pole, na katerih so bo vsak s podpisom zavezal, da se potovanja udeleži. Do 1. maja morajo biti zbrane prijave. Da dobimo posebni vlak, mora biti najmanj 400 udeležencev. Ako jih iz ljutomerskega okraja ne bo toliko, se bomo združili s ptujskim. Ako nameravaš potovati zraven se priglasi pri svoji občini! (•Šolska kuhinja so zopet otvori Ia teden, d« bodo revni otroci dobivali topel obed. Lansko lelo je dobivalo okoli 200 otrok vsak dan topel obed iz 1« Irfiltlnln nn t/, '-»Inlf, 1..t-- -1-..1: « tuiitaivu 1CIV i/ivim 10.000 tttx*k>Y. Preganjanje vere v Mehih! V cerkvah so plesišča m® l||||| Mehiški nadškof Diaz kliče na pomoč K lili vse katoličane sveta Pizarro osvaja Jaino Ameriko Osvajalčeva zmaga in konec Kako so Španci pred 400 leti osvojili mogočno cesarstvo Inkov Msgr Paskvad Diaz, nadškof mesta Mehika, je poročevalcu newyoršfkega lista »Times« dal to-le izjavo: »Mehiške oblasti eo uradno v enem leta razlastile 150 cerkva in kapelic, iz U zveznih držav eo izgnali prav vse duhovnike. Vee ljudske šole v vsej Mehiki eo od šolskega nadzorstva dobile dopis, v katerem je »poročeno, da ne bo smel delati skušnje noben učenec, ki ne bo hotel podpirati marksističnih vzgojnih metod. Za katoličane je položaj mnogo bujšri kakor je bil leta 1926. Duhovniki ne smejo več deliti svetih zakramentov, ne smejo brati svete maše, ne smejo oznanjati božje besede. Z emo besedo: Vsako versko udejstvovanje je zločin. Tako zvane ustavne garancije verske svobode eo postale kal V Ouaratreru in ▼ mnogih drugih deželah sme biti en duhovnik na vsakih 100.000 katoličanov. Zato je fizično nemogoče, da bi mogli duhovniki izvrševati dušno pastirstvo. V okraju Mehiko (mesto), ki Šteje več ko en milijon katoličanov, je dovoljenih le deset duhovnikov. Zato pa vensko navdušenje katoličanov daleč presega sovraštvo sovražnikov. V začetku novembra je mehiški nadškof birmoval več ko 30.000 otrok in odraslih. Povsod tam, kjer ee še bere kaka »v. maša, katoličani v velikem številu pristopajo k sv. zakramentom in ei s sv. Evharistijo krepčajo duše. Brezverci mesta Mebflco eo v zaplenjeni eer-kvi napravili osrednji urad. Cerkev eo zaplenili, češ, da je župnik v pridigi ministre imenoval brez-tožnike. Kjer so prej vieele podobe križevega pota rise sedaj podobe predsednika Rodegueza io drugih voditeljev narodnih revolucionarjev. Klopi so postavili vzdolž ob stenah. Cerkvena ladja je plesišče, na kor pa so postavili tilmski apaTat. — Proda temu tiranstvu so katoličani vse province dvignili dostojen protest. Toda tudi protesti proti eamo-silništvu niso več dovoljeni. Policija je v posameznih mestih raagnala ztborovanja. Kolikor mi je znano, je padlo najmanj deset mrtvih in 27 ranjenih. V Durangu eo zaprli duhovsko semenii&e. Poslopje je sredi noči nenadno zasedla poliaija. Duhovniki in gojenci eo morali v četrt ure. ia pustiti semenišče. Mestni prebivalci pe eo bili prijaznejši ko kriminalni uradniki ter so duhovnike in dijake sprejeli pod svoj« streho. Katoličani »e izseljujejo ▼ goste gozdove britanskega Hondurasa ter tam iščejo miru in pokoja, katerega jim domovina ne da. Čeprav mehiške oblasti to uradno taje, ven-dar-le ee izseljevanje nadaljuje. Sedaj vidite, kaj postane iz svobode kake dežele, če v njej dobe vodstvo ruski brezbožmiki ter vero preganjajo, kakor ee jim zljiubi. Med tem pa, ko naši bratje in sestre zaradi svoje vere trpe in morajo umirati hren tolažbe svetih zakramentov, vse svetovno časopisje skrivnostno molči. Ogromne vsote izdajajo ta mednarodne športne prireditve, za klice tisočev katoličanov, ki kličejo na pomoč, ker so bodisi v Mehiki bodisi v Rusijii postali žrtev hudičevega sovraštva proti Bogu, za te klice pa ima svetovno časopisje gluha ušesa. Protestiramo proti atentatu na mednarodno pravo, proti mednarodnemu škandalu mehiškega preganjanja vere, protestiramo pa tudi proti molku velikih tiskovnih agencij in proti Zvezi narodov, ki ee skriva za pakt, češ, da rama pravice poseči vmes. Ameriški škofje eo na zadnji seji v Washimg-tornt preganjanje vere najostreje obsodili. Kardinali, nadškofje in škofje so izdali slovesen protest proti protikrščansikemu nasilju mehiških oblasti-Ti ameriški škofje nieo protestirali le kot branilci in varuhi ameriških katoličanov, marveč tudi ▼ imenu katoličanov iz drugih delov sveta. Nihče nima pravice biti brezbrižen do žalostnega stanja v Mehiki, kjer bre&božneži skupaj s framazoni izvršujejo strahovlado. Komunizem se po vsem svetu širi kakor oljnat madež. In vendar svetovno časopisje ne more svojega glasu pridružiti našim. Bodočnost krščanstva je t nevarnosti. Katoličani vsega sveta, prosimo vas, spominjajte se svojih trpečih bratov in sestra v Mehiki !< Največja ladja na svetu bo angleški paraik »Quee.n Marvc. Iti bo obsegala TO.000 ton. Sedaj je dograjena že toliko, kolikor jo kaže podoba. Roman za stare in mlade 11 Pikica in Tonček Potem sta Pikica in Tonček morala sesti. Zaročenec jima je hotel naročiti vročo čokolado, Tonček pa je odklonil: »Hvala, gospod, nikar si ne delajte nepotrebnih izdatkov.« Godba je spet začela svirati. Gospodična Blaginja in njen zaročenec sta vstala in šla plesal. Pikica in Tonček sta ostala pri mizi. »Ali bi šla tudi midva plesat?« je vprašala Pikica. Tonček je njeno povabilo gladko odklonil. »Nazadnje sem vendarle še otrok.t je dejal. »Sploh pa mi tale Rudi prav nič ne ugaja.< »Kajne,« je pritrdila Pikica. »Hu, že njegov pogled je takšen kot ošiljen svinčnik. Tudi l>u-dek ga ne mara. Drugače pa je tukaj vražje-sijajnok rasno.« »Vražjesijajnoikrasno?« jo je presenečeno pogledal. »Kaj pa je to? Aha, spet kakšna tvoja Iznajdba.« Pikica je. pokimala in mu zaupno razkrila: »Tonček, pa še nekdo mi prav nič ne ugaja. Sin našega hišnika. Zagrozil mi je, da Ixj vse povedal očetu, če mu ne dam sto dinarjev. Peter Kobentar 6e piše.« Tonček jo je bistro pogledal in vzkliknil: »Tega pa poznam. Prav v isto šolo hodi kot jaz. veš, samo v višji razred. No, le počakaj, ga l>om ob priliki tako premikastil, da si bo zapomnil.« »Imenitno!« je vzkliknila Pikica in plosk-nila z rokami. »Ampak večji je ko t,to »Pa naj bo,« je hrabro dejal Tonček. »Kljub temu ga raztrgam na drobne kose.« Gospodična Blaginja iu njen zaročenec sita •e medtem podjetno vrtela |>o dvorani. In tudi drugi ljudje »o plesali. Rudi je besno škilil v otroka in zašepetal: »Spravi mi tadva smrkoliina izpred oči. Jutri popoldne te spet počakam tukajle. Kaj prinesel s seboj?« »Načrt,« je dejala gospodična Blaginja. Njen glas je zvenel tako klavrno, kaikor da si je z vil nogo. Na cesti je gospodična Blaginja ozmerja In Pikic«-. Litna. — V krogu njen ustanovitelj Pizarro »Nesrečni otrok! Kako si mogla (ako grdo žaliti mojega zaročenca!« Pikica pa ni odgovorila. Zavijala je oči in kremžila obraz, da bi se ji Tonček spet smejal. Gospodična Blaginja je bila užaljena. Hitela je z Dudkom dalje kakor za stuvo. Predem sta se Pikica in Dudek dobro zavedla, sta že stala pred hišo gospoda ravnatelja Slane. »Drevi se torej spet vidiva.« jc dejala Pikica. Tonček je polk it rini. Ko sta tako stala (»red vrati, se je prikazal na pragu Peter Kobentar in hotel iti mimo. »Za trenutek, prosim!« je zaklical Tonček. »Nekaj važnega ti moram povedati.« Peter Kolientar jc obstal. »Poheri se v hišo!« je lonček oblastmi ukazali Pikici. »Ali ga boš />e zdaj raztrgal na drobne kose?« je vprašala Pikica. »Takšne reči niso za ženske.« je odgovoril. Gospodična Blaginja iin Pikica srta odšli v hišo. Pikico se je skrilo v veži in kukala skozi steklo, ki je bik> vdelano v vrata. Poslušaj!« je'dejal lonček Petru Kobentar ju. »Če boš Pikico še kdaj nadlegoval, boš imel opraviti / menoj. Ona je pod mojim varstvom, si razumel?« »Ho je j. ti pa tvoja nevesta!« se io zarežal Peter Kobentar. »Ali se ti mesa?« V tem hipu pa je že dobil takšno zaušnico, da je sedel na tla. »No. Ie počakaj! Ti bom že dal!« je zakričal in planil pokoncu. Po jc tedaj dobil drugo zaušnico, topol od nasprotne strani, in spel sedel na tla. »No. le počakaj!« je zakričal. Iz previdnosti pa je roje ostal kar na tleh. Tonček je stopil za korak bliže k njemu. »Danes sein te posvaril zlepa. Če boš pa Pikico še kda i nadlegoval, te premikastiim. da boš kričal: »Živijo!« Si razumel?« I 'n ni čakal Petrovega odgovora. Pokazal mu je hrbet »n šel mimo njega, kakor dn ga sploh ni. Jemnastn.« jc r. občudovan jem v/kliknila Pikica za vrat, »ta fant ga pa pihne!« (Dalje.) Lima, prestolnica Peruja, letos slavi 400 letnico obstoja. Njen ustanovitelj in zmagovalec nad pravljičnim »zlatim cesarstvom« Inkov - Francisko Pizarro ni bil več kak ognjevit mladenič. Štel jc 60 let, kakor tudi njegov sotrudnik in poznejši tekmec Diego d'Aimagro. Tudi poprej se je Pizarro udeležil več španskih odprav v Južno Ameriko, ne da bi bil stopil iz vrst drugih nepismenih, sirovih, pohlepnih in neustrašenih pustolovcev. Šele velika odgovornost v vlogi španskega podkralja nad popolnoma neznano deželo je dokazala, da je biJ Pizarro drzen, a preudaren osvojevalec. Pogumna peščica Špancev je premagala trop sko vročino in hudi mraz, zasnežene gore in pragozdove ter naposled odpor 12 milijonskega cesarstva Inkov. Slednje nudi vzgled čudovite državne ureditve v mednarodni zgodovini. Država je vodila vse življenje in delo slehernega rdečekožca ter skrbela za vse njegove potrebščine. Tem pomembnejša je zmaga. Španci nikoli niso videli v domovini stičnih velikanskih zalog živil, obleke, streliva. tako krasnih oesta, mostov nad prepadi, tako vzorno urejene in nagle pošte. Nekega usodnega dne je prinesel poštni sel vladarju Inkov poročilo, da beli ljudje prihajajo po Severni državni cesti: »Imajo blede obraze in z lasmi porasle podbradke. Priplavali so v velikih hišah, jezdijo velike lame in pljuvajo ogenj iz dolgih sarbakanov (pihalni-kov z zastrupljenimi puščicami).« Neznanih konj se je ljudstvo prestrašilo bolj ko topov in pušk. Pizarrovi Španci so šteli 180 mož pešcev in 20 konjenikov. To bi bilo malo pomenilo v Evropi, toda v boju z Indijanci so odločali živci. Vezala jih je tudi medsebojna prisega in pa vez: kralj je dobival eno petino plena, vse drugo se je vestno razdelilo med vojake. Meščanska vojska, ki je divjala v deželi, je tudi olajšala Pizarrovo nalogo. Zadnji Inka je namreč zapustil — v nasprotju s postavo — svoj prestol nezakonskemu sinu Ata-gualpi. Pravi prestolonaslednik Guaskar mu je pa odpovedal pokorščino. Več rodov je izrabilo priliko, da bi proglasilo samostojnost Atagualpa je že vedel, da so Španci samo ljudje, ki ponoči razjašejo »velike lame« in potrebujejo dosti časa za nabijanje pušk. Oe torej niso bili bogovi, kakor so menili prvi prestrašeni sli, bi jih najprej lahko izrabil proti Guaskarju in potem uničil. Zato je predlagal Pizarru sestanek blizu prestolnice Cuzca. Ko so Španci pod vodstvom poslanih vodnikov prekoračili naporne Kordiljere in zagledab na široki ravnini ob močni trdnjavi nad reko deset-! trsoč mož močno Inkovo vojsko, so se prestraših. Razumeli so, da jih lahko reši samo drzni napad, ki bi sovražnika presenetil. Tvegati pravo bitko bi pomenilo podpisati svojo smrtno obsodbo. Ponoči pred sestankom je Pizarro razodel svoj načrt. Gor-tez, pod katerim je služil kot mladenič, je podvrgel Meksiko. ker je ujel cesarja Montezumo. A težka premoč je postala zmedena po izgubi »sina solnca«, 1 in to je zapečatilo njegovo usodo. Pizarro je skle-I ml, da bo poskusil isto taktiko. Plesalci in pevci so prvi prišli na veliki trg I sredi trdnjave, ki je bil določen za kraj sestanka. Potem so se (»stavili v vrste vojaki v črnobelih ali belih nošah z bakrenimi in srebrnimi krepelci, z zlatimi obročki na glavah. Sredi velikašev z dolgimi zlatimi uhani in častnikov, ki so nosili dolge, s pestrim perjem papig posajene sulice, 90 se prikazale cesarjeve nosilnice. Atagualpa na zlatem prestolu, v belem plašču, z demantnim bisernim nizom okrog vratu, z velikim rubinom na čelu in zlatim solncem na prsih je nepremično pričakoval tujce. Tedaj je Pizarro dvignil roko. Zadoneli so streli. Jezdeci so planili iz zasede. Med splošnim klanjem je moral v roko ranjeni Pizarro napeti vse moči. da je otel cesarja, kateremu je neki šnanec že strgal sveti mbin s čela. »Kaciki«, glavarji posameznih rodov in čet, so bili zaklani ali ujeti. Prestrašeni Indijanci so se spustili v divji beg. Spanci so razorožili tisoče ujetnikov. Kot gospodarji prestolnice so pričeli kvartati in igrati za nepregledni plen. Hodili so na lov in se navadili koruznega žganja, dasi so ga priprav-Ijane ženske na ta način, da so prežvekovale zrna in prežvečeno izpljuvale v vedra. Pomembnejšo pridobitev so našli v poprej neznanem krompirju. Pizarro je osebno nadzoroval cesarja in z njim govoril. Atagualpa se je kmalu naučil špansko govoriti in celo nekoliko pisati. Čudne črke so ga zanimale kakor otroka. Nekoč je pokazal Pizarru na nohtu zapisano besedo in se smejal, ko je ni mogel prečitati nepismeni osvojevalec Pizarro je napolnil več sob v palači z zlatimi prestoli, kipi, posodo in okrasjem. Zgodovinski zakladi so romali v topilnice, španski notar je na trgu delil plen. Navadit« vojščaki so dobili po 4 tisoče zlatih pesov, častniki po 8 do 10 tisoč. Almagrov oddelek, ki je šele zdaj dospel v Cuzco, je prejel saino 20 tisoč pesov, kar je izzvalo prepire. Ena petina plena je šla na Špansko. Zlato ni imelo nobene cene. Toda v notranjosti dežele so izbruhnili upori. Almargo s tovariši je zahteval usmrtitev Inke. ki je bil nedvomno v zvezi z vstaši. Pizarro, ki je shitil isto, je zaman ugovarjal. Moral se je omejiti na sodno razpravo m določil Inki branilca, pogumnega juana de Berrado, ki je prepričevalno dokazoval, da sme sklepati o cesarjevi usodi samo Karol V ,,ker so vzvišeni vladarji nad podložniki. Kljub temu je bil Atagualpa obsojen na smrt. Pizarro mu je sporoči! obsodbo in stavil na izbiro: smrt na grmadi, če bo vztrajal v poganstvu, ali vešala, če postane kristjan. Inka je pristal na krst v prepričanju, da bi izgubil upanje na vstajenje, če bi se njegovo telo spremenilo v pepel. Ponoči so prižgali Španci baklje, opravili krst in potem usmrtitev. Indijanci so klečali in v grozi poslušali zadnje hropenje zadnjega Inke. Prihodnji dan je Pizarro opravil zadušnico, pri kateri ?o bili navzočni vsi častniki v paradni noši. Med pogrebom 9o izvršile samomor Inkove žene, da bi mu služile tudi po smrti. Cesarjeva smrt je hudo pretresla Indijance, ki so pričeli ogorčeno vojno. Razen tega se je uprl tudi Aimagro, ki je zahteval več oblasti in plena v Chileu, ki ga je med tem podvrgel. Tudi ta vojna nudi dosti dokazov zahrbtne kruiosti poleg vite ke velikodušnosti. Naposled je prišlo do odločilne bitke med 1200 španskimi vojaki obeh osvojeval-cev. Indijanci so z veseljem gledali medsebojno klanje belih zmagovalcev. Aimagro je bil premagan in ujet na begu. Pizarro je svojega junaškega 63 letnega tovariša najprej obesil in jx>tem ob-glavil v Cuzcu na glavnem trgu. Atagualpa je bil tako nepričakovano maščevan. Pizarro je dobil naslov markija ter postal neomejen vladar Peruja, Chileja, Ecuadorja. V vlogi državnika je pokazal iste izredne zmožnosti kakor poprej v vlogi krulega vojskovodje. Zgradil je več novih mest in se naselil v Limi. Tu ga je dohitelo maščevanje Almagrovih sinov, ki so zbrali zarotnike v Chileu. Planili so v palačo neke nedelje opoldne leta 1541, ko je Pizarro sprejemal goste. Starec je ovil plašč okoli levice in z mečem sprejel napadalce, (jostje so mu prihiteli na [»moč. A neki zarotnik mu je prebodel vrat. Pizarro je zastokal: »Jezus!« se zgrudil v svoji krvi in z njo poskušal na tleh naslikati križ. Hotel ga je zadnjič poljubiti, ko mu je neki Chilenec glavo z vinsko steklenico zdrobil. Tako je končal svoje burno življenje prvi podkralj Peruja. (»lavno mestu Albanije Tirana. Zgoraj v krogu a 11 umski kralj Ahmed Zogu, MLADI SLOVENEC STRlCKOV KOTIČEK Sneženi mož in vrabec S strehe \rrabec priletel je iin začivkail: »01v, čiv, čiv! Dobro jutro, mož sneženi. Ali si še živ, še živ?c Mož sneženi se ramsrdl: »Kaj boš z mano norce bril, potepuh. Saj sam veš dobro: zidaj sem se šele rodil.« Vrabec ugovarja: »Lažešl Dobro vem: že lansko zimo sem te videl tukaj stati, ko letel seim z ženko mimo.« Bridko mož sneženi vzdih ne: >To je bil moj rajnki brat Ko je eolnce posijalo, šel drugam je svtitovat« Žalostno povesi glavo mož sneženi, zamolči vrabcu V60 resnico bridlco: kmalu tudi on skopni... Zdravko Ocvirk: Ma klancu Na klancu je danes vse živo otrok, vise skače, se smuča in sanka, kričanje in smeh se razlega okrog, veselja otrokom ne zmanjka. Vsevprek se podijo po strmem navzdol obrazi jim živo gorijo v teh mladih življenjih je zdravja dovolj, čemu naj se ne veselijo. Saj kmalu bo soince spet k nam posijalo in mraz bo ponehal in sneg bo skopnel, na pisane trate bo vse od bežalo in v gaj, ki bo v cvetju in petju dehted. Muc in papagaj Teta Neža je imela muca. Majhnega, erčkanega muca. Razen muca pa je imela tudi papagaja. Lepega, pisanega papagaja. Oba je imela euiako rada, najrajši pa — seve — samo sebe. Kdo bi ji to zamerili Mislim, da ga skoraj ni na svetu človeka, ki ne bi imel najrajši samega sebe. Sicer pa to modrovanje ne spada v to zgodbo, zato — zapik. Ko je bil muc še zelo miad, je hodil s teto Nežo na sprehod. Že prvi dan se je izkazalo, da je na vso moč nagnjen k pustolovščinam. Ko 6ta namreč koracala skozi log, je muc kar na lepem ujel drobnega ptička in mu zavil vrat. Požrl pa ga ni, o ne, to moram naglašati mucu v čast. Vse drugačne namene je imel z njim. Prinesel ga je v gobčku k teti Neži in ga položil k njenim nogam kot darilo. Pri tem pa jo je tako lepo in ponosno pogledal, kakor bi hotel reči: »Kajne, lo sem pa imenitno napravili« Pa ga teta Neža ni prav nič pohvalila za to dejanje. Kaj pravim pohvalila! Celo dvakrat ali trikrat ga je jezno oplazila po hrbtu in zakričala: »Hudobnež, ali ee ti nič ne smili ubogi ptSSek?l« Muc je seveda ni razumel, kajti tako daleč se nd prišel s svojo izobrazbo in učenostjo, da bi znal govoriti človeški jezik. Ln ker je ni razumel, jo je neznansko presenečeno pogledal in užaljeno j>o-vesil repek, češ: »NeJivaležnost je plačilo sveta! Tako lepo darilo ji prinesem, ona me tepe, sramota I« Ko je muc odrasel, se je začel sumljivo sukati okoti papagaja. Bogve, kakšne skrite namene je grduin gojil. Najibrž si je mislil: »Bi se kar pri-legel, tale papagajček, za zajtrk, mm!« Pa ni bilo iz te moke nobenega kruha. In zakaj ga ni bilo, boste slišali zdaj. Teta Neža je Imela navado, da je zakričala nad mucem, kadar jo je ujezil: »Poberi se, muc grdun!« Ko se je nekega dne muc spet prlhuljeno plazil okoli papagaja in stregel po njegovem življenju, je nenadoma zaslišal osoren, hreščeč glas: »Poberi »e, muc grdun!« Ozrl se je,' pa je na svoje presenečenje videl, da ni niko^ir v sobi. »Ah, »motil sem sel« se je oddahnil ia se znova začel približevati paipagaju. Skočili je na zofo in iztegnil taco, da hi ga zgrabil. V tem hipu pa je spel osorno zarohuelo nad njim: »Poberi se, muc grdun!« Od groze se je muc kar prekucnil z zofe. To-pot ni bilo nobenega dvoma več: ukazovalni glas ni prihajal iz ust tete Neže, ampak i z papagajevega kljuna. Da, prav zares: iz papagajevega kljuna! Papagaj se, kakor znano, kaj hitro nauči izgovarjati besede, ki jih večkrat sliši, in tako ee je naučil tudi besede, ki jriih j« teta Neža vsak dan petkrat ali celo večkrat izrekla. Odethdob je isnel papagaj mir pred krvoločnim mucem. Že od daleč se ga je izogibal, strahopetni muc. Da, oelo bolj se ga je bal, kakor sosedovega psa, ki ga je že nekajkrat hotel ujeti in požreti. Kiiiuivv p6o muca, u« muc Čar ode jm čevelj V starih časih je žive/l palček, [»slednji svojega rodu. Ko je videl, da se njegovo življenje bliža koncu, je začel premišljevati, komu bi zapustil svoj čarodeju! čevelj. Sklenil je, da poišče dobrega človeka, ker ni hotel svojega čarodejnega čevlja zapustiti nevrednim rokam. Toda kako ga najti? Dolgo je premišljeval stari palček, nazadnje pa se je domislil. Takoj je šel na delo. Legel je v listje ab gozdni pati, kjer so hodili ljudje mimo. Ko je zaslišal človeške stopinje, je pričel milo vzdihovati in stokati. Prišel je drvar. Ko je zaslišal njegovo stoka-iije, ga je vprašal: »Kaj j>a je s teboj, možiček?« »Oh, ljubi, dobri mož, zvil sem si nogo in pri najboljši volji ne morem sam dalje. Če me vaameš na svoje krepke rame in me neseš do moje bližnje koče, te bom bogato nagradil. Prosim te, pomagaj mi I« Drvar si je možička z dolgo, srebrno brado od vseh strani dobro ogledal in nato rekel: »Se tega bi manjkalo, da bi te vzel na svoja ramena; zvečer me že tako in tako bolijo. Poišči si drugega norca, ki ti bo verjel to lepo pravljico o bogatem plačilu. Sem prepameten, da bi me kar na lepem potegnil, malopridnež stari!« In je odšel dalje. Palček je moral čakati dobro uro. Tedaj je prišel mimo ovčar, ki je iskal svojo čredo. »Dobri mož,« ga je nagovoril palček, »zvil sem si nogo in zdaj niti koraka ne morem napraviti. Bodi tako dober im me nesi domov. Dobro plačilo ti ne uide.« Ovčar se je glasno, porogljivo zasmejal: »Glej ga! Kaj bi vse ne obljubljal. Obljubjati je lahko, izpolniti pa težko. Poznamo to! Ne izgledaš tako, da bi lahko komu kaj daroval. Mogoče ti bo kdo drugi verjel.« Pokazal mu je hrbet in odšel dalje. Palček je bil žalosten. »Najbrž ne bom nikoli našel človeka, ki bi mu lahko daroval čarodejni čevelj,« je zatarnal. Kmalu nato je še! mimo miizanski vajenec, ki je veselo žvižgal predse. Palček ei je mislil: »Kdor tako lepo žvižga, mora biti dobrega srca.« In še bolj glasno kakor prej je stokal in vzdihovali. Ko ga je dečko zaslišal, je takoj prenehal z žvižganjem. Stopil je k palčku in ga pobaral: »Kaj se ti je zgodilo, ubožček?« »Dobri deček, pri nabiranju jagod sem padel in ne morem več vstati. Daj, nesi me štuporamo do moje koče! Bogato te bom poplačal !< »No, res sem radoveden, s čim me boš poplačal!« se je od srca nasmejal fant. »Če hočeš zvedeti, ti povem: imam čarodejni čevelj. Vsak, ki si ga natakne in izreče željo, se mu ta želja uresniči. Podarim ti ga, če me j>o-neseš domov.« Fant je malo pomislil in dejal: »Prepričati ee moram prej, če govoriš resnico. Zaenkrat bi si želel sto zlatnikov!« »Oho, dragi moj, tako pa ne!« je odvrnil palček. »Če bi imel zdajle čarodejni čevelj pri sebi, bi se sam lahko rešil iz neprijetnega položaja. Pa imam čevelj doma.« »Potem ti ga prinesem,« se je ponudil vajenec. »Ne,« je odklonil palček. »Sam ga ne boš mogel najti.« Tedaj se je fant razjezil: »To so sami izgovori. Te bom že ugnal v kozji rog! Sem s čarodejnim čevljem! Gotovo ga imaš na nogii. Kar hitro mi daj oba čevlja, ali pa te obesim na prvo drevo!« Palček je uvidel, da se s korenjaškim fantom ni šaliti. Sezul je čevlje in jih dal fantu. Fant jih je obul in odšel dalje. Komaj je izginil v bližnjem grmovju, je palček odhitel 11« svoj dam, si nataknil čarodejni čevelj in izrekel željo, naj ee mu prikaže vajenec, ki mu je odnesel čevlje. »Tako,« je dejal osuplemu dečku. »Zdaj se boš prepričal, da te nisem hotel goljufati. Poglej, čarodejni čevelj imam na levi nogi. Želim si, da bi tebi viseli na ušesih dve leseni coklji, dokler boš živel. To pa zato, ker si me hotel obesiti na drevo.« V hipu se je palčkova želja izpolnila. Na vse kriplje je vajenec prosil palčka, naj ga vendar reši teh čudnih uhanov. Pritlikavec pa ni hotel nič slišati. Tako je vajenec odrinil po svetu z lesenima ookljama, ki sta mu bingljali z ušes. Še enkrat se je palček presunljivo tarnajoč vlegei v listje ab po4i. Spet je zaslišal korake, ki so se hitro bližali. Oni, ki je prihajal, je jokal in. stokal tako naglas, da je moral palček na/peti vse sile, da ga je prevpil. Bil je gosji pastir iz bližnje vasi. Ko je zagledal palčka, se je ustavil Sklonil se je nadenj in ga sočutno pobaral: »Ubogi možiček, kako trpiš! Ali ti morem pomagati?« »Lahko, sinko! Vzemi me na rame in me nesi do moje koče. Če to storiš, bom tudi jaz tebi po-mogel. Tudi ti si, kakor vidim, velik siromak.« j »Prav rad ti pomagam, možiček!« Previdno si je naložil pastir možička na ramo. Med potjo mu je pripovedoval, da mu je ušla najdebelejša gos iz njegove črede. Sedaj jo mora poiskati. Zato je tako potrt. »Nič se ne boj, gos bova že našla,« ga je tolažil palček. Ko sta dospela do koče, si je palček nataknil čarodejni čevelj. Pastirčku je dejal, naj izreče neko željo, ki se mm bo takoj izpolnila. »Samo to si želim, da bi se vrnila moja gos,« je zaklieal pastir. Ln glej, komaj je to izrekel, je na pragu zagagala izgubljena gos. Od veselja je pastirček objel pritlikavca in se mu prisrčno zahvalil. Pograbil je gos in hotel oditi, toda pajček , ga je ustavil: »Stoj! Kam se ti mudi? Preden odideš, ti moram še plačati, kar si zaslužil. Ta-Ie čarodejini čevelj, ki ga imam na levi nogi, bo tvoj, ko umrem. Pridi vsak teden tod miimo in ko me boš nekega . dne našel mrtvega, sezuj čevelj in ga obdrži. Za- • pomni pa si, da smeš izreči vsako leto le eno željo. Ta se ti bo izpolnila, če boš imeil čevelj na levi nogi. Zdaj pa pojdii, dečko, in Bog s teboj!« Čez osem dni je prišel pastir mimo palčkove ; koče. Pogledal je noter: palček je ležal mrtev na j svojem ležišču. Sezul mu je čevelj in odšel domov. | Doma si je zaželel petdeset zlatnikov in v naslednjem hipu so že ležali na mizi. S tem denarjem sla si z materjo kupila skromno hiišioo z vrtičkom in njivico. Poslej sta srečno živela. Vsako leto sta si s pomočjo čarodejnega čevlja povečala premoženje in v nekaj letih je zrasel -v vasi ponosen kmečki dom. Gospodar doma je bil ubogi pastirček, ki mu je čarodejini čevelj prinesel tako blagostanje. Kljub svojemu bogastvu pa pastirček ni nikoli pozabil svojega dobrotnika — drobnega gozdnega palčka. Postavil je ob njegovem grobu lep marmornat spomenik in nasadil okoli njega ciprese in rože. Še danes leži ta grob sredi tihega gozda. Kdor ne ve.jame, naj ga gre gledat.' Moja knjižnica Otrooi, ste poznali Nacka Packa? Ne? Boga zahvalite! Nič prida ne bi imeli od tega [>oznalisi va. Če je kdaj kakšen človek na svetu imel priimek, ki je izražal vise njegove slabe lastnosti, moremo z mirno vestjo trditi o Nacku Packu, da ga je imel. Ojejmene. kakšen pacek vam je bil to! Komu j ga je zjutraj mama očodila z milom in vodo, že je bil spet ves ponečeden od prahu, blata, saj, črnila in druge umazanije. Takšen, kol je bil sam, so bile tudi njegove šolske in domače potrebščine. Kamen bi se bil zjokal nad njimi, Nacku Packu pa se niso smilile. Posebno poglavje v Nackovem življenju zavzemajo knjige, katere so mu [>odarili dobri strici in radodarne tete za god. Lahko rečem — čeprav jih nisem videl — da jih je imel več ko 60 Samih lepih, izbranih mladinskih knjig. Ali mislile, da je bila med njimi katera, ki še ni kazala sledov Naokovih umazanih prstov? Kaj še! Vse po vrsti so bile takšne, kakor da jih je mojster dimnikar vrgel skozi dimnik v hišo. Takšne črne nehvalež-nusti do knjig, ki so človeku najboljše prijateljice in učiteljice v življenju, ki ga zabavajo in mu bistrijo duha in sroe, še ne pomnim. Pa če bi bilo samo to, bi človek nazadnje še zatisnil eno oko. Madeži na knjigah se dajo zbrisali, glavno je, da ima človek knjigo res rad, pa naj bo. ta na zunaj bela kakor sneg ali siva kakor pepel. Na žalost moram povedati, da r*ri Nacku Packu o kakšni ljubezni do knjig ni bilo niti sledu. Ko je knjigo površno pogledal in prečital, jo je vrgel kam v kot, kakor vrže berač čik na cesto. Ena knjiga, z naslovom »Robinzon«, je ležala vBa opackana in zmečkana za omaro, druga, z naslovom »Martin Krpan«, ki jo je spisal znameniti slovenski pisatelj Fran Levstik, je ležala med staro ropot-jo v zaboju, tretja, če se ne motim, je bil to Zujianči-čev »Ciciban«, pa je žalostno vzdihovala nekje pod posteljo. Kaj bi vam jih našteval! Kratkomalo: niti ena knjiga ni ležala tam, kamor spada vsaka •uufa knjiga. (iu i>ulka ah v omari. In zdaj vas vprašam: ali hočete biti tudi vii takšni Naeki-packi? Kar vidim vas, kako vsi hkra-tu odpirate usta in odločno pravite: Ne! Tako je prav. Nackov-packov, ki ne poznajo nobene lju- j bežni, nobene hvaležnosti, nobenega spoštovanja ! do knjig, Kotičkov striček ne mara, kakor ne mara ljudi, ki poznajo svoje prijatelje samo takrat, kadar jim kaj dobrega storijo, potem pa jim obrnejo hrbet in si mislijo: »Naj jih koklja brcne!« Kako je že dejala ptička Cicibanu, ko je bil umazan? Fej in fuj! je dejala. Pa je bil Ciciban umazan samo na zunaj, nekateri pa so umazani tudi na znotraj. Za te je en sam »fej in fuj« mnogo, mnogo premalo. Ampak kam sem zašel? Prav za prav sem hotel povedati samo tole: V količku »MOJA KNJIŽNICA«, katerega z današnjim dnem nanovo uvajam, vam bom stalno na razpolago z raznimi nasveti. kako si z majhnim trudom in z dobro voljo uredite svojo knjižnico, takšno knjižnico, ki bo vam v čast in v ponos, staršem in vsem drugim pa v veselje. Dostikrat sta očka in mama v zadregi. kakšno knjigo bi vam kupila za božič, za god ali za kakšen drug prazničen dan v letu. Mislim, da bom tudi njima kar ustregel, če bom na tem mestu stalno prinašal naslove in kratko vsebino dobrih mladinskih knjig, ki izidejo v letu 1935 v raznih knjigarnah. Pa tudi knjige, ki so izšle v prejšnjih letih, bom po vrsti naštel in poudarjal lo ali ono njihovo vrlino. Za danes naj bo to dovolj. Prihodnjo nedeljo pa na svidenje I Kotičkov striček. Pepček in pipa Pepček je razbil očetovo pipo. Oče ves jezen dvigne roko. dn bi ga našeškal. Pepček pa vzklikne: Očka, ne bodi venidar taki Saj te tudi jaz zadnjič insem nabil, ko si mi razbil pajaeka.« Ne sliši »Francek, kaj pa čitaš?« vpraša mama. »Ne vem.< odgovori Francek. »Kako to, da ne?* se začudi mama. Saj bereš tako glasno, da se sliši v deveto vas.« »Ze res, ampak jaz samega seibe ne poslušam!« Dragi Količkov striček 1 _ Najprej Te prav lejK) pozdravljam in Ti ej>oročam, da z veseljem čit&m Tvoj kotiček. Z zanimanjem pa prebiram tudi roman »Pikica in Tonček«, katerega si prevedel TI iin ki se nadaljuje vsak dam na 6 strani »Slovenca«. Gotovo si opazil, da zadnje dni sneži. Pošiljam Ti zgodbico, katero sem predvčerajšnjim doživela in sem ji dal« naslov »Snežinke so zaplesale«. Torej poslušaj! Prati večeru sem opazila, da sneži. Po zraku eo plesale bele zvezdice. To so snežinke, sem ei mislila Skozi akno sem jih ogledovala, kako so se vrtile, plesale in se lovile po zraku. Holela sem si jih ogledati tudi od blizu. Vzela sem plašč in odšla na hišni prag. Vse je bilo že belo! In tako tiho je je bilo naokrog, da sem razločno slišala, kako so se snežinke pomenkovale, ko so druga za drugo j>adale na zemljo. Snežinka, ki ja zaplesala tik mimo mojega obraza, je dejala beli sestrici: »Letos bo pa mrzlo!« Tovarišica je odgovorila: »Ubogi ptički, zeblo jih bo in hrane jim bo primanjkovalo.« Tretja sestrica je pristavila: »Sestrice, nikar ne klepetajmo! Hitro (»obelimo vso poljano!« Četrta snežinka je molčala. Padla je na tla poleg mene in skopnela. To pogovarjali ie je trajalo vso noč. Zjutraj je bila zemlja odeta v debelo snežno odejo — v veliko veselje vseh, ki ee radi smučajo in sankajo. Lepo Te pozdravlja tvoja kotičkarka Justina Pust, učenka I. razreda meščanske šale v Lichienthurnovem zavodu v Ljubljani. Draga Justina! — Tri mesece sem molčal kakor grob, na vso moč se zato čudim, kako si mogla medtem čitati moj kotiček, katerega nikjer n! bilo. Prosim, razloži nam to skrivnostno reči Šele z današnjim dnem spet začnem kramljati % vami — v veselje in zabavo nekaterih in v gromozansko jezo drugih, ki so si že škodoželjno meli rake: »Hehe, pa smo ga le, Kotičkovega strička, tako strašino sm.o ga uščipnili v jeziček, da jo utihnil zia zmerom!« Takrat eo ee smejali aiii,-zdaj se jim smejim v brke jaz: »Hobo, uščipnili ste me res, prijateljčki, tako zelo uščipnili, da mi je jeziček otekel, a zdaj je že prebolel grozoviti uščip in bo znova začel migati, čast in slava mul Tebi in še marsikateremu drugemu kotičkarju je zgodovina tega uščipa povsem zavita v črno temo, nekaterim pa je še v svetlem spominu — in tem je namenjen današnji uvod v obnovljeni kotiček. Zdaj bodo spet lahko budno zasledovali zgodovinsko važni potek dogodkov v njem, kakor so ga prej in grozeče migali s krutimi brkii. če jim kaj ne bo všeč. Svoj kotiček sem od vsega začetka namenil sicer samo vam, svojim mladim prijateljem, nekateri bradati in plešasti dedi pa so na žive in mrtve prepričam!, da je namenjen njim — pustimo jih torei živeti v sladki zmoti, da so še vedno mladi in čvrsti in zdravi in da je smrt ie daleč od njih ... Tako. Za danes naj bo dovolj. Začel sem s Tvojimi snežinkami, ki si jih slišala govoriti kriv-nostne reči, končal pa bom s soncem, ki bo vsem kmalu spet zasijalo. Pozdravljena I — Kotičkov striček. ZA BISTRE GLAVE Rešitev izpolmevalke N« mestih, kjer ležijo črtice, bi morale stati te-le besede (rime): Maju — poletja — sirotah — odeto — gladovale. Prejeli smo 46 rešitev. Pravilna pa je bila samo ena, ki jo je poslala Olga Sobotkien-r i e z, učenka ? razr. mešč. šole v Mariboru, Slrma ulica 3, Krčevina. Zato je bila topot nagrada brez žrebanja prisojena njej. Izžrebanka naj na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani, sporoči, katero izmed spodaj navedenih kmjig si želi za nagrado, da ji ne pošljemo knjige, katero že ima. Prigode malega Nonnija, Mali lord, Bibi. življenje deklice, Martin Krpan, Najidenček Jokec, Ptiček z dvema kljunčkoma, Za zidano voljo. ZA Ž l D ANO VOtJO •illlllllllllll...........mi.........lili........• lltllHimiimimttllHll....................................... Da bo vedel... OSka pouči svojega sinka, da mlad deček ne sme za vsako malenkost jokati. Nekaj dni pozneje pribiti Jurček k očetu v sobo in ga vpraša: »Očka, udaril sem se s kladivom po prstu, ali je to malenkost?« »Lej ga, zakaj pa to vprašaš?« se začudi očka »Zalo, da bom vedel, če smem jokati,« se od reze Jurček. Francek in učitelj Francek se vrne iz šole in reče: »Mama. v našem raziredu imamo pa strašno neumnega učitelja.« Mama: »Kako to?« Francek: »Nobene stvari ne ve sam. vedno izprašuje samo nas. Pomisli, danes celo tega ni vedel, koliko je dve in dve, pa je vprašal mene!« * Učitelj: »Svinj a je zelo koristna žival. Glavo uporabljamo za žolco, noge za preka-jeno gnjat, ščetine za čopiče ... Ivček, povej, kaj še veš.« — Ivček: »Njeno ime uporabljajo ljudje, kadar se kregajo.« Iz hurkeževe torbe Velikan in palček. Gospod Preklja sreča gospoda Oreška la ga vpraša: >Kam pa vi s stolom?« ■Pismo neseni v poštni nabiralniki« odgovori gospod Orešek. ŽEiV A 1JV DOM Država - družina Gorostasna bi bfla misel, Id bi hotela kateremukoli odgovornemu državniku in zakonodajalcu podtikati, da državo namenoma, vodoma slabo ureja slabo vodi. Verjeti moramo marveč, da dela tako le v zimo ti, ker mu manjka pravega pogleda, pravega smisla, pravega spoznanja za boljši, srečnejši državni red in ustroj. Na vsak način je usodna zmota, ka ji tako radi podlegajo državniki in politiki, že v tem, da zamišljajo državo kot nekaj ob sebi obstoječega, nad narodom, prebivalstvom stoječega, kot nekako božanstvo, malika, ki sme brezobzirno zahtevati od državljanov slepo, goreč-niško vdanost in pokorščino in najtežje in najboij nezmiseloe fcrfrve. S tem pozabljajo na človeka, na državljan«, ki sestavljajo in vtzdržujejo državo, ki torej država ao, namesto njih pa postavljajo na oltar golo ime in brezdušni državni aparat, ki naj bi po pravici služil vzdrževanju splošne blaginje, pa ga po nmotni misli o državi uporabljajo le za vzdrževanje lastna oblasti. V to zmoto, kakor re-Seno, od nekdaj rad zaiide moški vladavec, saj Je moškemu duh« lastno, da od žive, dane resničnosti rad bega v meglene daljave teorije in tam ustvarja in potvarja svet po svojih lastnih zamislih. Zato je na svetu toliko neskladnosti, zato prihajajo države vedno znova v zagate, iz katerih ni izhoda, razen poti nazaj na iafcodišče. V svetovladju, v vodstvu posameznih držav manjka ženskega, materinskega duha, njene za negovanje vsega živega naravnost ustvarjene in poklicane roke. V ženski duši se državna misel nifcoli ne bi mogla izpre-vreči v neki brezdušni lik, nekakega moloha, ki bi ga bilo treba krmiti s človeškimi žrtvami, mu brez pomisleka metati v žrelo dobrobit etoMsočev in milijonov državljanov, marveč bi vedno in vselej v,*lela državo v živem narodu, v vseh njegovih delih kakor v celoti. V njena zaimisli država_ ne bi mogla biti drugega ko velika narodna družina, v kateri niso vsi člani enako dobri in enako sposobni, pač pa vsi enako njeni, breočitku za domače uslužbenstvo im o potrebnem času, da more zjutraj opraviti verske dolžnosti. Na vsak način mora imeti domači uslužbenec tudi pravico, da o prostem času, to je ob nedeljah, odide z doma. Seveda je pa stvar gospodinje, da 6i preskrbi nepokvarjene ljudi, ki ne bodo hodili f>o slabih potih. — Kruta je dalje odloSba, da mora domači uslužbenec (uslužbenka) povrniti delodajalcu vsako Škodo, ki jo napravi. Marsikdaj se Skoda ne zgodi po vnemarnosti in nerodnosti, marveč zgolj po nesreči ali zaradi slabe naprave itd. V takih primerih bi biki krivično naprtiti škodo uslužbencu. Sploh načrt premalo vpošteva sodobno težnjo in potrebo, da se dvigne gospodinjska stroka na stopnjo ostalih gospodamskih področij in tako zagotovi napredek gospodinjstva, katerega važnost in povezanost z narodnim gospodarstvom postaja visilk dan bolj očita. Poklicane korporaeije bodo nedvomno storile svojo dolžnost in dosegle, da se zakonski načrt vsaj v narodni skupščini primerno precsnu je. Prihodnji? priobčimo načrt sam. Kuharska umetnost Kavni jež. Prav dobro mešam 20 dikg surovega masla s štirim rumenjaki in devetimi dkg sladkorja. Ko naraste, pridenem 2 žlici zelo močne mrzle črne kave, in nekoliko vanilije ali drobno zrezane limonine lupinice. Na krožnik naložim v podobi zvezde nekaj piškotov. Te piškote poprej namočim v oslajeni in z vani-lijo odišavljeni črni kavi. Nato namažem na piškote pripravljeno mešanico in sicer pol prsta na debelo. Na mešanico naložim zopet piškote, na te mešanico in tako dalje, da snovi porabim in da se mi na krožniku zobliikuje ježeva oblika. Na površino zadnjega nadeva potaknem olupljene in na listke zvezane mandelje. Da se niandelji lahko olupijo, jih v cedilcu držim eno minuto v vreli vodi, nakar jih jiolijem z mrzlo vodo in prav hitro olupim. Osušene r a/režem iu v pečici tnalo zarumeuim. Natikam jih prav fosto v lepih vrstah, da so kakor ježeve bodice, ega sladkega in mehko bodečega ježa postavim v mrzlo klet ali na led za par ur. — Za kavo, ki jo rabim pri ježu, potrebujem 4—5 dkg dobre smlete kave. To pristavim na četrt liti a vrele vode. — Madeljev pa rabim 12—15 dkg. Fit#k -*ti za ježa so lahko različni. Dobri so iz testa kot za janeževe zajK^injence. To testo napravim takole: štiri cela jajca mešam s sladkorjem, ki naj ga bo za težo treh jajc lepe bele in suhe moke. Pekačo namažem z voskom in Itokladam z žlico majhne, enakovelikc kupčke nanjo. Spečem jih v srednjetopli pečici. \ko pa hočem napraviti janeževe zapognjence. jih posamezne potresem z janežem in sladkorjem. 2apognjem jih še vroče na kakem okroglem seeil. Če pa dodam temu testu dobro žlico ruma, imenujem te piškote rumiove zapognjence. Kahšio modo nosimo Io zimo? Dve gospe se pogovarjata o letošnji zimski modi. Prva |x>irol>no opisuje obleke, ki jih nosijo to zimo. Druga |M mirno de: >To zimo nosimo vsi skupaj predvsem — .odgovornost!« Krasna beseda! Pri tem nami prihaja na uuseJ še druga W »Nosimo drug drugega bremena« Apostel Pavel, ki je to besedo zapisal, hoče reči: Vsi človeški raalogi za ljubezen do bli/Jijega so nezadostni, da bi zasidrali to zahtevo. Edinole božja zapoved nas tnore nagniti, da v vsakem človeku, pa bodisi tudi najrevnejšem in najpropalej-šem in celo v našem sovražniku, spoznamo in ljubimo svojega bližnjega, svojega brata, svojo sestro. Pristna katoliška ljubezen pomaga nositi bremena tistim neštetim tisočem, katerim so delavolj-ne roke zvezane, ki svojih žena in otrok ne morejo varovati lakote in mraza. Pravi katoličani se čutijo nasproti tem revežem odgovorne in ee družijo, da bi jim pomagali in zmanjšali njihovo trpljenje. Strašna misel, ki je ne smemo niti misliti do kraja: Okrog nas je palmo otročičev, ki prezebajo in stradajo! Ti otročiči ne stopicajo lagodno skozi življenje kakor veseli otroci premožnih, na svojih nežnih ramenih nosijo težko breme. Odvzemimo jim vendair to breme in si ga naložimo na lastne rame! Z vsakim dinarjem, ki ga damo za revne otroke, nosimo tuje breme, nosimo odgovornost. Nekoč je nekdo nesel breme, težo križa. Nesel ga je, da bi ljudem odvzel težo grehov. Še danes ga nosi v duhu, ker vidi, kako so ljudje nasproti njegovimi ljubljencem, revežem, trdi, neusmiljeni, brezsrčni, kruli. Katoličani poznamo in liubimo tega Enega, ki je dal zapoved: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Olajša jmo mu Njegovo breme s tem, da prevzamemo breme revnega Otroka. Gospe! Zdaj poemate najnovejšo modo, imenuje se odgovornost. Taista moda velja za gospode. Nosimo vsi to sveto modo! I. M. MODNE NOVOSTI O dohodkih brez dela slišimo danes najrazličnejša mnenja, ki se dotikajo dveh skrajnosti: eni dohodke brc/, dela v |K>lni meri in brez vsake omejitve priznavajo, drugi pa njih wnr8»"*pnr>iii docela zanikajo. Prvi nazor zagovarjali /lasti pristaši gosjvodarskegn liberalizma (kapitalisti), drugega pa zagovarjajo pristali marksizma. Kdo ima prav? Na to vprašanje Ikmuo mogli odgovoriti le, če si nekoliko ogledamo brezdelne dohodke, poiščemo njihove vzroke in jim določimo mesto, ki jim v socialni ekonomiji gre. Najbolj značilni vrsti dohodkov brc/, dela so obresti in dividende. Poleg teh so va/ne še zakupnine, najemnine in posojnine. In slednjič imamo dohodke, ki so deloma delovni, deloma brezdelni To so dohodki ljudi, ki sc sami pridobitno udejstvujejo in se pri tem poslužujejo rai/.nih tvarnih produkcijskih pri[>o-močkov n. pr. zemljišča, orodja, strojev, surovin itd. Ti dohodki so v toliko brezdelni, v kolikor presegajo običajno plačilo za delo gospodarja (poleg primerne odškodnine /,a obrabo produkcijskih sredstev). Za naše dohodke je namreč mnogokrat odločilno, kakšnih produkcijskih sredstev se poslužimo. Rodovitna njiva da več sadežev in več dohodka od nerodovitne, dober rudnik več od slabega, novejši stroj več od starega itd. 1/. tega vidimo, da moremo imenovati brezdelen tudi previšek čistili dohodkov, ki ga pridobimo v posameznih primerih /aradi boljše kakovosti oziroma boljše uporabnosti naravnih ! ali pa umetnih produ kci jski h oziroma prido-j bitnih sredStev. ln še to vidimo, da je n. pr. tisti, ki ima pravico do določenega kosa zemlje, s tem deležen tudi sadežev, ki jih narava sama daje. Lastnik gozda lahko poseka v njem drevje, ki je zraslo tako rekoč samo od selie. Pravico do naravnih sadežev na določenem kosu zemlje prehaja v pravico do brezdelnih dohodkov. Vzroik brezdelnih dohodkov torej leži v zasebni lastnini. Brž ko priznamo ljudem le nekaj pravic do posameznih stvari, in s tem tudi do koristi, ki jo lahko imajo od njih, smo jim priznali pravico do brezdelnih dohodkov. Ako gledamo na brezdelne dohodke z narod no-gospodarskega in družabnega vidika, tedaj lahko rečemo, da so ti dohodki pravzajirav le denarni izraz dote, ki smo jo prejeli oziroma, ki jo sproti prejemamo od narave in od svojih prednikov. Nnrava nam daje svojo doto v obliki sadežev, dota naših prednikov pa obstoja iiz mnogoštevilnih tehničnih priprav in iznajdb, ki smo jih od njih prevzeli. Vprašanje, ali so brezdelni dohodki vo!>če kdaj upravičeni, se s tem rešuje tako rekoč samo po sebi. Zakaj nesmiselno bi bilo reči, da so brezdelni dohodki od naravnih sadežev, sno- Dve popoldanski obleki; leva iz temnega žameta, blnza iz svetle svile; desna iz zeiene voinenine s telovnikom iz -eleuo spreminjajočega se lameia. Delavska stanovanja so še vedno predraga V naših mestih in industrijskih centrih (Ljubljana, Maribor, Kranj, Trbovlje, Celje i. dr.) so ugotovili, da so delavska stanovanja še vedno predraga. Najskromneiše enosobno stanovanje stane 150—350 Din, dvosobno 250—600. Cenejša so samo skrajno nehigijen&ka kletna in podstrešna stanovanja, oziroma stanovanjske sobe (soba s štedilnikom). Dvosobno stanovanje, kar bi moralo biti pravzaprav najmanj za družino, je v današnjih časih delavcu skoraj naravnost nedostopno. Pri mesečni plači b00—1000 Din (t. j. plača ogromne večine delavcev-družinskih očotov) znaša strošek za stanovanje četrtino do polovico očetovega vprečno od ene osmine do ene četrtine očetovega zaslužka. Danes se je torej podvojil in potrojil. In izgleda, da tudi v bližnji bodočnosti ne bo nič boljše. Kakšne socialne in moralne posledice imajo draga stanovanja, o tem ni treba mnogo razpravljati. Razbito družinsko življenje, rahitič-i ni otroci, alkoholizem in podobno so stalni spremljevalci dragih stanovanjskih razmer. Nedavno so v Belgradu ugotovili, da raste umrljivost sorazmerno z velikostjo stanovanja. V enosobnih stanovanjih umre trikrat toliko ■ ljudi kot v trisobnih. Da so delavska stanovanja še vedno pre-; druga, je več vzrokov. Previsoka obrestna me-1 ra„ preveliki davki, pomanjkanje davčne pro-stosti za mala stanovanja, brezbrižnost poklicanih Faktorjev itd. Značilno zn naše razmere jc u. pr tole: Z uredbo o organizaciji posredovanja dela, dajanja neposredne podpore brezposelnim delavcem in dajanja cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj, ki jo je izdal minister o |iomoči je nujna. Ali moramo res povedati. Mi ljubimo delo! Dajte nam delal vi in sil, iiznajdb i. dr. vobče neupravičeni, aB jut še celo \ vsakem primeru nujno utrgani od tujega dela. Oglejmo si samo en primer, da zgradiš ua vodi, ki je bila dosedaj neizrabljena, električno centralo, ki zalaga bližnjo in daljno okolico s cenenim električnim tokom; komu naj bi bili utrgani očividno brezdelni dohodki, ki jih imaš od tega ti in vsi odjemalci električnega toka. Bre-zdelni dohodki so bili, ao in bodo. O tem smo si na jasnem. L no pa nam ne gre v račun, namreč, da imajo nekateri silno mnogo dohodkov brez dela, toliko, da jim vse življenje iti treba ;>"uv nič delati, nasprotno pa si morajo drugi s krvavimi žulji zaslužiti vsakdanji kruh. Problem brezdelnih dohodkov je torej v tem, kako te dohodke med vse ljudi kolikor mogoče tuko porazdeliti, da bo vsak dobil pravični delež. S tem pa smo zadeli na vprašanje zasebne lastnine, o katerem smo nedavno na tem mestu razmotrivali. Rekli smo, da nuj se ta omeji in spravi v sklad / občo blaginjo in v važnih primerih prepusti državi oz. družbi. S tem bi se samo po sebi rešilo vsaj deloma tudi vprašanj« dohodkov brez dela. Zavedati pa se moramo enega, da nam narava snma /. vsemi svojimi sadeži, snovmi in silami ne daje niti / doleka dovolj življenjskih potrebščin. Brez dela bi ljudje ne mogli najbolj skromno živeti. Kdor ima torej več dohodkov brez dela, kolikor jih potrebuje za svoje življenje, prejema več. kot pa znaša njegov pravični delež. To se pravi, da je zaradi tega nujno nekdo drugi kjerkoli na svetu prikrajšan ter ne dobiva niti toliko, kolikor mu po pruvici gre. Družba (država) je dolžna, da tako krivično porazdelitev bre/delnih dohodkov a primernimi socialno političnimi ukrepi onemogoči. Prvi bi bil, da so posameznim ljudem primerno ome.rijo viri, oziroma sredstva za pridobivanje dohodkov brez dela. Glede brezdelnih dohodkov od zemljišča, se to /.c danes izvaja z agrarno reformo. Drugi ukrep pa bi bil ta. a po posredni, lako da se tistim, ki imajo preveč takih dohodkov, nn primeren način za-brani, oz. onemogoči, da bi ta previšek porabili zase, za svoje osebne pokrete in namene. Iz povedanega srno videli, da je vprašanje brezdelnih dohodkov vn/no socialno gospodarsko vprašanje. Videli pa smo tudi, da za rešitev tega vprašanja ne [»omagajo uiti kapitalistični niti marksistični recepti. Če hočemo delavstvu res kaj koristiti, bomo nujno morali to vprašanje reševati po navedenih načelih, ki so v skladu 7, naukom katoliške Cerkve in ki edin« so sposobna, da se napravi red v tej stvari. Mi se zalivaljujeino krščanski intemncio-nali, ki nas razume, ki nam hoče pomagati in ki jc za nas že mnogo dobrega napravila. Mednarodno delovno konferenco pa prosimo, naj nam |>omnga. Mladim brezposelnim delavcem naj se pomaga: 1. z zaposlitvijo, 2. s prehranjevalno akcijo, 3. z brezposelnim zavarovanjem, 4. s [»osebnimi ukrepi, ki merijo ua to, da si more brezposelni delavec ustvariti družino. Brezposelnost pa se bo omejila in odpravila s sledečimi ukrepi: 1. s tem, da sc zviša starostna doba za nastop dela, kar se da doseči z daljšo obvezno šolsko dobo in pa tudi z daljšo učno dobo; 2. s tem, da se skrajša delovni čas, pri čemer pa se ne sme znižati plač pod eksistenčnim minimom; 3. da se uredi dolo poročeni!) ženo z namenom, da se mati ohrani za družino; 4. du se prepove nadomestilo moške sile » ženskimi; 5. da ee določijo starostne rente za stare delavce. Krščanska strokovna internacionala prav budno zasleduje vse pereče socialne probleme in se z vso silo bori proti krivicam, ki se danes delavstvu gode. Marksisti za centraliza-c>|o pokojninskega za-varovanta Vse naše n&rneščenske organizacije in sploh vsa slovenska javnost .ie že ponovno izjavila, da pomeni centralizacija socialnih ustanov za nas največje zlo. Sedaj pa pridejo naši marksisti s svečano Izjavo, da so za centralizacijo jiokojiiin.skcga zavarovanja ln proti vsaki avtonomični tendenci v tem zavarovanju. To je nnmreč razvidno iz referata g. Pe-tejnna, bivšega socialističnega i>os!nnca in vodilnega člana socialistične naineščenske organizacije. G. Petejan je na nekem zborovanju v Mariboru izjavil: Zavarovanje (t. | j. pokojninsko) naj bo enotno s sedežem v j Ljubljani, organizirano na najširši upravni in samoupravni podlagi centrale in ekspoziture. Dalje pravi: Mi odklanjamo vsako se-j paratistično in avtonomisfieno tendenco v tem I zavarovanju. Gospoda Petejana vprašamo, koliko časa pa misli, da bo ostala centrala t Ljubljani? Mi pa ponovno izjavljamo, da smo proti vsaki centralizaciji, pa čeprav bi bila v Ljubljani centrala. Nočemo, da bi 9c zbiral denar vse države pri nas In da bi ira ml upravljali; pa tudi to odklanjamo, d« bi nam kdo jemal to, kar je naše in kar lahko sami upravljamo. V Ameriki je vlada sestavila jx>sebno komisijo strokovnjakov, da izdela zakonski predlog o reformi dela. V to komisijo so pozvani kot svetovalci mnogi javni dclavci. med katerimi je mnogo odličnih duhovnikov. Po njegovem načrtu je četrtina programa posvečena vcreko-vzgojuim in karitativuim orgnni/nciiain. V sovjetski Rusiji znaša povprečna plača I 92 rabljev, kar je za tamkajšnje razmere malo. Plača se sčasoma zviša, a delavec od tega nima ničesar, ker se istočasno s povi-i šanjem pliee zviša v državnih pskarnali 1 na kruhu f9 SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik T. G. B. Bol ua srčni strani, ki ee stopnjuje z rastočo nosečnostjo in Vas nadleguje easili v vsak drži, je bržkone anaik inoteuij v srčnem okolju IKi-gajaee večkrat celo pri moških, da napihnjeno trebušno drobje (želodec ali črevo) preveč napenja prepono navzgor in spravlja srce v prisiljeno lego in stisko, kar se javlja s liščanjem in bolečinami. To mojo domnevo naj Vam potrdi ali ovrže zdrarv ilik ki Vas osebno količkaj natančno preišče, in za primer dvoma, pošlje še na rentgenski pregled. i'omoč se v takem primeru d« lahko doseči s preurejeno hranitvijo, dovoljnini gibanjem na prostem, ki se ne da nadomestiti uiti s pridnim gospodinjskim delom; časih eo potrebna še kakšna zdravila za odstranjainje trebušne napetosti, laikih zdravil nam ponujajo tuje lekarniške tovarne na izber; imamo jih tudi dovolj dobrih v kuhinjskih zeliščih in domačih zdravilnih čajih. D. G. Lj. Driska (ali griža) se Vama noče poleči navzlic zdravnikovim praškom? Poleg praškov Vam je zdravnik gotovo naročil še marsikaj, kar je važnejše od zdravila, posebno prehrano, mirovanje, obkladke ali še kaj drugega? O vsem tem ne poročate, kar je bistveno. Črevesnih vnotij je nešteto vrst, ki ee n« dajo visa nategniti na eno m isto kopito. Neki moj dobri znanec-nezdravmik, ki se ponaša s skušnjami, pridobljenimi na vseh bo-jiflftih svetovne vojne, se baha tudi z zanesljivimi j ■vBOBtiravilom zoper vse driske in griže: firaikelj moč- i nega (prekuhamega) žganja naj se spije zjutraj na tešče in na en dušek. Tega zdravila Vam ne priporočam. Na Vašem mestu bi jaz, če bi ne imel lekarniških pripomočkov na razpolago, napravil ta-ko-le: Potuhnil bi se, zlezel v posteljo in si grel trebuh. Tri dni po vrsti bi na tešče jemal rictaovo olje prvi dan dve, druga dneva po eno žlico. Vsako [ Sredpoldne bi vžil erednjeveliko trdo in nepreslad- j o jabolko, in sicer dobro prežvečeno. Opoldne ba •i privoščil pretanko, zvečer rižev sluz na juhi. I Vin« hi srebal črno kavo, ruski čaj t limonovim ! sokom in črno vino. J. G. H. Zlata Mla (h e m e r o i d i) Vas mu« ie dve leti, trikrat ste hoteli v bolnišnico radi operativnega zdravljenja, a veaikikrat eo Vam sprejem odrekli zavoljo prenapolnjen osti. Ce Vam je res operacija potrebna in zaželjena, obrnite se na katero manjšo bolnišnico (na pr. Kandijo pri Novem mestu ali Brežice), kjer ni tolikšnega navala; ope- racija bo izvršena jirav tako dobro, za Vas pa bo bivanje v bolnišnici udobnejše. Sicer pa se dandanes opušča odstranjevanje Žilnih krotovic (zabrek-lin): večinoma se dajo zlate žile tako odpraviti, kakor kirčne na krači — z vbrizgavanjem nekih zdravil, ki strjujejo kri, žilo zapirajo in končno izsuše. To Vam napravi vsak zdravnik, ki je količkaj spreten in za tako delo opremljen, za Vas jm bo ta način dosti manj »siten« kakor operacija. Isti. 0 reklamnih sredstvih se načeloma ne izjavljamo, tudi če so oznanjena v dobrem listu in dovoljena z ministrskim odlokom. Sodba o teh sredstvih je pri vseh razsodnih ljudeh ista: Vobče niso slaba, časih komu kaj pomagajo, gotovo pa »človekoljubnemu* proizvajalcu, če je reklama uspešna. S. K. Lj. Potenje nogo v čisto omejenem obsegu, in sicer samo v zaprtih prostorih, dočim se pri gibanju na prostem ne pojavlja, mora imeti svoj krajevni vzrok ali v oibutvi ali pa v nogi sami. Ce j« obutev v redu, treba pregledati nogo, ki je na površju morda brez vidnih sprememb, ima jpw v notranjosti (okostju in sklepih ali mišicah in žilah) kaj, kar draži žiivce. To je treba vsekakor ugotoviti po zdravniku, ki Vam je na razpolago. Zunanja sredstva zoper potenje nog so poleg kopeli drgnjenje e formolovim cvetom (razredčenimi) in posipanje s salicilovim smukcein Oboje se dobi za malo denarja v lekfltrni ali v mitfodilmica (drogeriji). I. S. P. Bolečine v bodrih in otežena hoja ee niso dale odpraviti ne v domači bolnišnici ne na živčni kliniki? Neglede na klinično raa jjrezimovnnje panjev, ker piha po njem, da je vesel je,'vendar sedaj ne kaže zimovališča razkopavati ta panje drugam prenašati. Le če imate zelo suho klet ali pa kakšen drug suh prostor z enakomerno toplino (morda kakšno nez-a kurjen o sobo, izbo ali kaj podobnega), Vam svetujemo, da panje tja prenesete in jih ondj nekoliko zavijete v kakšne stare odeje. Tam jih pustite do prvih toplih dni, ko ee dvigne toplomer v senci do 10 stopinj Celzija. Takrat jih pa nesite opoldne ven na eolnee, da se žival otrebi, nakar nesite panje zopet nazaj in jih ponovno ode-rrite. Prezimili Vam bodo prav dobro, zlasti že bodo imeli popoln mir. Poudariti pa moramo, da se zahteva popolnoma suh prostor Vsaka vlaga bi ee zelo maščevala. Satje bi napadla plesnoba, ki postane nevarna tudi čebelam. Zato pazite! Sicer j>a vedite: Dovolj dobre hrane in takšno paženje, katero zabrani vsak prepih v panjih in tik ob njih, ter popoln mir olkrog panjev — to je vse. Saj si živalca sama urejuje toploto v panju, odeja pa to toploto le vzdržuje. če je pod Vašim kozolcem ustreženo tem trem zahtevam, bodite brez skrbi, pa naj pritisne tudi ostra zima. Pred panji ste našli reč delov čebelnih Inipelc. Kaj je vr.rok pojavu? I. K. A, — V čebelnjaku imate rovko (špižmoh). Preiščite vse panje pri žrelih, tako, da s kakšno kljukico potegnete inrlvioe izza žrel. Kjer najdete tudi za žrelom raagrizena če-belna trupelca, Vam hodi miš v panj. Pri teh pa-; njih žrela skrbno z zapahi pripnite, tako, da bodo posamezne čebele lahko prišle ven. ne pa rovka notri. Ta miška je majhna in izredno gibčna ter se pri koliSkaj večji odprtim že zrine v panj. kjer ji je toplo in ima bogato pogrnjeno mizo Mirnemu prezimovanju čebel pa zelo .škoduje, ker jih zelo moti. Panj z rovko je največkrat grižen ali pa ob matico. Zato naj v»ak čebelar vestno skrbi, da rovke ne bodo mogle v panje. Vinski aod skvarjen po sadju. R. N. Ž. — V j vinski sod ste spravili zmlete hruške in gnils jabolka, da jtti pripravite za kuhanje žganja. Sedaj bi žeieli ta sod zopet popraviti za vino. 1 ahko Vam takoj povemo, da boste taiko n poru bi jen sod tn£ko UoJnoma izluži. Vendar ga lahko poskusite zdraviti na eled<č> način. Najprej operite eod z mrzlo vodo, da se iztoči to, kar je topljivega v mrzli vodi. Potem ga očistite z vrelo vodo, v kateri ste raztopili nekaj sode, in ga izplalmite dobro s toplo čisto vodo. Nato vzemite loplo vodo, v katero zamešate 3—5% žveplene kisline, ter pustite to tekočino vsaj 24 ur med večkratnim valjanjem v sodu. Zveplena kislina pro-dTe v les in uiniči v njem tvarine, ki dajejo sodu slab okus. Končno ee izplakne e toplo, potem x mrzlo vodo. Toda eod še ni dober za vino. če hi bilo ob trgatvi, bi ga lahko ovta.ili z moštom ali z vinskimi tropinami. Sedaj pm uporabite xa orrnje-nje vinske drože, ki Vam ostanejo pri pretakanju vina. Tako dobite kolikortoliko ujKiraben sod za vino; vendar boljše kapljiice tudi sedaj ne nalijte vanj. Rudninski ali kostni anparfosfat. A. G. I. — Radi bi vedeli razliko med rudninskim in kostnim suiperfosfatom. — Razliki med tema dvema fosfatnima gnojiloma »ta dve: v proizvodnji ta v učinku. Rudninski superfosfat izdelujejo iz surov rti fosfatov — rudnin, ki jih kopljejo v Afriki v Alžiru ali v Tunisu; kostni superfosfat pa iz razmaščenih in razklejenih živalskih kosti, zmletih v kostno moko. Surovi fosfati kakor tudi kostna molka se obdelajo z žvepleno kislino, da postane njih fosforna kislina lahkotopljiva v vodi. V učinku sta si oba superfos-fata v toi.iko različna, ker vsebuje rudninski samo 16, izjemoma 18%. kostni pa 18 do 20% (osforne kisline in povrh še 1 do 1.6% dušika. Zato je slednji boli učinkovit ta naravno tudi dražji. Fosforna kislina je v obeh gnojilih enako lahko v vodi topljiva in se večinoma izrabi že v enem let«. Zatiranje maha na močvirnem traruikn. K. I. R. Na Vašem močvirnem travniku ee je mah tako pomnožil, da je zadušil žlahtne trave Ita-di bi ga zatrli in obnovili sladke trave. — Če hočete tt takega slabega zemljišča napraviti dobro travišče, ga morate osušiti, apnitl, bra/na-ti in ob koncu pod-eejati 1 žlahtnimi trava,mi. Brez osuševanja ne poj-de, kajti na mokrih travnikih se v zemlji razvijajo kisline, ki preprečujejo rast sladkih trav, pospešujejo pa kisla, slaba zelišča V takih tleh se tudi rastlinska hrana slabo pripravlja, ker ne pride vanj dovolj zraka, ki je za delovanje bakterij neobhodno potreben. Pomanjkanje zraka v zemlji pa pospešuje rast mahu. ki duši druge trave. Da tla osušimo, izkopi jemo jarke tako, da ee voda lahko odteka Zlasti jih moramo izpeljati tam, kjer se voda steka iz brežin in višjih leg. da jo spravimo stran že prej, nego zalije travnik. Ko smo zemljišče dovolj osušili, ga temeljito prebranaino, da spravimo ves mah iz tal. Potem ga dobro poapnimo, ker apno uniči mah in pospešuje razkrajanje hranilnih snovi v zemlji. Vsa ta dela je najbolje izvršiti v teku zime, y kolikor to dopušča vreme. Spomladi pa, ko ee je zemlja dobro osušila, je Mrmljišče pod-eejati z žlahtnimi travami. Zelo koristno je, |>o4to-siti prej še nekoliko komposta, ki nudi prvo hrano mladim travam in preskrbi zemljo z bakterijami. ki pospešujejo njeno rodovitost. Režnja trt pozimi ali spomladi. F. K. P. — V Vašem vinogradu z ilovnato, težko, bolj mokro zemljo Vam trte spomladi, če pritisne hud mraz, rade v soku pozebejo, to pa zlasti tedaj, če pozno režete in sok močno teče. Želite vedeti, ali bi ne kazalo, jih raje poaimi reoati, namesto spomladi. — Zgodnja režnja rei prikladna za kraje, kjer trte pozimi ali spomladi rade pocebejo; zgodaj obrezane trte namreč preje odganjajo. Zimska ali celo jesenska režnja je primerna le za južne kraje brez snega, za Dalmacijo ali Primorsko: za Kranjsko ta Štajersko ee pa ne priporoča. Pri nae ne kaže rezati pred koncem februarja. Ce pri Vas trte večkrat spomladi pozebejo, ne bo toliko kriva prezgodnja režnja, kakor pa najbrž neprikladna lega vinograda, ali tudi neprimerna podlaga oepljenk aa dotično vrst zemlja Pravni nasveti Pokojnikov dolg. M. P. Neki osebi, ki je umrla, ste več let opravljali razne f>osle. Obljubljala vam je, da vam bo zapustila večjo vsoto denarja in zato niste zahtevali plačila za svoje delo. Pred smrtjo pa je dotična oseba svoj prvotni testament, v katerem vam je bila volila večji zinesek, spremenila iu vas je čisto izpustila. Vprašate, če b« sodišče vašo terjatev prizualo brez dokazov in če bo zadosten dokaz prvotni testament, v katerem je testatorka priznala, da vam je nekaj dolžna. — Poravnavo svoje terjatve morete zahtevati od dedičev. Ako dediči ne bodo prignali terjatve, jih boste morali tožiti in za njeno obstojnost ponuditi dokaze, ki jih pač imate na razpolago. Brez dokazov vam sodišče ne bo ničesar prisodilo. Če bodo pa dokazi, ki jih imate za sodišče, zadostni ,vam pa ne more nihče povedati, ker bo o tem odločalo sodišče samo na podlagi dokaznega materijala, ki ga bo zbralo po predlogu obeh strank. Rentnina. V. S. Nekdo vam očisti travnik, ga pokosi, posuši travo in vam pripelje na dom samo polovico sena ozir. otave, drugo polovico si ohrani kot plačilo za svoje delo. Vprašate, če ste v tem slučaju dolžni plačati reotnino. — Pod obveznost rentnine spadajo tudi najemnine in zakupnine tudi ob podzakupu in vsakovrstni dohodki vseh ooih imovinskih predmetov in imovinskih pravic, kar jih ni zavezanih drugemu davku na dohodek ali davku na dobiček ter jih ni osnovanih na službenem razmerju in tudi ne oproščenih drugega davka na dohodek. V vašem slučaju davčna uprava očividno smatra, da je travnik dan v zakup in da se zakupnina plačuje v naravi, kar po našem mnenju tudi je. Ako mislite, da ni tako, vložite pritožbo, da še višja davčna oblast pove svoje mnenje. Isto velja tudi glede njive, ki ste jo dali v najem proti temu, da vam najemnik gotovo število dni v letu dela. — Na odškodnino, ki ste jo prejeli za uničeno travo in poškodovan travnik, po katerem eo vozili les, se vam po našem mnenju ne more naložiti rentnina. ker odškodnina vendar ni dohodek, ampak le povrnitev nastale škode. V vsakem slučaju, kadar mislite, da se vam je davek neutemeljeno naložil ali previsook odmeril, vložite pritožbo. Vsako pritožbo je vložiti v 30 dmeh po prejem« davčnega naloga pri davčni upravi, ki je ta nalog izdala. Pritožbo morate seveda doibro utemeljiti in jo podpreti z dokazi. Dokler teče pritožbeni rok, je davčnemu zavezancu dovoljen vpogled ta prej>is aktov pri davčni upravi, ko-bior ne gre za akte, v katere se ne sme dovoliti vpogled bodisi iz javnih razlogov ali zaradi čuvanja tajnosti obvestila zaupnikov — izvzem-ši podpisi — so v,pogledu dostopna. Pritožbe trgovskega učenca. A. A. Trgovec zadržuje svojega učenca čez določeno uro pri del« in ga uporablja tudi za druga dela. Tudi mu ne izplača onega, kar se je zavezal, da bo plačal. Kaj storiti? — Vsak imetnik obrta je dolžan skrbeti za to, da se učenec v dotični stroki izuči. Zato mu mora dati dovolj časa za učenje in ga ne sme uporabljati za posle, ki niso v zvezi z njegovo stroko. Skrbeti mora tuidi za njegovo zdravje in ga torej ne sme prekomerno obremenjevati. Lastnika obrta, ki svoje dolžnosti napram učencu zanemarja, lahko upravna oblast (okrajno načelstvo) kaznuje in bi se morali v to svrho tja obrniti. Kar se tiče prejemkov, bi jih bilo v skrajnem slnčaju iztožiti pri sodišču, ker še ni«o osnovani razsod-niški odbori. Tudi žena more izvrševati obrt. L. F. Tndi žena, ki ima po zakonu predpisane pogoje, more samostojno izvrševati obrt. Seveda se bo tudi lahiko odpovedala izvrševanju obrta. kadar bo hotela. Povrnitev za soseda plačanih davkov. C. I. Sosed uživa njivo več let, davke pa še vedno vi plačujete. An lite vaj te, da vam sosed povrne vse davke, ki ste jih za njega plačali. Koliko »o znašali vsi davki in doklade, ki ste jih zanj plačali, boste zvedeli pri davčni upravi. Če vam jih sosed ne bo hotel povrniti zlepa, ga bo pač treba toižiti. Zadruge so denarni zavodi. A. Z. S. Po členu 8 pravilnika za izvrševanje uredbe o zaščiti kmetov soadajo med denarne zavode tudi kreditne in druge gospodarske zadruge, ki imajo torej pravico iztirjati od zaščitenih dol- in se je zavezal, da vam bo dediščino izplačal ob polnoletnosti. Ali je brat kot kmet zaščiten? Ali se lahko dediščina iztiria, — Za ta dolg. ki po- teka iz dedovanja, brat si zflAčtteo in ga lahko iztirjate. Ometanje dimnikov. A. R. Imate hišo v vasi in vprašate, kolikokrat na leto »e mora dimnik »metati in koliko sme dimnikar računati? — Prvo vprašanje ureja pravilnik za izvrševanje dimnikanskega obrta. Kolikor ni s tem pravilnikom drugače določeno, se vee kurilne naprave in dimni odvodi ometajo v mestih, trgih in občinah, za katere je uporabljati L del gradbenega zakona, ter v rudni&ih krajih vsak mesec, v vseh drugih krajih, kar velja tudi za vašo vas, pa vsake dva meseca. Za kurilne naprave, v katerih se več kuri, so določeni krajši roki. Računati sme dimnikar po »eenovniku za dimnikarska dela«, ki je bil objavljen v »Službenem listu« 16. novembra 1932 in ga vsled obširnosti ne moremo prepisovati. Zahtevajte, da ra vam dimnikar pokaže. Spore o obveznosti, roku ali načinu ometanja in o višini pristojbin rešuje okrajno .ačelstvo in se lahko nanj obrnete. Zgradarina. S. A. Ne plačujete zgradarine od viničarja, pač pa od zgradbe. Ako bi sam vi nič ar stanoval v hiši, bi bila ta oproščen« zgradarine, ker so iste oproščene zgradbe, ki služijo izključno poljedelcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje po vaseh ta vaških občinah Hd. Ravno tako »o oproščene tega davka tudi zgradbe, v katerih prebivajo duhovniki. Domovinstvo v Ljubljani. F. L — Pristojni ste v Ljubljano in bi radi njeno domovinstvo obdržali Ker pa ie tO let prebivate izven mesta, se bojite, da bi domovinstvo v mestu izgubili, in vprašate, kako temo odpomoči. — Če stanujete stalno najmanj deeet let v isti občini in če ta čas uživate častne pravice ter niste v sodni preiskavi ali pod obtožbo za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic, ste po zakona pridobili članstvo te občine in ga izgubite v občini, v kateri ste ga dotlej uživali, razen če izjavite, da obdržite dosedanje članstvo (domovinstvo) in dokažete, da prietoj-na občina na to pristaja. Obrniti bi ee torej morali na ljubljansko občino, da vam dovoli, da obdržite njeno domovinstvo. Višina obresti pred 25. novembrom 1955. A. Z. S. — Vprašate, kako visoke obresti je bila zadruga opravičena zaračunati zaščitenemu dolžniku za čas pred 23. novembrom 1933, katere je tega dne prištela glavnici. — Obresti za čas od 20. aprila 1952 do 23. novembra 1933 ne smejo presegati višine, dopuščene po § 3 zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932. Po tem S pa so se smele dogovoriti obresti do 16%, ako je upnik dovolil dolžniku kmetu prostovoljno, d« se odloži plačilo terjatve, ki je dospela. Za čas pred 20. aprilom 1932 pa so mogle biti dogovorjene obresti tudi višje. Prevzeti dolg. A. P. — Kupili ste malo posestvo in ste mesto plačila kupnine dne 3. maja 1932 prevzeli dolg, ki ga je imel prodajalec v posojilnici. Posojilnica zahteva plačilo in trdi, da ta dolg ne spada pod zaščito. Ali je res tako? — Po našem mnenju je staliSče posojilnice pravilno. Ren »e smatrajo po uredbi o zaščiti kmetov za nove dolgove (nastale po 20. aprilu 1932) samo dolgovi, ki so dejans-to novi, ne pa tudi takšni, ki so nastali z novačijo (prenovitvijo) starega dolga, kakor n. pr. z običajno prolongacijo menic ali podobno. Prevzem dolga pa ni novacija, zato bo vsekakor smatrati, d« je dolg, ki ste ga prevzeli po 30. aprilu 1932, nov dolg, ki ne spada pod zaščito uredbe o zaščiti kmetov. V tem primeru posojilnica ni dolžna čakati na nlačilo in se morale z njo dogovoriti glede odloga. Oprostitev vojaške službe. F. J. — Sin je potrjen k rojakom. Ima ženo in dva mala otroka. Ali bi morel doseči oprostitev kot hranilec žene in otrok? — Zakon pravi, da za edinega hranite!ja ni smatrati onega, ki se po naborn ali usposobitvi pred vstopom v kader oženi ter postane edini hranitelj žene in otrok Zato ne verjamemo, da bi sin s prošnjo uspel. Nezakonski otroci. V Nemčiji so izdelali nov zakonski načrt o ureditvi pravnega po,w-aja nezakonskih otrok. Načrt priznava nezakonskemu otroku skoraj vse pravice zakonskega otroka, prav posebno pa podčrtava očetovo odgovornost naej>roti nezakonskemu otroku. Pri vsem tem naglaša zakonodajalec v obsežni utemeljitvi, d« mor« ostati položaj ne,;akon«kega otroka drugačen kaKor zakonskega Nosflkonske zveze »o navadno la+ikomi-seloa razmerja in zalo z s |»ovzdigo plemenskih vrlin ne#ipnsohne NeznVmiitV o'rok je - pl^nen-skoea 'duševno telesnega) »tališča običajno manj-vredak. ČITATELJEM ZA NEDELJO H. F. BI«nek. Gronlandski ribič Brodnik je dvignil roko s širokega starinskega naslonjala. »Tak vam pa želim srečno vožnjo in dobro leto, Sanders. Ali pa si imava nemara še kaj povedati?« Ribič je pomislil. Ne. ničesar taikega ni vedeL Samo v njegovem pogledu je bila neka trudnost, ko je v mislih zrl pred seboj bleščeče grenlandske ledene pregrade, neprestan beg pred ledeniki in nagomiljenim ledom, boj za pokorščino in red med moštvom in blazno razburjenje ob drevenju za kitom, kar vse se bo zopet zgrnilo nad njim za leto in dan. Potem pa se je spomnil Rotije, ki jo bo takoj videl, in njegov nagubani obraz je veselo in dobrodušno zasijal. »Ne, jaz nič,« je dejal, stisnil malemu, tolstemu brodniku roko iu vstal. Kakšen možak! si je mislil ta otbčudovaje, ko je ribič okorno, nekoliko upognjen, rinil skozi vrata. Videti je bil kakor iz pradavnine preostal orjak, v resnici je bil pa le po strogem redu, dobrodušnem j>oštenju in skrbnosti udomačen ober naših Sandereov sin je čakal v predsobi. »Kaj je rekel?« je vprašal in pokazal s čepico proti vratom brodnikove pisarue. »Za zdaj ne potrebuje nikogar,« je zavzdihnil velikan — spomnil se je fantovih skrbi. »V osmih dneh pa lahko dobiš delo v skla- Fant je zaklel, pa se slednjič vdal. »Tak pa v osmih dneh, nu,« je zagodrnjal. Očetu se je zasmilil. Vsakdanje delo po skladiščih in ladjah je sovražil. »Pridi na kavo,« je tolažil, »Rotija je za slovo še enkrat pekla.« »Rad oče.« . Ribič je pred vrati neodločno postal. Najraje bi bil šel takoj domov. Vedno so mu prinašale zadnje ure pred velikim potovanjem vznemirjenje in malce otožnosti. Auipak samo zadnje ure, razumete. Kakor hitro je stal na malem, temnem k it o lovskem brodu, mu je prešlo in bil je najboljši grenlandski ribič, možak, ki je nekoč severnega medveda s sekiro ^^Njegovi ljudje sede ondukajle v kleti. San-ders je moral po starem običaju mednje in plačati za pijačo. Divja drhal to, ki se vdinja v led, vendar je imel doslej še vedno najboljše moštvo, ker dobro skribi zan j. Ko je pa tipal proti kleti, se je ribiču ob misli na neskončno severno ledovje stisnilo srce in pomislil je na siroto, ki ostane doma. Po smrti svoje žene jo je bil sprejel v hišo, da bi mu oskrbovala otroke. Danes je krepka, nad vse čedna deklina, ki mu gospodinji in gospodari. In ki mu je /mešala glavo. Čemu neki se ne dogovorita^ Če bo topot še čakala — bo nemara imel dovolj. da bo mogel potem živeti na kopnem. Sanders tehtno pokima. »Ali zdržiš še eno leto?« jo je bil vprašal davi in ji podal roko. Kako se mu jtem sliši — zdi se, kakor da bi orjaka, ki je stal naprej nagnjene glave in široko razprtih oči. vsega stresalo — potem sliša sina in sliši Rotijo. Čisto blizu si morata biti, čisto blizu. In da se imata rada — da. to si zatrjujeta. Zdelo se je, da bo ribič planil notri — tako silno se je v/pelo in zavi.hralo v njem. Tu se dogaja rop, rop nad tem, kar je njegovega! Tedaj se dotakne roka čela. bilo je vlažno, mrzlo in polno gub. Kaj je bil že hotel? Njegovo? Čuti, kako mu napetost v udih plahni. Vse svoje žive dni je bil vajen držati vajeti trdno v rokah. Ne, to ni bilo njegovo! Fant! Grozno je zavrelo v njem; pesti si' krčijo, da pokajo. Ampak, kaj ve fant o njem? »Tako rad te imam!« ji pravi. »Rada te imam!« šepeče Rotija. Tu o delu v skladiščih ga sprašuje. Itilbič se previdno obrne, tiho stopi na piano in krene po cesti nazaj. Nekega otroku prestreže. mu pove, da mora takoj na ladjo. Tedaj zagleda pred seboj čas, čas brez sanj nu stražah, brez upanja, brezk rajni čas, večnost. Bilo je, kakor da ga odsev ledu slepi, opoteka se par korakov in se s težaw zopet vzravna — stnr grenlandski ribič, knkoršen je! I grlo, da sem hropel. Sovražil sem ženo, sovražil LindstrOma, ki sem ga komaj poznal, in tako se je začelo potovanje. Bog me je preizkušal, fant. In našel me je prelahkega. Ali ni bila preizkušnja, da je «lniatra;, namenjena prav tako v Pisaguo, zapustila Ne\vcast.le Oli tisti ura kakor Lydeute -? Lindstrdniova ladja in moja sta krmarili v eno sinor, barka je bila urna, vedno smo si ostali na dogledu in na krovu je bila Dorie ...« Tam si je s težko roko obrisal oči. Pivo je postalo plehko. Ni mu bilo mar. »Zaradi vetra smo morali optuti Poumotus na severu, nakar smo krenili v smeri severovzliod-vzhod; nahajali smo se nekako v sredi med Pal-merstanovimi otoki in Barotongo. Saj veš, kaj se to pravi. Sicer si še mlad, pa vendarle Tihomorec in zemljevid poznaš. Voda, nebo, voda. To je lahko reči: med PalmerstonoVimi otoki in Barotongo, toda razdaljo med otokom in otokom cenim na celotno širino Sredozemskega morja, če ga merimo od Južne Grčije do afriške obale. Morje je tu globoko. Varno pokopališče. Kriižali smo se. Mogoče sem se motil; da, celo verjetno je. Takrat pa sem imel vtis, da mi je j hotel Lindstroin dokazati svojo premoč na vse | plati. Ladji sta bili blizu druga drugi, z daljnogle- i dom sem mogel na krovu spoznati ljudi, in je ubogala in kakor jastreb šinila na < lmatro*, ki se ni mogla več izogniti. Zeleno oko Finca so je razširilo, morje je zagrmelo, treščilo je in zaškripalo, les se je lomil in drobil.. .< S široko kretnjo je Tom pometel z mize svojo eašo. »Pijan,« je zavreščala barska natakarica, rčašo boš plačal!« Položil sem denar na mizo. prijel Toma z.a laket in ga vlekel na Hunter Street. Z niakega griča je belo gledala bolnišnica. »Vidiš,« je rekel, sloneč ob stebru ulične, svetilke, itako je bilo. Tako je Toni Rile.v izgubil svoje patente, še čudo, da ga niso zaprli do smrti , pomorsko sodišče je izreklo, da sem ravnaj v hipni zmedenosti. «Lydcnte» se je držala in dospela v Papeete; «Imatra» pa se je potopila z vsem. kar je bilo na njej. ln zdaj nikdar več ne reci, fant. da kdo ne zna sovražiti, če je krotak. Ali veš, koliko krotkih je postalo takih po sovraštvu? Srečno pot!' Počasi je šel Tom Riley po Hunter Streetu Nekje je bilo eno po polnoči. Joža Herfort: v Železne prečke W. Keller: Človek brez sovraštva Bila sva mornarja na norveški ladji, minila _ Kaj se je zgodilo s Tomom? Trde moške poštnina i Tihi ocean in v avstralski premogovni luki teze njegovega obraza so oblapnele. Glas je lzgu-Newcastle tudii izstopila iz službe. Vse zgolj slu- bil polnost in šel trudno svojo pot. Sledil sem mu čaino kajti nič naju ni vezalo. Tom ltiley je bil brez pomisleka, brez odpora. človek ki ca na ladjah navadno imenujejo »sta- »Vidiš,« mi je dejal, »tu sedi lom Rdey m je ..........mornar. Ampak to ni bil zmerom. Zdaj mora prenašati, da reže nan j, preje je pa sam rad režal človek, ki ga na ladjah _ . rega daddyja« — ocko; na vsak naoin ze blizu šestdesetih. Živel je sam zase, ni govoril skoraj z nikomer, ne da bi bil ravno čemeren, in spokojno opravljal svoje delo; lastil si ni nobenih predpra vic in se izkazal kratko in malo za posebneža, ki je hodil sam svojo pot in smo ga mlajša molče spoštovali. Sicer je bila pa tudi razlika v letih tolika, da bi mogel biti sleherni izmed nas lomov sin. Sam nd gledal na to in je občeval e nami kakor z enakopravnimi, kar smo po pogodbi m pravu tudi bili, in če je kdaj izpregovoril, je bil to globok in blag glas, ki je mogel vsak prepir v kali zadušiti. Nikar pa si Toma Rileya ne predstavljajmo kakor nekakega apostola, ki jejmsel lovit diuše med izprijene mornarje. Koscem, »iroko-pleči mož, preje čokat ko visok, je bil tip osamelega, postarnega pomorščaka pred jamborom. Njegovo vedno spokojno srce je pač pričalo o i»redm nravori podlagi; tudi se mi je zdelo, da se mu je bilo kdaj že bolje godilo. Naletel sem nanj zvečer po izkrcanju v nekem baru, kjer jo tiho eedel v kotu pred čašo črnega piva. Beseda je dala besedo im i>očasi s>va se začela pogovarjati. Čudno: vso pot od Chilea do Avstralije nisva bila spregovorila med seboj miti petdeset besed, to pa prav gotovo ne zato, k-er je bil on spadal k drugi straži. Zdaj sva se našla. Pa se nisva pogovarjala, o čomer se navadno menijo pomorščaki. Človeško zanimanje so je budilo med nama in oprezovala sva drug krog drugega dobro uro, dokler mi slednjič niso ušle besede, ki so v starem moštu podžgale ogenj njegovih muk. -.-Veš, Toni," sem mu dejal, »kaj mi je na tebi tako všeč? Ker si človek brez sovraštva.« Nikdar ne bom pozabil pogleda iiz nedvoumnih jeklenosivih oči, ki ime je kakor uročil. Tom je naslonil roke na mizo, se nagnil čez svoj kozarec in me gledal. Minuto — celo večnost. Nisem vedel, kaj bi storil. Ko je odprl usta, je bilo kakor odrešenje.' »Fant. je začel. »če bi vedel, kaj si rekel! Poznam te. Vse na krovu 6eni poznaj v obisti. Ti si pa iz posebnega lesa. ti ne boš umrl pred jamborom. ti ne. Da boš vedel, kaj si rekel.« Naglo sem dvignil kozarec, obraz mi je planite! Nikoli ne bi bil verjel, da sem zmožen take zmede. Tom pa se ni ganil. Povesil je jiogled. kakor da bi po rjavih penah piva iskal spomine. »Al! si kdaj slišal ime «Imatra»? Ne. Premlad «1 Se na slani luži. lmntra • ie bila majhna finska barka, nazadnje 1111 potu iz Nevvrastla v Pisaguo. ... , . it: r l-nl-n '> (nj nnuinr ooupem na ouj. ... ......u r potopila.« nad drugimi. Na štirijaniborniku «Lydeaite» je bil kapitan, ladja, ti pravim, fant, kakor je med tisoči le ena. Saj še vozi. Bog blagoslovi «Lydcate», pravi star mož. Ko smo odrinili iz Liverpooia, ta mož ni mislil, da bo to njegova prva in zadnja kapitanska vožnja.« Gramofon je začel igrati otožni napev »01 man river?. Tom je zaprl oči in molčal. Nadaljeval .je šele, ko je pesem utihnila. »Pripeljali smo v Sidney razno blago in dobili nalog, naj v Nevvcastleu nakrcauno premog za Pisaguo. Tu v Nevvcastleu se je začelo. Zagledal sem se v žensko, mlado dekle. To, fant, je začetek vsega gorja, vendar se zaradi lega ni treba srditi: to spada k svetu, kakor spadamo mi. Ume j, nočem se opravičevati. Še malo ne. Tudi nisem sovražnik žensk. Vsak naj vrže kocko z vso močjo, moški in ženska. Kdor pri tem izgubi glavo, je tepe.11. Tako, vidiš, mislim. Bila je bolniška strežnica v bolnišnici. Ležal sem tam zaradi stare malarije, in ležal sem dlje. kakor je bilo potrebno, prav zaradi dekleta. Mimogrede moram povedali, da so ženske, ki nosijo poklicno obleko, od nekdaj močno delovale name. Prodajalke v svojih belih haljioah, črno oblečene natakarice z belimi čepci. Zdaj jia je stopila ob mojo postelj bolniška sestra, ki je bila povrhu še izredno čedna. V par minutah me je ovila okrog prsta. Že prvi večer sem sklenil, da Doris poročim in vzamem s seboj na krov. Nisem okleval. Vprašal sem jo. Deklič se je smejal; še danes sem prepričan, da je bila Doris neškodljivo bitje, nikakor ue globoka, ampak neškodljiva. Njen smeh me ni oplašil. Nasprotno. Čimdalje nestrpneje sem snubil in smeh jo postajal tišji in tišji. Potem je napol pristala. Dogovorila sva sestanek, da bi 6e o vsem na-tančneje pogovorila; kajti iz bolnišnice sem se moral zdaj slednjič res odpraviti. Skoraj mesec dni sem zaman skušal doseči sestanek z Doris. Ali se pisemskih dogovorov ni držala, ali pa je trdila, če, sem šel osebno v bolnišnico, da ji služba ne do-pušča. Zelo resno ji za 6tvar oči vidno ni bilo. Lomiti me je začela nepopisna jeza, dan odhoda 6e je vedno bolj bližal, jeza se je izprevrgla v strupeno odpoved. V pristanišču je ležala tudi «lmatra\ kapitan je bil pšenično plav Šved. Ko sem v iiakladališču podpisal izkaze, sem slišal, da ee je Lindstroin — tako se je pisal Šved — poročil in da vzatne svojo mlado ženo s seboj. Žena je bila Doris. To noč sem brezumno pil, pa ni nič j>oma-galo. Jeza v meni se je postoterila, 1111' silila v Obrni v lia oči, ne sanjaj zvezd, prijatelj moj, ti kondor, solncu brui. Župančič. Žele/o. suino železo. Prečka zraven prečke, za njimi ugrabljena, zasužnjena prostost. Pisan roj jjiidi se šetu od kletke do kletke, njihovi veseli, razigrani pogledi st; sreča vajo z mrkimi, medlimi-pogledi sužnjev. Tu prostost, razigranost, tam za prečkami mrka žalost. Saj ne veš. kako je sužnju, ko si vedno prost. O prijatelj, ko bi ti vedel, kako jc človeku takrat, ko bi rud >>\on, pa ne more in ne sme. Pisan roj, vesela družiba me je hotela zvabiti v svoj krog, pa me ni zvrtinčilu vase. Tih sem bil sam zase. Od kletke do kletke sem hodil, pa se srečuval s pogledi najbednejših živali, kar sem jih kdaj videl. Si že videl kdaj leva, mogočnega kralja obširnih puščav in oaz. Tu je iuiel prostora tri korake vzdolž, dva jiočez, nikdar se ni hotel srečati s svojim jiogledom z enim izmed tistili prekletih jiogledov, ki so gn izzivali. Ponosno, kot kralj je zrl mimo jirečk v daljavo. Zahotelo se mu je svobode. Vstal jc, vzbočil prsi, položil grivasto glavo na ogromna ledja iu zarjul. da se je stresla kletka, da je prisluhnilo mesto klicu po svobodi. Divja sila mu je plala po lepih udih, kralj je iinel deco za prečkami. Potem so levinji vzeli mladiče in se z njimi igrali. O, če bi mi bilo dano videti še enkrat tisti pogled levinje. tuko visok pa tako zaničujoč in prezirajoč to belo dvonogo svojut. l^evi so {»legali ob železnih prečkah in gledali mimo ljudi, kot na plen, katerega ne morejo doseči. Tri korake vzdolž, dva povprek, to jc bila levja kletka. Tri korake vzdolž, dva počez, to je bila moja soba. Nisem mogel in nisem smel iz nje. Pogled sem uprl skozi okno mirno hiš, mirno oblakov, mimo neba, daleč v neskončnost. S trdimi koraki sem stopal jx> sobi, razširil roke. zahotelo so mi je sonca in zraka, zavriskal bi, pa omahnil sem k mizi nazaj, h knjigarn. Potem pa spet tri korake vzdolž, dva počez, kot lev v kletki, sam v svoji sobi. Velikokrat sem obiskoval sužnje živali, velikokrat mi jc bilo hudo. Nikdar pa ne bom pozabil onega prosečega pogleda medveda, ki se je že skoro vdal v svojo žalostno usodo. Poprej je vedno mrmral pa godci in neprestano lizal z vijoličnordečim jezikom železne prečke svoje ječe. Potem je utihnil. Sedaj se. šc ozre sein in tja z žalostnim, skoro jokavim pogledom na človeka, ki gre mirno. Tedaj vidiš v njegovih očeh skoro solzo . .. Zraven kletke tega reveža, kateremu je steklu zibel nekje v ponosni Bosni, v divjem pragozdu te divjc-ioiliuntične dežele, je stala druga železna kletka. V njej so bili črni, zavaljeno debeli malajski medvedje. Vsakega so gledali s svojimi pasje vdanimi očini in milo stegovali svoje šape, proseč jedi. Včasih sta se udobrovo-ljila in se za zabavo in smeh gledalcem jirote-pala, pa samo za šalo. Tik zraven sta bila v ozki kletki zaprto dva medvedja otročička. Prav otročja sta bila. Vendar pa jc sužnost že pritisnila nanju svoj pečat: jetika, Onkraj teli kletk je bila globoka, kalna voda. Na visokem bregu so ležale nerodne ka-menite plošče, s stropa so visele slabo ponarejene Ieclerie sveče; po teh ploščah pa sta hodila s počasnim, enakomernim, tiktakanju ure podobnim korakom, dva bela medveda. Ves dan sta hodila, od enioga do drugega koncu svoje ozke ječe, včasih šla morda plavat v kalno vodo, včasih se morda ozrla s kalnim pogledom preko železnih prečk venkaj v prostost. Dolgo, kosmato dlako sta imela, sonce pa jih je nagajivo grelo, da sta reveža trepetalo od vročine. Ob prečkah pa so sloneli zijalasti ljudje in se smejali njihovi počasni, klavrni, žalostni hoji. Pod to kletko so bile nerodne, tesne kletke, kjer so hirali šakali. Tiste živali naše lepe Dalmacije, psom, volkovom in lisicam podobne. Včasih, tako so mi pravili, so liripavo lajali in se odzvali rjovenju svojih bratov sivorjavih volkov. Volkovi so imeli jaiko žalostno usodo. Vsako leto so imeli mladiče in vsako leto so stare pobili. Zato pa je rod volkov za železnimi prečkami 'ein 'h) letn hiral in slabel. Da! Nasjnoti volkom je bila v kletki z lesenim dnom ozka krma z izredno ozko, ploščato, dolgo gla vo i>n dolgim rilcem. Venomer je godla, broz-gala po odpadkih in umazaniji, se drgnila ob železne prečke, rinila z glavo mednje. Hotela je veu. ven iz ozke ječe. Ven iz ozkih tesnih ječ, ven iz kraja trpljenju in |»očasne stnrti. To je bil krik vseh živuli. Od drobne veverice do mogočnega jelena, od leva do genete, tigraste skoro domače mačke. Zaman so bili vsi nemi, vendar tako elusnt klici. Zaman so klikali sokoli, zaman so vpile kanje, zaman so klicali orli, zaman so si razbijali mogočne kljune in široke peroti ob železu. Nihče jih ni slišal. Enakomerno je podala voda prek skal v prostorni kletki, kjer so nakopičili vse mogoče iiiede, od sokola do orla. Mogočni ptiči .*> polagali jx> zeleni usihajoči travi. Mrko so posedali orli jki skalah, tiho so ždeli sokoli po suhih vejah dreves. Zasužnjili so smele, sinje lovce, sokole, zasužn jili so kraljeve ptice, orle. Za prečkami so ginili. Zaman je skušal prelest-110 bel labod z laliodico zviti gnezdo. Zaman so skušali znositi golob je bilke za zibko decc. Pisani tropski ptiči so poginjali ob mrzlem dihu severa. Marabuji so filozofsko, zamišljeno, tiho stali na eni sami nogi. Dlukasti kazuar, z roženim nastuvkom na čelu in modro rdeče pisanim vratom je vdovel in |>odivjal sredi ljudi in sužnosti. Rožnnlobeli plamenci so stali zamišljeni s svojim kljukasto zavitim kljunom v umazani, stoječi vodi. Plamenec, čudoviti ptič flamingo je sanjal o vročih žarkih afriškega sonea in o modrem Nilu. Bele tonovšice so zamišljeno pose dale in sanjale o svoji visoki severni domovini. Štorkljo «0 zastale na svoji [>oti, kruta roka jim je prirezala krila; ostale so same sredi pisane družbe. Pelikan ne bo več krmil mladičev. Tu so ga zadržali, krila so mu okrnili. Sedaj poseda sam, tih, ne išče si družbe indijskhi gosk, katere hrešče kličejo druge. Pisana družba, vendar vsak sam zase premišljuje sužnost. Ravna, r. belim peskom posuta pot. Pesek ti škriplje pod nogami, da se ozre sužnja žival 7.0 teboj. Levo sem pustil trop koza, med njimi sa meva majhen kozorog. Desno se je ozrl iz sužnosti name rdečkastorjavi srnjak, žalostno se je ozrla za menoj temnooka srna, z vlažnim pogle dom. »Proč od sužnosti, proč od teh žalostnih, izmučenih pogledov, ven! Dajte mi prostosi in svobodo.« Tako te prosi vsaka žival z žalostnim, kalnim ftogledoin. Pa moraš iti od teh ži vali proč, ne da bi jim malenkostno olajšal nji liovo trpljenje. Po širokem drevoredu zapušča-vrsto kletk z železnimi prečkami, za seboj p.i čuješ krike, čuješ rjovenje, čuješ jokavo kli canje. To so klici po svobodi izza jnoklrtih že le/.nih prečk. Smaragd Neki turški trgovec je zgubil mošnjo s sto ee kini. Dal jo javno razglasiti, da bi plačal poštenemu najditelju četrtino te vsote za nagrado. Čez nekaj dni se je oglasil preprost mornar, da bi izročil najdeno mošnjo proti obljubljenemu plačilu. Trgovec pa mu je osorno rekel, da je bil v mošnji razen sto cekinov še dragocen smaragd, in da mora izročiti tudi tega, če hoče dobiti na grado. Mornar je prisegal pri Alahu in preroku, da ni bilo v mošnji med zlatniki niti najmanjšega smaragda. S trgovcem vred sta stala najprej pred kadijem, potem pa še pred velikim vezirjem. Le-ta je takole razsodil: Mošnja, ki jo je izgubil trgovec, je vsebovala, kakor sam izpoveduje, mimo sto zlatnikov še drn gocen smaragd. Mornar, ki je po naših poizvedbah pobožen in pošten mož, je pa našel mošnjo, ki ne vsebuje nič drugega kakor Sto cekinov. To torej niti ni mošnja, ki jo je izgubil trgovec. Trgovce mora zato znova in v jasnih besedah razglasiti, da je izgubil mošnjo e sto zlatniki i.n z enim smaragdom. in če mu jo kdo prinese, bo plačal najditelju obljubljeno nagrado. Mornar naj najdeno mošnjo zaenkrat obdrži, dokler ne pride ponjo pravi lastnik. Če se pa ta v teku enega meseca ne oglasi potem naj jo mornar kot najdeno stvar obdrži za svojo lasi. Hvala Alahu in jirerotail AnUm P. čehor: Povest prvega vrtnarja V oranžnem crvetličnjaku grofov N. je bila razprodaja cvetlic. Kupcev ni bilo veliko: jaz, moj sosed-posestnilk in mlad lesni trgovec. Ko so delavci nosili ven naše prelepe stvari in jih nakladali na vozove, somo sedeli pred vhodom v cvetličnjak in 6e pogovarjali o tem in onem. Toplega aprilskega jutra sedeti takole na vrtu, poslušati žvrgolenje ptičev in gledati, kako miluje sonce na svobodo prineseno cvetje, je nenavadno prijetno. Vkladanje cvetlic je nadziral sam vrtnar, Mihajl Karlovič, častitljiv starec s polnim, obritim licem, v krznenem telovniku, brez suknje. Ves čas je molčal, vendar je poslušal naš razgovor in čakal, bomo li povedali kaj novega. Bil je to pameten, zelo dober človek, ki so ga imeli vsi v čislih. Ljudje so ga, Bog vedi zakaj, imeli za Nemca, čeprav je bil po očetu Šved, po materi pa Rus in je hodil v pravoslavno cerkev. Umel je ruski, švedski in nemški mnogo je bral v teh jezikih, in nisi mu mogel napraviti večjega veselja, kot če si mu prinesel kakšno novo knjižico ali pa se pogovoril z njim, na primer, o Ibsenu. Držale so se ga res tudi nekatere slabosti, a le nedolžne: tako se je nazival za prvega vrtnarja, čeprav drugih ni bilo, izraz njegovega obraza je bil neobičajno važen in ponosen; ugovorov ni trpel in imel je rad, da so ga poslušali resno in z zanimamjc.m. »Tistole fante, poglejte, je neverjeten lopov,« je dejal moj sosed in pokazal na delavca s temnim, ciganskim obrazom, ki se je pripeljal mimo na sodu za vodo. »Prejšnji teden so ga sodili v mestu radi razbojništva, pa so ga oprostilL Spoznali so ga za duševno bolnega, a, ni. .juu ..v',,, uuivuu ------ vzela s sobo j.« unn L- 1 cva Izrodhi v športu Spori mi samo telesna vaja, ampak je borba, ki zahteva zlasti pr.i tekmah vse moči od posameznih športnikov. Kajti samo oni more zmagati, ki zastavi vse svoje sile, vee svoje znanje, uporabi vso voljo in pogum za dosego cilja. Toda pri tem pa se ne sme miBliti, da ee lahko brezumno uporabljajo pri športu vse surove sile in da si lahko neodgovorni elementi vse dovolijo, kar se jim poljubi. Šport ima vse važnejši pomen: on ne služi samo telesni vzgoji, ampak mora v prvi vrsti vzgojno vplivati na mladino. Na igriščih naj ne bo povelj, ampak naj tvorijo vsi športniki eno celoto, eno živo družino, ki se ■ prostovoljno podredi svojim voditeljem in služi celoti. Toda kljub vsemu pa slišimo neprestane pritožbe o gotovih športnikih In skoraj ne mine nedelja, ko se ne bi na nogometnih igriščih odigrala kaka scena, ki je vse drugo preje, kakor športna. Oni, ki se ne more brzdati, oni, ki se ne obnaša fair play in ki ee ne drži pravilnih smernic v športu, ne zasluži imena športnik. Najhujše je v tem pogledu pri nogometnih tekmah in to zlasti pri prvenstvenih, ki so odločilnega pomena za moštva, oziroma za klube in pri katerih se nekateri igralci celo tako daleč spozabijo, da telesno 1 »škodujejo nasprotnega soigralca. Da, še več! Celo sodnika so se žp lotila ter se niti najstrožjih kazni ne boje. Take nogometaše bi bilo za vedno izključiti iz nogometnih vrst in če so njihove sposobnosti še tolikšne. Vrhunska izvedba ne sme igrati pri tem nobene vloge, ampak se je v prvi vrsti ozirati na viteško ponašanje, ki bi moralo dičlti slehernega športnika. Saj nimamo ničesar proti ostri, borbeni tekmi-, toda surova nikdar ne sme biti. Onega, ki j gre na moža, namesto na žogo, bi moral sodnik najstrožje kaznovati. Brez pardona in neusmiljeno je treba vsako nesportsko ponašanje že v kali xa-treti. Sodnik ne sme nita za trenotek izpustiti vajeti iz rok, ker igralci le preradi in prehitro spoznajo njegovo popustljivost. Sicer se bodo zopet ponavljali oni žalostni primera, ki so ee dogajali ob zaključku lanskoletnih ljubljanskih drugorazrednih prvenstvenih tekem. Te žalostne metode se, žal, zelo rade prenesejo tudi na gledalce, ki postanejo pri taki nogometni tekmi naravnost divji. Nogometno igrišče izgleda pri važnejših tekmah neredkokrat kakor Itako bojišče obsedene množice. Nekateri gledalci pač mislijo, da dajo na nogometnem igrišču lahko duška svoji razgreti krvi In pokvarjenim živcem. S tem, če plačajo vstopnino, nimajo nobenih drugih pravic, kakor da gledajo tekmo ter da dostojno grajajo ali odobravajo polek igre. Taki gledalci so največji škodljivci športnega gibanja in neredkotkrat se zgodi, da mora policija posredovati. Iz športnih vrst morajo vsi taki iarodki, ker spori mora biti čisti Če se znamo dobro zadržati ob zmagi, moramo tudi poraz častno preboleti. Šport je pač borba, v kateri podleže zdaj eden, zdaj drugi. Kdor pa ne zna poraza prenesti, naj ne tekonuje in nai tudi ne hodi gledat tekem. za volane v različnih gubah Specieltli entel oblek, volan, šalov Itd. fljuriranje - predllskanje. Velenje inonogremov, zaves, perila Navaden lin tnltl rloiVov in čipk. - Hilro. lino U pottnll Matek <$ Mikeš, Ljubljana (pttt wt»ia ««nm»ij) Gospodarstvo Zaposlenost našega delavstva Po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je znašalo v decembru 1934 število zavarovancev 77.734, dočim jih je bilo v novembru še 81.526. To je pojav, ki smo ga začeli opažati že proti koncu novembra. Zato je bila že v novembru letna razlika napram letu 1933. večja kol prejšnje mesece. Prejšnje mesece je število zaposlenega delavstva znašalo po 4000 ljudi več kot prejšnjega leta. Razlika je znašala v novembru samo še 3.649, v decembru pa 3.529 v primeri z istim mesecem leta 1933. Iz tega sledi, da se zaposlenost ni poslabšala samo iz sezonskih razlogov, ker nastopa velik padec vsako leto v decembru, ampak tudi iz konjunk-turnih razlogov. Odstotek bolnikov je zelo velik, znašal je v decembru 2.85%, t. j. 0.22% več kot v decembru 1933. Delavske mezde so znašale povprečno v decembru 1,741.000 Din, kar pomeni v primeru z decembrom 1933 dvig za 46.000 Din, čeprav se je število zaposlenih delavcev povečalo v znatno večji meri (za 3.529). Padanje delavskih mezd se nadaljuje, po mnenj« urada z nekoliko počasnejšem teinpu. Po ^prečne delavske mezde so znašale v decembru 1933 še 22.84 Din, v decembru 1934 pa samo še 22.40 Din. Pripominjamo, da je znašala najvišja mezda, toda v poletnem povprečju leta 1930. 26.45 Din, od tedaj naprej pa se stalno zmanjšujejo. Povprečno je znašalo leta 1934. mesečno število zavarovancev 79.010, kar pomeni v primeri za letom 1933. povečanje, kajti tedaj je znašalo mesečno povprečje 75.564 Din. Povprečje za 1. 1934 je med povprečjem za 1932, zaostaja pa za povprečji v zadnjih dobrih letih. V naslednjem podajamo pregled gibanja števila zavarovancev pri OUZD v Ljubljani za leta 1932., 1933. in 1934. Iz teh podatkov se poleg sezij-skega gibanja zaposlenosti vidi tudi konjunkturni razvoj našega gospodarstva. januar februar marec april maj iu"ii julij avgust september oktober november december SpCEl Smučarji, hodite previdni! 1932 1933 1934 76.094 69.860 70.591 74.750 68.601 70.822 73.081 70.794 74.106 75.033 74.130 77.375 79.970 77.536 81.246 82.643 78.566 83.003 81020 78.432 82,833 80.508 78.999 83.059 79.197 78.985 82.995 77.933 78.740 82.831 77.388 74.877 81.526 74.215 74.205 77.734 Stanje Narodne banke Izkaz o stanju Narodne banke za 8. januar kaže tele glavne postavke (vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 31. jan. 1934): Aktiva: zlato 1788.3 (plus 3.7), valute 0.37 (plus 0.33), devize 124.57 (plus 3.7), skupno podlaga 1913.3 (plus 7.8), devize izven podlage 102.7 (—1.7), kovani denar 215.4 (plus 9.3), posojila: menična 1521.9 (—6.9), na vrednostne papirje 234.45 (—0.7), razna aktiva 285.85 (plus 8.4). Pasiva: razni fondi 113.8 (plus 1.4), bankovci v obtoku 4326.9 (—57.1), drž. terjatve 8.8 (plus 1.9), žirovni računi 586.4 (plus 55.5), razni računi 373.1 (plus 46.07), skupno obveznosti po vidu 963.3 (plus 102.5), obveznosti z rokom 948.3 (—4.6), razna pasiva 291.7 (—24.7). Skupno obtok bankovcev m obveznosti po vidu 5295.2 (plus 45.4). Skupno kritje 36.13 (36.29), od tega samo zlato kritje 33.77 (33.99) odstotkov. Iz izkaza je razviden dvig |xxtlage v novem letu, zlasti radi dotoka zlata domače produkcije. Važno je nadalje zabeležiti, da tudi v tekočem letu posojila banke padajo in so v primeri z 8. januarjem 1934, torej v teku enega leta padla za 315.2 mulj. Din Razbremenitev banke po ultimu je razvidna iz zmanjšanja obtoka bankovcev in dotoka kovanega denarja. Povečanje postavke žirovnih računov ter raznih računov se nadaljuje ter so se ti računi zvišali za 100.6 milj. Din. Druge postavke bančnega izkaza se niso dosti izpremende. Notacije državnih papirjev v inozemstva Na newyorškt borzi bo rotirali 11. Jan. (v oklepajih tečaji 2. januarja): 8% Blerovo posojilo 27.5—28 (25.50—30), 7% Bler. posojilo 26.875 do 27.75 (25.50—27) in 7% pos. Dri. h. banke 24.125 den. (24.126 den.). — Dne 11. januarja so noti-rali na parigki borzi (v oklepajih tečaji 2. januarja): 4% 1895 158—162 (145.50), 5% 1902 179 (173), 4.5% 1906 158 (150), 5Y 1913 165-168 (159), 4.5% 1910 144 (138), 4.5% 1911 153 (142), 7% 1931 240 (206) in 5Y fundirano 108 (98). Ta dvig papirjev je v zvezi s splošnim dvigom papirjev na pariški borzi. NaSi papirji so dne 7. dosegli rekordno viSlno. Dvig papirjev na pariški borzi je pripisovati gospodarski politiki predsednika francoske vlade g. Flandina. Se predno je bil stvorjen zasebni sindikat bank za kupovanje papirjev, se je začela hosa, katere že dolgo ne pomnijo. Promet je zelo narastel in govori, da je začel pritekati na pariško borzo tezavrirani denar. Od tega splošnega ugodnega razpoloženja so profitirali tudi naši papirji. Gdinja in Gdansk Po uradnih poljskih podatkih je znašal promet v obeh pristaniščih lani 13.5 milj. ton in je s tem skoraj dosegel rekordno leto 1931, ko je bilo prometa 13.6 milj. ton. V primeri z letom 1933 znaša dvig prometa 2.3 milj. ton Obe pristanišči sta bili lam udeleženi pri vsej poljski zunanji trgovini z ozirom na težo s 73%, z ozirom na vrednost pa s 60%. Posebno se je dobro razvijal tranzit skozi obe pristanišči za Češkoslovaško. Tranzitni promet je v primeri z lanskim letom narastel za 0.5 milj. 1on. Skupni promet je znašal v Gdynji 7.1 milj. ton, promet Gdanska pa 6.4 milj. Leta 1933 pa je znašal promet Gdynje 6.1 milj. ton, Odanska pa 5.5 milj. ton. Deset zapovedi za nemškega kmeta Na zborovanju kmetskega stanu v Nemčiji je bila sprejeta naslednja resolucija, ki vsebuje 10 zapovedi za pospeševanje poljedelstva: I. svojo zemljo izkoriščaj kar najbolj. Nemčija ima premalo zemlje, da bi mogla dopuščati ekstenzivno proizvodnjo. II. Gnoji Še bolj, in sicer tako, kakor je tre Da. Kjer hočeš, da bo več- zraslo, tam je treba tuai več snovi. III. Uporabljaj flajboljše seme! IV. Bavi se z raznovrstno proizvodnjo in varuj se enostranskega dela, ker raznovrstnost v proizvodnji daje večjo gotovost, medtem ko enostransko delo ustvarja negotovost zate in za ves nemški narod. V. Bav.i se z raznovrstno proizvodnjo, toda nikdar ne povečuj po nepotrebnem obdelane površine za jjridelke, Iti jih nemški narod ne potrebuje, ali pa, ki ne dajejo gotovega doprinosa. VI. Prideluj zeleno krmo za živino kot sporedni pridelek. Na ta način boš prihranil na krmi. ki 10 mora Nemčija kupovati v inozemstvu, prihranil boš tndi na devizah. VII. Zboljšuj svoie zemljišče z tneljo-racijo! Ledine pretvarjaj v kulturna tla! VIII. Imej samo toliko živine, kolikor jo lahko prehraniš s i krmo, ki zraste na tvojih tleh! IX. Imej samo pk>-donosuo živino in ne takšne, ki samo žre in nič ne koristi! X. imej ovce! Na svoji zemlji pridelaj čimveč in vse, kar je pridelanega, izkoristi varčno, in sicer s svojo živino. Tako boš tudi ti, nemški kmet, služil svojemu narodu in njegovi bodočnosti. Zopet gre za obstoj tvojega naroda in tebe samega. L&to ne obotavljaj »c. delaj! Poraba umetnih gnojil. 2e v letu 1933. se je začelo opažati, da narašča evropski konzum fosfatov. Poleg tega je važno, da so se severnoafriški producenti fosiatov sporazumeli med seboj, poleg iega pa so se še sjJorazuineli z najvažnejšim konkurentom, Američani. Skupno je francoska severna Afrika lani dobavila 3.7 milij. ton fosfata, dočim je znašala prodaja leta 1933. 3.5 milij ton. Dobave Tunisa so znašale lani 1.8 (1.6 milij. v 1. 1933.), A!-žerije 0 55 (0.575) milij. ton in Maroka 1.27 (1.11) milij. ton. Emisijske banke. Dodatno k izkazu raznih emisijskih bank, ki smo ga objavili v petek, 11. t. m, objavljamo še izkaze tehle dveh bank: Bank Polski: zaloga zlata 503.3 (476) milij. zlotov, devize 28.3 (88), bankovci v obtoku 981.1 (1.004.0). — Norveška banka: zlato 118.5 (143), devize in dobroiinetje zlata v inozemstvu 56.04 (30), obtok bankovcev 333.7 (327.0). Sanacijska akcija za Romunsko kreditno banko. Romunska kreditna banka je leta 1931. preživela veliko krizo. V par tednih je banka izgubila 1.7 miljarde leiev vlog, t. j. 80% stanja konec leta 1930. z 2.130 milijoni lejev. Seveda je bilo to banki mogoče le zato. ker je dobila od Narodne banKe 1.4 miljarde rediskontnega kredita. Sanacijo je najbolj oviralo dejstvo, da je bila banka udeležena pri neki veliki tekstilni industriji, kateri je dala veliko kreditov in ima pri njej tudi večino akcij. Sedaj bo ta tekstilna industrija izdala za 750 milij. obligacij za 20 let ix) 6%. Te obligacije bo kupila Narodna nan-, ka in bo za toliko zmanjšala svoje terjatve do banke. S tem se bo banka osvobodila zamrznjenega kredita industriji in bo dana podlaga za sanacijo. Gradbena delavnost v nekaterih mestih. V Zagrebu je bilo lani zgrajenih 175 novih hiš s 835 stanovanji, dočim jih je bilo še leta 1933 zgrajenih 287 s 1.197 stanovanji. V Novem Sadu je bilo lani zgrajenih 182 novih hiš, leta 1933 pa i 270. V Osjeku je bilo tudi lani izdanih znatno manj dovoljenj za zgradbe. Češkoslovaška gospodarska politika. Predsed-, nik češkoslovaške vlade g. Malypetr je izjavil časnikarjem o bodočem delu češke vlade, da namerava izvesti majhno davčno reformo. Posebno bodo izpremenjena določila o pridobnini in o stabilizacijskih bilancah. Posebno pozornost bodo posvetili cestam, katere nameravajo zgraditi od enega konca republike do drugega. Nujna je sanacija bratovskih sklad nic, saj že sedaj obremenjujejo državo s 130 milj. Kč letno. Nadalje računa vlada, da bo izvedla velika javna dela in uvedla 40 urni delovnik v industriji, kar bi silno zmanjšalo brezposelnost in bi povečalo število zaposlenih za 10—12%, v nekaterih slučajih za 15%. Argentinska pšenica za Avstrijo. Po dolgotrajnih pogajanjih je uspelo Argentincem, da so dobili od Avstrije dovoljenje, da smejo uvoziti 1000 vagonov svoje pšenice po znižani carini (od 16 na 10 zlatih kron). Kupna cena znaša 3.5 milij. šilinga in bodo Avstrijci plačali deloma z blagom, deloma pa z avstrijskimi zmrznjenimi terjatvami v Argentini Borza Dne 12. januarja 1935. Denar Promet je bil ta teden na ljubljanski borzi prav znaten. Znašaj je 5.079 milij. Din v primeri s i 1.578 milij Din v prejšnjem tednu. Največ prometa i je bilo v ponedeljek, dne 7. januarja z 2 334 in v sredo s 1.355 milij. Din in sicer v devizah Pariz, London, Newyork in Dunaj. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.37625, London 15.14, Newyork 308.50, Bruselj 72.30, Milan 26.40, Madrid 42.225, Amsterdam 208.725, Berlin 123.90, Dunaj 73.30 (57.45), Stockholm 78.05, Oslo 76.05, Kopenhagen 67.60, Praga 12.90, Varšava 58.30, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Helsing-fors 6.68, Buenos-Aimes 0.77. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bač. ladja Tisa 120—122.50, bač. ladja Begej 118—120, slav. 116—118, srem. in bač. 115—117, ban. 112—114, koruza bač. in srem. 64—66, ban. 61—63, bač. in srem. suš. 68—70, ban suš. 66—08, otrobi bač. in srem. juta vreče 71—72, ban. juta vreče 70—72. Tendenca čvrsta. Promet srednji Živina Mariborski svinjski sejem 11. januarja. Na sejem je bilo pripeljanih 25 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari 80—120 Din, 3—4 mesece 140—160, 5—7 mesecev 220—250, 8 do 10 mesecev 300—360, 1 kg žive teže 4—5 Din, mrtve 6.50—8.50 Din Prodanih je bilo 10 svmj. Hmelj 2atec, CSR, 10. jan. Povpraševanje za žateškim blagom je nadalje zelo znatno. Razpoloženje se je učvrstilo in oene se polagoma zvišujejo. Po kvaliteti se je danes plačalo Z150—Z250 Kč, za 50 kg. BIeIweisova IS Otvoril sem trgovino a špecerijo in delikateso Za cenjeni obisk se priporočam ST4JMKO NOVAK Ob začetku vsake smučarske sezone je vse polno nesreč. Vzrokov za to je več in emo ie o|>e-tovano nanje opozarjali. Največ jih je vuled tega, ker ee smučarji vse premalo pripravijo za napor, ki se jim stavi v terenu. Toda onim, ki se za to niso nič pripravili, ni pomagati drugega, kakor da jiim svetujemo, naj bodo previdni. Kajti prepričan sem. da pojdejo VBi smučat in se bodo najraje spravili na tak teren, ki je najmanj primeren zanje. Namesto, da bi šli n« kak poseben prostor, ki ni preveč strm, pa se podajo kar med ono veliko množico izvežbanih in neizvežbanih smučarjev, da eo v nadlego drugim in seveda 5e sami ne morejo ničesar napraviti. V lakih slučajih so nezgode neizbežne in letos zna biti to še prav v veliki meri, kajti tako dolgo smo čakali na sneg, da niti najmanj ne dvomim, da bo šlo danes vse, kar leze in gre. ven s svojimi dilcami. Da tudi letos priporočam veliko previdnost, uie je sililo zlasti jx>ročilo dunajskega »Sport-Tag-blattac, ki pravi, da ee jo pripetilo zadnjo nedeljo v dunajskem gozdu nič manj kakor 120 nezgod. Ker so vedeli, d« bo velikanski naval na omenjene postojanke (bilo je okrog 150.000 smučarjev), so seveda tudi primerno organizirali reševalno službo. Polomljenih rok in nog je bilo vse polno, 64 težkih slučajev, poleg tega pa 16 prav težkih slučajev in polno lažjih blesin, da ne omenjamo — tako pravi poročilo — onih slučajev, ki niso iskali po-moČi pri reševalnih postajah, ampak so odšli v domačo oskrbo. Sploh je tako izgledalo v dunajskem gozdu, kakor na kakem bojišču po manjši bitki. Že preteklo zimo smo opozarrall na visoko število nesreč, in letos eo se — kakor se zdi — že vsi s tem nekako sprijaznili, kajti, če se uniči par stotin smučk aH če si polomi nekaj deselln ljudi noge in roke, je to že nekaj običajnega, pravi porodilo dalje. ?,e sedaj je vse polno udov v gipsu, in to bo ostalo v modi do spomladi. Za par ur veselja in užitka v naravi, je preveliko žrtev. Razvoj smuških skokov Višek smučarskega športa so smučarski skoki, ki jih izvajajo drzni zračni mojstri. Če kdo, zaslužijo prav gotovo smučarski skoki vse naše priznanje in občudovanje, kajti ni je športne panoge, pri kateri bi 70, 80, da celo 92 metrov plavali po zraku z največjo brzino in potem doskocili na : tla in zaključili tak skok z rezko kristijanijo. Toda motili bi se, ako bi mislili, da skačejo vsi zračni mojstri na enak način. Človeku se sicer zdi, da je drža vseh skakalcev v zraku enaka, vendar to ni res. Pri smučarskem skoku imamo ravnotako razne tehnično-stilistične sisteme kakor pri drugih športih, n. pr. v lahki atletiki. Zlasti opazimo to pri lahkoatlelskem skoku v višino, katerega skačejo rekorderji na najrazličnejše načine in tako je tudi pri smučarskem skoku, norveških I in drugih mojstrov. Prvotno so skakali tako, da so Bkaknlci v j zraku nogi skrčili ter jih pritegnili k telesu. Seveda tak način, skokov danes ni več nemogoč, ker velikanske daljave, ki jih skačejo današnji skakalci in ravnovesje tega ne dopušča. Potem se je razvil drugi stil, namreč ta, da so bili skakalci ; v zraku vzravnani. Pri tem skoku se je skakalec i pri odrivu pognal visoko v zrak kakor bi hotel ; iti v višino, ne j>a naprej. Pri tem skoku je mo-j ral skakalec v zraku z rokami močno kriliti, če je hotel vzdržati ravnovesje. Tak skok je bil sicer | lep, vendar za športni uspeh manj pomemben, i ker je bila pri tem daljava vsled zračnega pritiska j na vzravnano telo, močno ovirana. Ko so začeli graditi ogromne moderne ska-I kalnice, se je omenjeni način skokov, ki se je ! iz Norveške prenesel v vso srednjo Evropo, moral umakniti vedno bolj in bolj prodirajočetnu aerodinamičnemu stilu, ki se je izkazal kot zelo koristen. Na zimski olimpijadi leta 1924 je vzbudil veliko pozornost Norvežan Thams, ki je s svojimi drznimi skoki pokazal docela nov način izvedbe v tej težki športni panogi. On se je namreč tako odrinil, da se je vrgel z gornjim delom telesa močno in poševno naprej (podobno kakor pri lahkoatlelskem skoku z mesta v daljavo). Njegov od-riv pravzaprav ni bil odriv, ampak je bil to nekak podaljšek naleta, pri kateremu je z velikanskim predklonom ob docela slegnjenem telesu tvoril ravno črto in sicer zelo blizu smučk. Na ta način se je zelo zmanjšal zračni pritisk in skok je bil nekaj posebnega, ki je vsem imponiral in katerega namen je bil doseči veliko dolžino. Iz tega se je razvil potem stil skoka, pri katerem sta ostali nogi skoraj navpični, le telo se Je v bokih prelomilo, tako, da je bil gornji del telesa vzporeden s smučmi. Roki sta pri tem opravljali izključno posel za vzdržanje ravnovesja. Ta način skoka je še bolj zmanjšal zračni pritisk in je imel f>oleg tega še to prednost, da se je mogel skakalec glede na mirno letenje v zraku bolje koncentrirati na doskok. Vsi mojstri svetovnega kova, osobito pa Norvežana brata Birger in Siginund Ruud se poslužujeta tega načina, ker hočeta namesto lepote in harmonije s svojim pogumom doseči velike daljave. Državno prvenstvo v hombinaciji in medklubsko nrvenstvo v smuku z Rožce je dosegel A.Jakopič / \ (S. K. Mojstrana) na smučeh in (jl.CHFtn robnikih: \ Polskuslte tndi ta izdelek M^Srtt**^ in zadovoljni bo-let ^ SK Zagorje »kllcuj« »MnI »bor t soboto, 26. januarja 1935 ob 7 zvečer v klubu veni lokalu juri g. Kor-barju v Zagorju. Poziva so vso člaiustvo, da se občnega zbora sigurno udeleži. V" soboto, ID. januarja ob 7 pa Je sestanek vsega članstva, katorega se naj v«i Mani Utiramo udeleže. Odbor SK Zagorje. Motoskijoring. Prihodnjo nodoljo, t J. 20. t m„ ob M priredi mlada 2SK Hermortova motociikltatlčna sokenja n« ViOn pri «I)olgoui mo»tu< prvo »vodo zimsko prireditev •lnotoakijoring«. t. J. tekmovanje mno-čojrjev z motooiklističmi.m vodstvom. Proga, s startom pri Brezovici in ciljem prod Kllfnrjovo gostilno. Je dolga približno dva in pol kllometrn. 7.a prvoplanlrane tekmovalca so določene lepe nagmde, ki bodo Se pravočasno objavljene. Predvidena Je dokaj močnia kon-knrenoa, zlasti Se, ker nnstoid kot vodju razen drugih tndi na* znani »leteči Kranjec. — Starič. V primero neuntrezajočega terena «e ' tekmovanje prenese. Francozi pridejo v Garniisch - Parten-klrchen. Francoska smučarska zvez-a je sklenila, da pošlje, z ozirom na bo. tla se vrši zimska olimpijada 1936 v Garmlsch-Partenkir-ehenu, januarja 1935 na nemško smučarsko prvenstvo svoje moštvo. Potem pa našteva poročilo razne vzroke, radi katerih jo prišlo do omenjenih nezgod. Predvsem je treba iskali vzroka v tem. ker ni bilo zadostne snežene podlage, ampak lahen sneg na ziiiiranjonih tleh. Vsak padec je mojjel v teb okoliščinah lahko mnogo škodovati. Potom je treba iskati vzrokov v neobvladanju na smučeh. To pot je bilo kakor po navadi — ogromno število začetnikov zraven. Namesto, da bi si izbrali kak skrit prostor, kjer bi nemoteno vadili, se podajo med množico, in sicer najraje na najbolj nevarne kraje. Z Izredno trdo in nerodno držo se peljejn navzdol, mahajo a policami okrog sebe kakor divji, zraven pa kričijo »pozor« in zapeljejo končno v kakega novinca, povozijo kakega drugega smučarja ali pa sploh za-vozijo v kako večjo skupino, kajti obvladati se niti najmanj ne morejo. Nevarni so dalje oni divji smučarji, ki ne poznajo prav nobene obzirnosti in drvijo navzdol v peklenskem tempu, kakor bi zblazneli. Ti eo tudi Izredno nevarni. In če se znajo konec koncev še tako dobro smučati. V tem pogledu so uvedli na Dunaju posebne varnostne ukrepe in tosgleda, da že malo koristijo, akoravno eo jih začeli šele izvajati. In končni vzrok nesreč je prenapolnjenost na vseh koncih in krajih. Tu pa ne bo prej boljše, dokler se ne bo napravilo zadostno število primernih poti za smučanje. In tudi smučarje bi bilo ločiti od sankačev; kajti, dokler bodo oboji na istem bregu, se bodo še vedno nesreče dogajalo v takem številu. To približno čitaijio glede nesreč zadnjo nedeljo v duiKijekeim gozdu. Vse to drži v oolm meri tudi za nas, kajti naši smučarji nimajo donarja, da bi mogli iti v oddaljenejše kraje, zato ee poslužujejo najbližjih gričev, ki so vsi prenapolnjeni Im ravno tam je ponavadi največ nezgod. Zato si tudi mi malo vzemimo k srcu navodila dunajska prijateljev belega športa in glejmo, da bomo nezgode omejili na minimum. Hohej na leda Vilacher SV : SK Ilirija Danes ob tO dopoldne Dane« ob 10. url odigra SK Ilirija re- vairžtio tok m o z devetorico Villaoher SV. Mod Ljubljančani je vladalo za včerajšnjo noono tekmo zelo veliko znnimaaije. Kljub precejšnjemu mrazu se je zbralo veliko število gledalcev, kar je doknz, da si je tudi pri na« ta pa n oprti športa pridobila mnogo pri-stašov. Ker bo zimska sezona najbrž kratka, naj nihče ne zamudi ogledati si to tekmo. O gostih smo že poročali, da so rononiinuio moštvo tn eden najstarejših klubov Koroške, ki »rojijo ta šport. Od Ilirije pa pričakujemo, da se bo častno odrezala. Skakalne tekme akademikov preložene Skakalne tekme akademikov, ki bl se imele vršiti danes v Kamniku, so vsled po manjkanja snega odgodene na poanejšl čas. Tokme v tekih in stalotnu, naipovodane za torek in sredo (15. in 16. t m.), se i>a vršijo Kraj se še objavi. SK nirija, smučarska lekcija. Načelntrvo sn»nAar fike sekcije opuutrja ponovno na plenarnj čtojiHki obstanek, ka su vrAi v ponedeljek, M. t. m. ob 18.30 r klubski m>bl kavarne Evropa. Sestanka morajo prt-soHlvovatl vsi aktivni člani In članice «rriu<\arnkc «ak-oije. Na eostanku sc bodo obravnavale važne sekoijMka zadevo. Neupravičeno odootiic se ne bo aimllovailo pri določevanju na/.ih tnktnovalcev za bllfcnje tekme tn tečaje. — Sekeijeko vodstvo ajmlira nn vee čjanloa, čJane tn prijatelje klubs, da se udeležijo današnjega b.leta v Šmarje na Dolenjskem. Odhod iz glavnega ko-hidvora ob 7.92. Vo/.ne l.Utko kupite do Škofljice. — Lahkoallntska sokolja. Jutri zvečer ob IS rodni gAm-nnstlftnl trening, obvezen za v«e člane IahkoatJetWk« sokolje. K troningu se poKlvajo z.huUI v«ri tisti, k.i »o hilt v č-ot.rtok Imenoma pozvani, pa ae pozivu uieo odzvali. SK Tržič pre.HleaJe radi alaMh vreimenskth priltt I. medklubtAo RamkoSko tekmo, Id bl ae sicer vj-lila v nedeljo, 13. t. ni. Termin tekm« se bo določil poznaj«. Smučarski klub Ljubljana otvord t ponedeljek brezplačen mnnftki tečaj pod vodstvom zveznega nčil-telja Jelenlča. XMraliftčo pri »Cadm pod Itoittkkom ob 14. uri. Vremensko poročilo JZSS dme 12. januarja 1935. Ob 10 dopoldne Rateče-Pla-nica 11. Jan.: temp. —10, na trdi podlagi 15 om prSiča. Smuka idealna. Vreane jaiuio, sonce. Ž« izlete ugodno. Tamar: na *tarl podlag1!, kt Je zmr7.njn.na, 40 cm Je zapadlo SO cin suhega »noga, prftlč, vetra1 severo-zanndni, Jasno. Pokljuka, TI. Jan.: tenrp. —8. Jasno, voter severovzhod, n« 20 cin trdi podlagi 3(1 em novozapa.llega snega, prSič. Smuka prav dobra. Skakalnica nnorabna. Planina na Kraju, 11. Ja.n.: 811 cm novega snega na 1 m stari podlagi. Dom na Kraju: temp. —8. Jamo, na l.!0 om stari podjairi 70 cm novegn snega. Koča pod nogallnnm, 11. Jan.: na stori podlaart (35 om Je 30 cm novega snegn, prAtč., temp. —11, v vifljih lepoh t m tnoga. Smuka idealna. Jaerskn, 10. Jnn : temp. —S. megleno, veter •»• vor, sneži, 40 cm pr&ičn. Stnirka dobra. Dom v Kamn. Bistrici: tomip. —7. Jaano, snem 10 em. — Vel. Planina, Jan.: R0 em snhega snega. — Smirkn dobra. Begunje pri Cerknici: tomip. —9. 25 em snnec» snoga. 7.latoron, Sv. Janet: tenrup. —8, Ja»no, sončno, »ne^ra nJ. Sv Kril na<1 Jesenicami, 11. J«in.: tmvp. —T, Osloma ohlnčno, v,'tpr sever, snega do 30 em. ponekod spihB"i, nrfilč. Šminka dobra. Fllnkc. Ifl. Jan.: temp. —8, po malem sne*!, vete* TOhodni.k, 30 em snhoga nneea. smuke d'-hm. Snriraitca, 11. Jnn : temp. —9. »Msčiio. drobno mode, veter severovzhodnik. 47 cm prSiča. Smuka dobra. Bakek, 11 Jnn.: temin. —5. Jaono, bnr.ia, snetro Iti—15 em. meatoiri. snlhsti. Šminke dobra. Icnlnrjrr rinm vr Pohnrbt, 11. Jan • temp —K rnnga 1 m, nevera orSIčn nn *1 em JBnrznJem.l podlagi mirno, Ja-mn. Smnlkn dobra. Te.lefotilčno, danes Kranjska gorn: tcrnrp —1*. Jmsno. mimo. 5 om prfllča. VrSIt: 1 meter snega, prfllč. Triič: temip. —7, mirno, 5 cm pi*|A«i, smnka ne-ngodnn. Kotce: temp. —8, Jnsno. 35 em prftičn Smuk« dobra. Mrilica: tecnn. —15, pooblnHIo se Je, m'--io, n« 70 cm stari podlagi 10 oin novegn enoga, prSlč. Pohorje: Koča na Pesku: temp. —18, na 90 cm stari podlagi 20 cm priMča. Smnka Izlvorn«. Seniorjer dom: le.mp. —10. iiooblačilo se Je. mirno, na 1 m itare podJmto 30 cm novega s nog a, jvrftlč. Šminka li borna. V malih oglasih velja »aaka beseda Din 1'—s ienltovonjski oglasi Din l—. Najmanjši inesek za maH oglas Din . Mali oglnsi •e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petttna vršilca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« četa vložek varuje Vaše noge, čevlje in nogavice, poceni je in — domač izdelek! !l Službe iščejo Krojaški pomočnik t mojstrskim izpitom — Teši krojenja, išče kakršnokoli primerno službo. Ponudbe upravi »Slovenca* pod »Samski« štev. 392._(a) Trgovska pomočnica vajena tudi samostojnega gospodinjstva, želi pre-nienjati službo. Naslov v opravi »Slovenca« pod št 474._(a) Iščem zaposlitev ca 14 letnega dečka z 8 razredi osnovne šole. Naslov v upravi »Slovenca« H. 408._(a) Trgovski pomočnik star 23 let, prost vojaščine, želi vstopiti v službo - najrajši v trgovino z mešanim blagom ali v kon-rum. Plača po dogovoru. Cenj. ponudbe na naslov: Bogdan Svetina, p. Žirovnica (Gorenjsko). (a) Mesarski pomočnik z mojsterskim izpitom, vešč prekajevalec, samski, star 28 let, išče primerne namestitve. Ponudbe pod »Sekač 502« npr. »Slov.« Maribor, (a) Učenka poštena, zdrava, dobra računarica, z lepo pisavo, išče mesta učenke v trg. z meš, blagom. Ponudbe ne upravo »Sloven.« pod »Učenka 306«. (a) Skromno dekle vajeno kmečkega dela -išče stalne službe. Ponudbe: upravi »Slovenca« pod »Poštena 326«. (a) Sobarica z lastnim strojem — išče službo na Gorenjskem. — Vida Semič, Zgor. Šiška št 227. (a) Prodajalko za trgovino mešanega blaga takoj sprejmem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Na deželi 412«. (b) M sada šivilja išče službo zunaj Ljubljane kot pomoč gospodinji pri šivanju, v kuhinji; rada gre k otrokom. Zna tudi nemško. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna 402«. (a) Trgovski pomočnik pošten in marljiv, 21 let »tar, želi stopiti v službo • 15. februarjem. Dopise poslati podružnici »Slovenca« v Mariboru pod »Pošten in marljiv trgovski pomočnik« št. 379. (a) Zobotehničn. učenca sprejme zobozdravnik. — Pogoji: 4 razredi srednje ali meščanske šole. Re-flektira se samo z dežele. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zobozdravnik« št. 452. (v) Trg. vajenca »primerno šolsko izobrazbo, sprejme trgovina že-leznine. Hrana v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 251. (v) Učenca sprejme F. Dvoršak, krojač, Koroška c. 49, Maribor. v) Pek. vajenca poštenih kmečkih staršev sprejme Ant. Smrekar -Mokronog. (v) Usnjarski pomočnik dober šerar, dobi takoj stalno službo Zglasi naj se osebno pri tovarni usnja P. Fr. Knafljic, Šmartno pri Litiji. (b) Župnijski urad v Črni pri Prevaljah razpisuje službo cerkovnika-organista grobarja. Le pismeni priglasi do 15. febr. Nastop službe 1. aprila. Prejemki: Lepa hišica in najmanj 1000 Din mesečno;_(b) Kovaški mojster z lastnim orodjem in Din 3000 prihrankov, popolnoma zmožen podkovske (volovske in konjske) kuje, dobi kovačnico na vodni pogon, stanovanje, njivo in kurjavo ter oglje. Najemnino odsluži. - Ponudbe - Gorenjci imajo prednost - na naslov: Uprava graščine Gallž, Lemberg pri Dobrni, (b) Prodajalec(ka) se išče za prodajo mlečnih izdelkov za mesto j Ljubljana. Naslov v upr. ' »Slovenca« pod št. 371. b Čedna sobarica stara okrog 25 let, vešča v pospravljanju sob, pranju in likanju perila, se išče za Ljubljano. Nastop v februarju. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Čedna in hitra« 454. (b) Zastopnika krajevnega, za prodajo paste za čevlje in drugih proizvodov za nego čevljev, ki je dobro vpeljan v špecerijskih trgovinah iščemo. Ponudbe z referencami in navedbo dosedanje službe je poslati na Publicitas, Zagreb, pod št. 39341. (b) Kupim knjižice vseh ljubljanskih in podeželskih zavodov. Sporočite zavod, znesek in ceno na upr. »Slovenca« pod »Vsaka vloga 469«. Izdelovateljica gorenjskih narodnih noš, ošpeteljnov (bluz), kril, predpasnikov, avb, se priporoča za delo. Sprejme popravila za nizko ceno. Vprašati na naslov: I Bizjak, Zeleče 59, Bled I. (z) Kako postaneš šofer? Ako se vpišeš v J Če-hovo šoler šolo na Tvr-ševi cest' 36 ki Ti pošlie na zahtevo prospekt za-stom (u) Drugi dnevni in večerni krojni tečaj za damska in moška oblačila se prične 3. februarja 1935 Damski tečaj je tudi jako priporočljiv za privatno uporabo (ne šivilje) Prijave sprejema Teodor Kune lastnik strok, šole, Ljubljana, Sv. Petra c. 4/II Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Telefon 38-10 Ureditev dolgov, sodne in izvensodne poravnave, konkurzne zadeve, vpeliavo vodstvo revizne iD stalno nadzorstvo knjigovodstva sestavo bilanc, izdelavo proračunov ter kalkulacit nabavo kredi tov likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo kmečke zaščite. vse trgovsko obrtne informacije m druge neure-tene poslovne zadeve poverite zaupno koncesiio-niram komerciialni pisarni Loize Zate sodni zadr revizor in zapriseženi knjigovodski strokovniak — Liubliana Gledališka tali-ca št 7 1_Id) PosojHa na hranilne knjižice dajemo pod ugodnimi pogoji na daljšo dobo Preko 2000 zadružnikov Pučka štediona Zagreb Naš zastopnik: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ulica 12 Telef. 38-10. Pismen odgovor 3 Din znamka. 6000 Din posojila iščem proti mesečnemu odplačevanju in dobrim obrestim. Naslov pove uprava »Slovenca«. (d) Hranilne knjižice podeželskih okrajnih po-I sojilnic in tudi drugih zavodov, večje in manjše zneske — kupimo. Ponudbe na poštni predal 150 »Pekar slad« št. 405. (d) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka Liubliana Krekov trg 10 Prodam knjižico Mestne hranilnice Kamnik - 20.000 Din -najboljšemu ponudniku. -Ponudbe na upr. »Slov.« »Kamnik 20.000 468. (d) lenitbe Gospod srednjih let, trgovsko na-obražen, s 130.000 Din gotovine, se želi priženiti h kakšni trgovini ali na boljšo obrt. Ponudbe na podružnico »Slovenca v v Celju pod .Kjerkoli« štev. 418 (ž) IŠČEJO: Pekarno v prometnem kraju sprejmem v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev 398. m) ODDAJO: Lokal se odda v novi zgradbi v sredini mesta. Naslov pri upravi lista pod štev 349._(n) Gostilna v Brodeh pri Vranskem se odda v najem s 1. aprilom t. 1. — Vprašati v upravi »Slovenca«, podružnica Celje. (n) Kupci ae opozarjajo, da bo dae 24. januarja 1935 ob 9 pri sodišču na Brdti pri Lukovici dražba hiše, gospodarskega po-slopia z vrtom. Hiša je primerna za obrt ali trgovino. Trgovina je bila v hiši že 20 let — Kraj: Moravče. (p) Manjše posestvo v bližini Ljubljane, najmanj 4 orale arondirane-ga sveta lft dosti prostorno boljšo hišo kupim proti gotovini. Ponudbe z označbo lege in cene pod »Prijeten dom« štev. 444 upravi »Slovenca«. (p) !D Davčne zadeve prijave, pritožbe, nasvete ter informacije daje: »Davčna poslovalnica« — Ljubljana, Miklošičeva 7, II. nadstr. (d) Hranilno knjižico z vlogo do 10.000 Din — tudi podeželsko — kupim. Plačam po dogovoru na obroke proti dobri garanciji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točno« št. 357. (d) Hranilne knjižice in državne vrednostne papirje kupujemo m prodajamo po najugodnejših cenah. Bančno Kom. zavod, Maribor. Za odgovor 3 Din v znamkah, (d) Knjižico Mestne hranilnice ljubljanske za 30 000 Din, ali poroka proti vknjižbi in še sigurni garanciji iščem takoj. M. S. Opekarska cesta 31. (d) 9000 Din i'otovine dam za vlogo Ljubljanske ljudske posojilnice do 16. I. najboljšemu ponudniku. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 491. ISČE.IO: Za maj iščem v vili komfortno stanovanje tri- ali štirisobno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik« št 443. (c) Prazno sobo išče trgovka, ki jc čez dan v trgovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »V mestu« št. 410. (c) ODDAJO: Stanovanje 2 aH 3 sobe, parket, pralnica, kopalnica, solnčno, oddam februarja. Dolenjska cesta 80. (č) Enosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami oddam v Rožni dolini cesta VII/5a, poleg kapelice. (č) Pritlično stanovanje z lokalom se odda na Dunajski cesti, poleg jes-harne »Produkta«. Poizve se: Figar, Vošnjakova 6, Trisobno stanovanje komfortno — oddam s 1. februarjem. Naslov v upravi »Slovenca« 485. č 2 enosobni stanovanji eno s parketom, sobo s posebnim vhodom takoj oddamo. Rožna dolina cesta IV št. 4. (č) Enosobno stanovanje oddam. Cena 220 Din. -Poizve se v trgovini g. Ambrožič, Kosovo polje, Šiška. (č) Opremljeno sobo za dve osebi oddam. Isto-tam se sprejme sostanovalka. Postojnska ulica 9 Opremljeno sobo takoj oddani. Friškovec št. 6. (s) £0Ki!L v palači na Masarylcov cd i št. 12 odda mo s 1. f bruar.em v najem. Informacije med uradnim ura in vsak dan od 8—14 ure. Vzajemno zavarovalnico T LlUDIfOnl Strojna pletarna v Mariboru se ugodno proda ali da v najem. -Dopise na upravo »Slov.« Maribor pod »Hranilna knjižica 380«. (n) Novozidana gostilna se odda takoj v najem sposobnemu gostilničarju. Pismene ponudbe upravi »Slovenca v Mariboru -pod »R 1246«. (n) Velike prostore suhe in svetle, prikladne za vsako industrijo - posebno za pletiljstvo - takoj poceni addam. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev 391. n) Hišo enostanovanjsko ob Vodnikovi cesti prodam za 25 000 Din Naslov v upr. »Slov.« pod št. 396. (p) Manjše posestvo prodam skupaj ali tudi posamezne parcele. Poizve se v trgovini pri g. Iv. Sajovic, Zg. Pirniče pri Medvodah. (p) Kupim hišo v Ljubljani za 100.000 do 150.000 Din. Posredovalci izključeni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Solidna stavba 360«. (p) Hiša za tri stranke, in malo njive naprodaj. Rudnik H. 84. (p) Sreča spomladi 2345 Dvignite pismo v upravi »Slovenca«. (o) V podružnici »Slovenca« na Miklošičevi cesti dvignile sledeče ponudbe: Dober zaslužek 71 Zanesljivo 74 Silra 361-233 Sreča 14317 Bodočnost 14158 Uradnik 14333 Mirna stranka 13815 Šifra 1935 Rabim za dolgove 13437 Denar 14649 Denar 11117 Parcela 13813 Kamnik 14080 Upeljan 14654 Kavcije zmožna 13S66 Šifra 11946 Hoffmann 13654 Kuharica 14442 Ivanka Seiko roj. 2. 11. 1890 Trebelino, se naproša, naj javi svoj naslov Hotelu Štrukelj -Ljubljana. (o) Uro O*N Ogias r -iUofvutt posestvo S hitro proda; če že ite t gotovim denarjeir, nai kupca ti s kniiiieo da Stanovanjska hiša štirinadstropna, moderna, solidna, zgrajena po potresu, v centru Ljubljane, ugodno naprodaj. Samo direktna vprašanja na »Centrum« št. 366 upravi »Slovenca«. (p) Prodam hišo 7 km od Ljubljane, vzamem vlogo ljubljanskih zavodov Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodna prilika« št. 476. (p) Hišo z lepim vrtom in oekaj posestva ali brez — oddam na Skopicah, srez Krško. Schroif, Bu-šeča vas, p. Cerklje ob Krki. (p) Manjši vinograd zidana hišica, vsa oprema, pripravno za letovi-ščarje — pri Vidmu naprodaj. Ponudbe na upr. »Slovenca« v Celju pod »Vinograd 417«. (p) Hiša z gostilno, gospodarskimi poslopji in vrtom, dobro uro od Ljubljane (poleg tudi inventar za špeceri-jo), pod ugodnimi pogoji naprodaj. Potrebni kapital Din 50.000. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugoden nakup 411«. (p) Parcelo prodam. Zelo ugodni plačilni pogoji - tudi hranilne knjižice. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Parcela 400«. (p) Petstanovanjsko hišo prodam za 140.000 Din. Letni donos 16.000 Din. 10 minut od tramvaja. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 494. (p) ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA« ........................ Dva gospoda (gospodični) sprejmem na dobro obilno domačo hrano, Sv. Petra nasip 39. _(r) Zamenjam spalno ali kuhinjsko opremo za prašiča špeharja aH 70 kg sveže slanine. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 441. (r) Parne pekovske peči in stroje postavlja »Teh-na«, Ljubljana, Mestni trg 25. Sprejema zastopnike iz vseh krajev, (r) Dosmrtno stanovanje in dobro oskrbo dobi boljši upokojenec (-ka), samski ali oseba z vložno knjižico Ljudske posojilnice. — Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod šifro »Zadovoljno« št. 409 IBESai Tvornica harmonijev in glasovirjev - Ivan Ha-cin, Domžale - dobavlja harmonije od 2000, pia-nine od 10.000 Din - tudi na obroke. Zahtevajte ce-^k;_(ž) Muzika prodaja prvovrstne inozemske klavirje in piani-ne. Popravlja in uglašuje strokovnjaško, natceneje. Izposojuie in prodaja tudi preigrane mstrumente — Lfubijana. Knafljeva ul. 4. DRAMA - Začetek ob 20 Nedelja, IS. Januarja ob IS: Žalujoči ostali. Izven. Cene od S4 Din navzdol. — Ob 30: Vikar r kozarcu. Izven. Ponedeljek, 14. januarja. Praznik cvetočih ieienl. B. Torek, 15. januarja: Zaprto. Sred«, 16. .januarju: H'aterloo. Red Sreda. Četrtek. 17. januarja: Žalujoči ostali. Bed Četrtek. OPERA — Začetek ob 20 Nedelja, 13. januarja ob 15: Traviata. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: Štirje grobjani. Irven, Cene od Jfi Din navzdol. Ponedeljek, 14. Januarja: Zaprto. Torek, 15. Januarja: Mipnon. Red A. Sreda, H). Januarja: Zaprto. Četrtek, 17. januarja: Slirjr grobjani. Bed Sreda. Petek, 18. januarja: Zaprto. /V RIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 18 lannarja ob 15: Oupalnica. Globoko *nl*ane ■»ne O11 15 de 2 Din. — Ob 30: Vijolica i Montmar-Ira Gostovanje Krtke Drnzovičeve Ponedeljek, 14. JamoarJe: zaprto. Torek. 15. Januarja ob 30: Urh, grof Celjski. Spomin«*« predstav« ob 10 letata! skladatelja Viktorja Parme. Red C. JSazznanila tJahVnna t Pravljično igro tOotdnl kralj* vprizoril Vntfccv n1 oder v Vzajemni zavarovalnini ne Miklošičevi e-esti dane« popoldne oh treh ta petih. VstopnJo« »o v predprodaji v nn ionski trafiki lin en« uro pred predstavo v dvorani lutkovnega odra. Cen« 5, 4, t ta I Din. 1 'LjubiJana.i V ponedeljek bo nujna vaja celotnega meSanega zbora Im ne miim> ionskega, kakor je bilo AadnlM UvUeuo. 1 Mladinska zveza Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani viprleotri drevi ob 30 v dvorani Delavske /.borniče Tolstojevo dramo Moč teme«. Cene sedežem 6 in 4 Din, stojišča 2 l>!u. Predprodaja vstopnic v tajništvu JSZ, Miklošičeva e-esta 22. I. 1 Trnovski oder vprizori drevi ob 20 znamo komedijo »Ugrabljene Sabin,ke«. Vsebina je izključno namenjena zabavi, zato pridite v obilnem številu. 1 Danes teden bo ob 14.30 redni občni zbor Pogrebnega društva Marijine bratovščine v Križankah. 1 Sestanek diplomiranih tehnikov bo jutri ob ."0 v posvetovalnici Zbornice za TOI. Vabimo vse brezposelne tovariSe, da najdemo skupno način pomoči. Veri ostala pa naj se udeležijo tega večjega sestanka (udi v svrho potrditve tovarištva tned diplomiranimi tehniki vseh strok. UDTKJ, sekcija LJubljana 1 Na VI. prosvetnem večeru Saiszijanukega mia (Umskega doma na Kodeljevem v četrtek bo rfiioptic.no predavanj« o evhartstičnih kongresih. Predaval bo g. Vinko Zor. Vstop prost. 1 Kino Kodeljevo. Danes ob 16, 17 hi 20 ter jutri ob 20 premijora najnovejšega češkega filma »Buriano-v« pustolovščine., v kateri nastopata Vlasta Burijan in litds Baarov«. Ob 17 Sa 20 ter jntni oib 20 poleg tega Se • Viktor in Viktorija« r Renato Miillerjevo in Hermanom Thimigom. 1 Praiki kvartet — pred Zikov kvartet — bo koro-certiral v Ljubljani v petek, 18. januarja ob 20 v fiJ-harmoniični dvornimi. Vstopnice od 12 do .16 Din se do bijo v knjigami Olaitbene Matice. 1 Klub trgovskih akademikov v Ljubljani ho priredil v januarju ln febniArJn ciklus gospodarskih in soeialnilh predavanj. Prvo predavanje bo v sredo, dne 16. Januarja v veliki dvorani državne trgovske nikade mij« na Rleiweriiw>vi cesti ob 20. Govoril bo g. dr Ba JM o oNarodnosoolalisličiio.m delovnem pravu«. Drugo predavanje bo fatotam 23. januarja o cRooseveltovih gospodarskih reformah-. Govoril bo g. Zdenko Knre. i Strelci, potor! 8trel«lu» d roti ne ljubljanska ob ve#fta vse svoje članstvo, da prične r rednimi sobnimi strelskimi vajami. Sobne strelske rade bodo vol pri MllcJlAn (nasproti glavnemu kolodvoru). Prva solina streteAa vaj« bo t četrtek, 17. JaunarJa. tTdeležl>a zn ve« članstvo ohvmna! Pri vsaki vaji se bo izdala ve" ja količina streliva revnejšemu članstvu brezplačno na ra®po!ago. O udeležbi bo vodena točna evidenca. — Oprava. 1 Močno rtuibo imajo lekarne: Danes: mr. Sn* irfk, Marijin trg 5; mr. KnraM, Oo-posvplsks eesla I in mr. Bohlnee deti.. Rim = ks ee^la .TI. — Jutri: hit. Bahovec, Kongresni trg 12: mr. Leintlek, Re»Hevn ee •ta L, in tur. Kotno tar, Vid. Drugi brait Prosvetno društvo v HruSici vabi člane in prijatelje na prosvetni večer danes ob 1«. G. prof. Silvo Ba-eekvar nas bo popeljat a akioptičnimi (iikami ne «lalert v vesolje.'. Po predavanj« zabaven spored. Krilu, ob Savi. Prosvetno drnStvo vprizonj danes v dvorani cerkvene hiSe veseloigro ^Nevesta m A«ne-rike», katero je Bpisnl prof. Janko Mlakar. K razvedrilni! igri vabi drufitveni odbor. „ , . SL J'*?. "«d Ljubljano. Občinski odbor druStva Rdečega križa vprizoril v nedeljo, IS. januarja ob 16.30 Cankarjevo dramo -Kralj na Betaj.novV. Vstopnice sc dobijo v pr odprodaji pri gospodični Zn kotnik. Poizvedovanja Dvoje narjčnikot) (Sčiipalnik im navadna očal«) sem naSel v nedeljo pred sod ni Jo. I>a»tnik Jih do« pri: Rozina. fyrfieva cesta 14 Radio Programi Radio Liubliana t Sedelja, 13. januarja: 7.30 Pomen Ul |H>treb« kme tijsknga knjigovodstva (Jamunik Alojz) 8.00 Sladko Jc vimce (narodne napitn.ice na ploSčuh) 8.30 Poročil« 8.50 Schnberi: (flori« ,in esoelsi« (ptoSče) 9.00 Versko preda vanje (p. (ivido dr. liani) 9.15 Prenos iz frančiškanske cerkve 9.46 Kiiino-orgle n« ploStah 10.00 .lavno higdjena (Zaje-BoSkovičeva) 10.20 Zunanji politični pregled (dr JIig) 10 50 Gilčn« Cankarjeva iti g. FranzJ ixxjet« i spremljevanjeiii radijskega onkestro, vmes radijski or kesler 11.40 Mladinska nra (Mirko Kun««) 12.0(1 Ca«, ratlijski orke.ler (po željah) K,.00 Parma: Ksenij« (,n« ploščah 1 17.011 Radid»ki orkostetr 19.30 Nacionalna nra: Očuvanje naših narodnih plesov (Iv. Zagreba) 20.0(1 <"'ttf. Jedilni list, program za itonetleljak 30.1(1 Oorneliiis Pe ter: Božične pesmi, poje gospa Ver« AdlečiK-Popoviče-va, vmes radijski orkester 21.J0 f a« jtoročila 21 50 ftra-mel kvartet Erik«, vmes klavireka harmonika Wsi in ptofiče. Ponedeljek, li. januarja: 12 15 TantburaSi igtrajo (ploiče) 12.50 Poro iia 19.00 t':as, harmonisti pojo n« jflofleah 16.00 Stpomiini s poti (M-aSa Slaveeva) 18.311 C tiar pentier: l.mpressioiis il'Italie (ploSče) |R 40 siovenSčhta (dr. Kolarlč) 19.10 Zdravniška urn (dr. Magajna) 19.1*1 Nacionalna urn: Prva tiskarna ln prvi tisk * frmi gori (iz Beigrada) 30.(HI Prenos Iv zagrebške opere, v odmoru čas in iMvročilu. jedilni list in oroerram u torok Drugi programii NEDELJA, 18. januarja. Belgrad: 20.20 igira a IKI Godiba kraljeve garde 32.46 Narodne pesmi (1.30 Plofce — Zagreb: 20.15 Iz operet 22.15 Narodne pesmi 34 00 Prenos iz pravoslavne cerkve — Dunaj: 17.00 PloSče: plesna glasba 19.06 Komorna glasba 20 05 Veseloigra -I>vojno zaitlubljen« 22.05 Radijski orkester 23.45 Jam — Budim-peita: 18.20 Harl'a 18.50 Vokalno konceri 20 00 Lira 32 10 Ciganska glasba 23.15 Plesna glasba — Milan-Trst: 1«,15 Cita-aSki koncert 20.46 Prenos opere — Rim-Bari-17.00 Simfonični koncert 20.45 Igra a.16 Ljudski kon-«".rl — Praga: 19.06 Operetna glasba 19.55 Igra 2100 Beethovnov koncert 22.30 šramel - Bratislavo- 1t'so Klavirska glasba 20.06 Koloratuirno petje 22 35 t :ig«n-»ka glasba - Nemčija: 16.00 Potpol.lamskd koncert 18 00 lUilJski orkester 20.00 Večerni pester koncert - Zti-neh: 19.30 Klavirsko glasba 19.00 Operet« .Netopir.. ^ ml?*?'J?*;®-' I8'00 Orkestralni koncert iz Pa rrza 21,30 Gledali«ki večer: Tri igTC. PONEDELJEK, 14. jannarja. Belgrad: 20.00 Za, „ Za«T''^ ^S? I>rBnos h gledaiiSča - Dunaj: 17.36 Koncert 20M Dunajski fUharntonikii JI.50 Ra^iid- ntv,.0*"^^. !^ ČZ rTT Budimpešta: 18 3(1 Mojstri ^ -'i2?, finska glasba - Milan-tr.t: 2Z-2S Koncert po željah poslufcilce* T. i: 17 30 Kmnoma glas- bn JO.45 Koncert; po željah !*wlu*alcev :«.oo Pestra nr* Y svet stan pruaajas aT motorje bi tMsbdurmd bri kupen ti mnopopriittu Slovenlev narmantS* tnstrat Foto aparat 9x12, stojalo, 6 kaset, serija dostavnih leč, povečata i aparat, ceno naprodaj. Ogleda se pri »Prilika«, Kersnikova ulica (za Slamičem). 0) m Tovorni auto (Opel) t % tonski — naprodaj ali »e zamenja za osebnega. R. Fišer, mesar, Sv. Benedikt, SI. g. (I) Neveste gospodinje - obrtniki ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah Stanko Floriančič, želez-nina, Resljeva cesta št. 3 (poleg Zmajskega mostu). Vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske posojilnice ljubljanske. C) Avtomobil cnamke DKW, dvosede žen, v najboljšem stanju, t enoletnim triptikom za Avstrijo in Italijo —- naprodaj. Vprašati: »Avto«, p. Turjak. (£) Kozmetični salon Slava G r i 1 , Ljubljana, Beethovnova 15 — se priporoča cenj. občinstva, (t Posteljne vložke izdeluje ta popravlja vse vrste najceneje Aacflovic Komenskega 34. ftl Umi al* »uKtniCe mi Dhi - d«, 1SS,— ooult' l»l, rr Zalofcar Men«®* /odroee posteljne mreže, železne ■ložliive postelje otoma-ne divane in tapetniške izdelke o a d t naicenet* RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg 13 Ugodni nakup morske trave žime. cvilhs ca modroce in blaga ta prevleke pohištva. zimska, nudi Gospodarska zveza v Ljubljani Sveže najfinejše norveške ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija t Ljubljani se priporoča bledim io slabotnim osebam. Tri pare smuči ugodno prodam. Zanoškar — Ljubljana, Tržaška cesta 17. (1) Prst za vrtove poceni proda Mladinski dom, Kodeljevo. Telefon 31-62._JI) Telefon 3934 PREMOG - DR VA KARBOPAKETE SLOVSA Kolezijska ulica 19 sladke in poceni nudi Gospodarska zveza v Liublieni Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tržaška cesta Ste* 16. Telefon 33-13. Zelo ugodno naprodaj s tretjino vrednosti): pi salni stroj, velika zelena preproga, pisalna miza, kompletna s plišem tapi (tirana salonska garnitura, sestoječa iz: dvose-dežnega kanapeja, 4 to teljev, etažera za knjige, medena karniža z zaveso iz brokata, mizica za ka dilce s priborom itd. — Interesenti naj prijavno svoje naslove takoj upra-»Slovenca« pod štev 2317/32. O) Prodajte in kupite Vino in žganje (droženjko in tropinovec) na veliko in malo, z dostavo na dom, prodaja: Ravnateljstvo nadbiskup-skih dobara, Zagreb, Vla-ška ulica 75, telefon 41-58 Naznanilo! Cenj. občinstva ta dosedanjim cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da sem te preselil iz Ljubljane VIL, Celovška cesta št 44 V LJUBLJANO - GOSPOSVETSKA CESTA 10 (nasproti evangetjske cerkve) Zahvaljujem se vsem mojim dosedanjim cenj. odjemalcem za izkazano zaupanje m vljudno vabim, da me poselijo v novih prostorih, kjer bodo prepričani o solidni in točn'. p wt -ežbi. Za obilen obisk odjemalcev se najtople^e priporočam z odličnim spoštovanjem Martin Mahkoia, stroj, pletiljstvo Pridobivajte novih naročnikovi ■ ■ ' ............." •sssssstam BALDA-KONTB STRACK - JOURNALR ŠOLSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALNE KNJ1ZICB RISALNE BLOKJi ITD. ■■»■■■■■■■■■■■■■■■■I ■ ■ ion NUDI PO LKKKUNO DOOONIB OBMAB KNJIGOVEZNICA JU008L0VAN8KB TlbKAJLNI fhbj K. T. D. ▼ uubuaki KOPITARJEVA ULIOA • 1L NADtiTBOPJK PERNICE izgotovljene — velikost 180x115, iz puhastega perja 220, 300 in 340 Din, Ia puh pa 450, 550 Din. Garantiramo, solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER Marijin trg 2, Ljubljana Plošče - gramofone UpoMjamo, zaniMjMMM, prodajamo I« kupujMM „ELEKTROTON" LJUBLJANA Tavčarjeva ulica 3 30.000 kg dobrega sena naprodaj po 50 par. Jože Dolinar, Ločnica 5, Medvode. I) Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite najbolj ugodno pri: Josip Janko, urar v Kamniku, na Šutni, nasiproti farne OKAZIJSKA PRODAJA Vse vrste zimske ga manulah turne ga blaga prodajamo po globoko znižanih cenah, kakor tudi lastne izdelke q belega blaga po tovarniških cenah Kontenina, 70 cm .....Din S.— Sitem, 70 om.........Dta 6.— Sifon, 76 cm.........Dta 6.50 Sifon, 80 cm.........Dta 7.25 Sifon la, 80 cm........Dta Platno za rjuhe, 150 cm . . . . Dta 16.— Platno za kapne, 180 cm .... Dta 24.50 Pri odjemu celega kosa posebea p • p n * t Narodni magacin Splošna tekstilna d. d., Ljubljana Mestni trg 17 u 3 ! ■m« cerkve. (i) Sveža jajca zajamčena, 720 komadov 360 Din; orehi, celi 100 kg 440 Din, franko vsaka železniška postaja, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani v svoji posodi najugodneje Kravo s petim teletom prodam. Babnik Jo®., Dravlie 44. _(1) Pse volčjake krasne eksemplarje, dobite: Privoz 13, Liubliana. (D hoden za smučarje in lovce nudi ugodno OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO v hiši Gospodarske zveze, Ljubljana, Tjrševa c. 29. Do preklica prodajamo manufakturo tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze. Harcar kanarčke čistokrvne, odlikovane na božični razstavi, samce in samice proda Bitenc Jože, Karlovska cesta 9-II, Ljubljana. (i) Smuške obleke : dobre, modre in rjave* za | dame in gospode po 345 j Din - pri Preskerju, Sv. j Petra c. 14. ■■■■iiBUiaaaaBaaBnaaaaaHaaaBBaaaaaaBaBaBHaaaaaaaaa Javna sodna dražba t konkurza »»JUGOSPORT. se nadaljnje od 15. jan. 1935 naprej dnevno od 9—12 in od pol 15 do 18. Prodaja se vrši v Ljubljani v trgovini na Miklošičevi cesti štev. M r naslednjem vrstnem redui GRAMOFONSKE PLOŠČE — velika Izbirat ORJAŠKI GRAMOFONI na električni pogon s dinamičnim zvočnikom za koncertne in druStvene dvorane, restavracije, kavarne iti. in nekaj manjših gramofonov; ZVOČNIKI DINAMIČNI IN GRAMOFONSKI DELI; RADIO-APARATI IN RADCH POTREBSCINEi TRGOVSKI INVENTAR, praktičen za vsako trgovino — sc prodajajo tudii posamezni komadi. Inserirajte v .Slovencu'! cP£cvencu zaiamčoo najpopolnejši uspei Zahvala Vse«n, kt so nam Izrazili ob smrti našega dobrega očeta, deda, pradeda. tasta in svaka, gospod* Franca Ježovnika svoje sočutje m vsem, lri so blagega pokojnika v tako častnem številu spremil? na njegovi zadnji poti, s« najiskreneje zahvaljujemo. V Petrovčah, dne 12. januarja 1935. Rodbine-. Ježovnik, Vodenik, dr. Marini č, Lorber. Gibanje prebivalstva v letu 1934 Sv. Rupert nad Laškim. V župniji, ki Šteje 2191 duš, je biilo rojenih 74 otrok, 38 dečkov in H6 deklic, ' " 1 ' ' !'..........' bilo 15 r__________. ženskih. Med njimi je otrok do enega lota 12; naj- vilo rojstev pada " .......... "* ' ". Vc da je giavni vnirok v tem, da eo stwr& an otroai radi gospodarske stliske preslabo hranjeni in zato slabotni. Največ smrti je bilo v mesecu marcu. Najstarejši je dočakal 83 let. — Porok je biio samo 20. Na Jesenicah je bilo v letu 1934 njenih 119, umrlo pa jih je 64, poročenih je bilo 48 parov. Dasi je število rojstev precej visoko, vendar treba pri- inVtvorojena 2, nezakonskih 5. Poročenih je ixmmiti, da so bila pred desetletjem leta, ko je ste-parov; umrlo je 38 ljudi, 23 moških in 15 vik) ctoseglo blizu 200. torej tudi na Jesenicah šte- sa, otroške vozičke, glasbila, gospodarske in gospodinj. potrebščine, antične predmete, oblačila in drugo pri »PROMET«, Napoleonov trg 7 — nasproti križevniške cerkve. starejša uct_ Sv. obhajil ee je raz/tolilo lli.050. - -»—■------1 . jjaSko v leitu 1934 je bilo v nadžupniji La.%0 95 rojstev, umrlo je 51 ljudi, med temi otrok pod šest let starih 18. Poročenih je bilo 2<5 parov. Vik V preteklem letu smo imeli 139 rojstev in 52 smrti, oklicev 79, porok doma 47. ostale drugod. Sv. obhajil je bilo podeljenih 66.000. Krško ob Savi: V preteklem letu je bilo v rnu&i župniji poročenih 7 parov, oklicev 11, rojenih 56 otrok in sicer '25 faranov (10 dečkov in 15 deklic) in 31 tujcev (14 dečkov in 17 deklic), med njimi 13 nezakonskih (4 iz tare, 9 od drugod) in trije mrtvorojeni; umrlo je 78 oseb in sicer 27 faranov (10 moSlcih in 17 žensk), 51 tujcev v občinski bolnišnici (15 žensk in 36 moških), med njimi 9 neprevldenih in 5 jih je prejelo le zakrament sv. niaziljeiijn. Sv. obhajil je bilo v župni cerkvi 11.235, v samostanski cerkvi okrog 16.000. Skocjan. Preteklo leto je ▼ mnogih oeirrh poteklo preceij nenavadno, tako tudi v pogledn gibanja prebivalstva. Rojenih je bilo namreč 119 otrok, od teh G6 dečkov. 46 deklic im 7 m>ptvo-no-jenih. Poleg teh sedmih nurtvo^rojenih je od lanskih novorojenčkov unvrio ie 8 otrok, tako de jih je doživelo novo leto le 104. Smrtnih slučajev je bilo vseh skupaj 55; mod njimi le 25 odraslih, vsi ostali. 30 po številu, pa so otroci. Gotovo nenavadni) visok odstotek smrli med otroci v primeri z odraslimi! Kake posebne otr«>ške epidemije lani ni bilo. Men- Vojnik. Vojniška župnija, posvečena v čast apostolu sv. Jerneju, je največja župnija v novocukovški od 5000 duš. Prebivalstvo žup- Smnči in sanke kompletne, kupite najceneje pri izdelovalcu Faj-farju, Trnovska ulica 25, teL 43-10. H) Mladega psa votčjaka prodam. Rauter, podaljšek Marmontove ul. h. 9-i._ni Ia zimska jabolka mošanegar, bobovec, bru-ner itd. vedno v zalogi po konkurenčnih cenah. Pri večjem odjemu znaten popust. — Oglejte si sadno razstavo Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg X (U dekaniji, saj šteje nad ulje je v večini kntetsko, veliko je pa tudi delavstva, katero je večinoma zaposleno v VCestnovi tovarni in cinkarni v Oaberju, zelo veliko je pa tudii v naši župniji brezposelnih. - V letu 1934. je bilo: rojenih <16 otrok (kakor v 1. 1933), in sicer fantkov 41 m deklic 55 (leta 1933. fantov 54, deklic pa 42). V krstno knjigo vpisanih brez očeta je 6, lani 8 otrok. Od tega sveta je vzelo slovo 88 oseb in sicer 46 faranov in 42 iz banov in ske hiralnice (v letu 1033. sta umrli 102 osebi in sicer 62 faranov in 40 iz hiralnice) Porok je bilo 26, lani 38. — Versko življenje je v župniji še precej razveseljivo kljub temu, da je tako-imenovani spodnji del župnije takorekoč mrtev za Vojnik. V župniji se lepo razvijajo: tretji red .svetega Frančiška, dekliška Marijina družba, v zadnjem času se je začela tudi razvijati fantovska Marijina družba itd. Miza. Gospodova je vedno bolj obiskana, kajti samo v adventnem času je bilo podeljenih nad 3000 sv. obhajil. Sv. Jurij ob j. ž. V letu t954 je bilo v naSi fari rojenih 70 otrok, T4 dečkov in V> deklic. Umrlo je 39 osel), 21 moških in 18 žensk; poročenih je pa bilo doana 15. drugje 12 parov, torej skuipaj 27 parov. Smihcl pri Bnžemberku. V letu 1934 je btlo rojenih 45 otrok, vsi zakonski, umrlo jih je 6; dva otroka in štirje odrasli; |>oročenili pa ie bilo 7 parov. Župnija obstoja 145 let iu je minulo lelo dosegla kar dva rekorda, namreč največ rojenih in najmanj umrlih, kar obstoji. Do sedaj je bilo največ rojenib v L 1032, namreč 44, najmanj pa med vojsko 1. 1918 samo 7. Umrlo pa jih je največ 1. 1880 (52) in najmanj leta 1852 (7). V zadnjih 10 letih pa je bilo rojenih 358 in umrlo jih je 168. Te številke jasno dokazujejo, da živi na sicer kamenitib kraških tleh pošteno ljudstvo, ki se vkljub revščini, v kateri živi, ni dalo okužiti od modernih mehkužnežev, ki žive v izobilju, pa otrok no marajo. Zdrav kmečki stan je steber vsake države. Zato pa je tudi sveta dolžnost drža ve. da pomaga kmetu, da se izkoplje iz dolgov, v katere je zašel vsled valutnih izpiemenib. Kako naj sam plača dolgove, če se je zadolžil preti 10 leti za en par volov (15.000 Din), pa bi moral danes prodati šest parov volov, da bi plačal ln dolg. Denarja pa nima niti za sol in hodi v trgo vino s par kilogrami koruze, da jo zamenja zu sol. Metlika. V preteklem letu so bili v metliški iir]Hiiji rojeni 104 otroci, od teh fantičkov 54, deklic pa 50, nezakonski eo bili trije. Umrlo jih \c v trmi letal 57. Porok je bilo 19. V r,n pni ji Sv. Marjeta niše Ptuja je bilo v p/o teklem leitu rojenih 98 otrok, in sicer 46 dečkov iin 58 deklic; umrlo jih je M (29 moških in 36 žemskl. od teih 12 ▼ bolnišnici v Muretincih. V župniji Brastovte, ki šteje 2600 duš. je bilo 51 rojstev, umrlo jih je 26, sv. obhajil |ki je bilo podel jenih 26.500. Podiemelj: levilo duS 2667. Rojenih 91. |)mlada< 73 let. \a dan poroke sla pri zajtrku šo ziivrisknla in si nwin drug drugemu: »Na mnoga letal< PETROPLINSKE SVETILKE nasuti. Poum »n moms so že več desetletij poznane t JugoslavlJt ter mnogokrat priznane od naših odjemalcev l Primerne za vsako svrho 1 PETR011IX, ZAGREB, PAPIRNA BUČA 9 VARUJTE SE PONAREDB! Vdiha inventurna prodata Razne zavese, zastorl, gar-dine, prte, garniture, preproge, predposteljniki itd. po izredno nizkih cenah. Samo dohier traja zaloga- A. & E. SK ADERNE LilIDLIAN A Javna zahvala! Moj nenadoma preminuli mož Josip je bil zavarovan za primer gmrti pri naši domači Vzajemni zavarovalnici. Čeprav je zavarovanje trajalo komaj nekaj mesecev in je tud radi okornosti, v katerih e smrt nastopila, bilo sporno, če je zavaro valnica sploh dolžna kaj izplačati mi ie Vzajemna zavarovalnica nad vso kulantuo izplačala celo zavarovano vsoto M gotovini. Vzajemni zavarovalnici sem zato dolžna javno zahvalo. Nikdar ne bom pozabila kulantnosti in naklonjenosti, ki sem je bila ob tragičnem dogodku deležna s strani Vzajemne zavarovalnice. Ljubljana, dne 9. januarja 1935. KORDIŠ GITA. Dlir© Prvovrstni n __ angleški popelini ta moške srajce Durocrat ne oblede ne na solncu, ne na zraku in ne pri pranju CVECE Častitim duhovnikom priporočam za Svečnico svojo veliko zalogo izbranih cerkvenih sveč iz voska. 3 FRANC GERT - Svečama ^ MARIBOR - Gosposka 13 Javna Dne 17. t. m. ob pol 9 se bo na Sreskem so-diSču, soba št. 16, vršila javna dražba hiše v Vodmatu, Ob Ljubljani 2, v kateri se nahaja gostilna in trgovina Troha Cenilna vrednost 354.325 Din, najnižji ponudek 177.162.50 Din. Plačilni pogoji ugodni Vzamejo 6« tudi hranilne knjižice. šivalni stroji od Din 1600' naprej. Otroški vozički od Din 200"- naprei DvokoleR« 950'- naproi. - »SACHS« motorji od Din 5000' naprej pri ,,TRIBUNA" F. Batjel, Ljubljana, Karlovška c. 4. Ceniki franko t Ceniki franko I AKO ŽELITE, DA BO VAS OTROK ZDRAV IN VESEL, mu dajte »Energin« za krepitev krvi, živcev b teka »Energin« krepi kri, iači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Otrokom trikrat na dan po malo žličko okusnega »Ener-gina«. »Energin« se dobi v vseh lekarnah v pollitrskih steklenicah. Steklenica 35 Din. Reg. S. br. 4787/32. Standard 4-j-2 elektronke, 20-2000 metrov, optični indikator, popolna ločljivost, 9 wattna končna pentoda, Din 5820.- za gotovino Din 6000.- na 6 obrokov Dm 6250'- na 12 obrokov Mignon 99 20-2000 metrov, moderna skala z imeni postaj, popolna ločljivost, fin dinamični zvočnik, 9 wattna končna pentoda Din 4230.- za gotovino Din 4360.- na 6 mesecev Din 4500.- na 12 mesecev Zahtevajte predvajanja od RADIO" reg. z o. z. v Lf ubijani Miklošičeva cesta št. 7. usnja Smuči in vso opremo izdelujemo na Vrhniki // Jamstvo na izdelke // Cene brei konkurence // Ves naš izdelek je iz gorskega jesena // Trgovci in društva poseben popust // Izdeluje se tudi po naročilu // Naročila sprejema in razpošilja Šuštersič Franc Vrhnika - Dravska banovina S LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registrovana zadr. z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta stev. 6 (v lastni palačO obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni merL Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°/«. Zahvala Ob priliki izgube naše ljubljene mame nam je toliko sorodnikov, prijateljev iu znancev stalo ob strani s toplimi in tolažilnimi srci, da se ne moremo vsem posebej zahvaliti — zato se tem potom vsem tem, pa tudi onim, ki so našo blago mamico spremili k zadnjemu počitku, od srca zahvaljujemo. Mutec Miha, mož Vincenc, Ivan, Franc in Rudolf, sinovi; Amalija, hči. ZAHVALA Ob izgubi naše dobre, nepozabne soproge in mamice, gospe AMALIJE ŠEBER ROJ. CVEK hišne posestnice nam je došlo toliko dokazov sožalja, vencev in cvetja, da nam je nemogoče se zahvaliti vsakemu posebej. Zato izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo. — Posebno zahvalo pa smo dolžni zboru »Glasbene Matice« za v srce segajoče petje, g. dr. Kačarjn za skrbno nego za časa njene bolezni, veleč. g. župniku Barleta za tolažilni obisk, uradništvu »Vzajemne zavarovalnice« za udeležbo, kakor tudi vsem drugim, ki so jo kljub neugodnemu vremenu v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, 16. januarja 1935 ob pol 8 zjutraj v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. V Ljubljani, dne 12. januarja 1935. Globoko žalujoči Tekma okrog sveta 46 Gostje v pritličju so bili očitno nižjega stanu. Hsi Fong Lin je peljal Gordona skozi nabito polni prostor do stopnišča, ki je vodilo v zgornje nadstropje, namenjeno boljšemu občinstvu. Na tej poti je srečal zavaljenega Kitajca, ki je bil menda lastnik krčme. Spregovoril je z njim nekaj besed — nemara ga je kaj vprašal — zakaj le-oni je pritrdilno pokimal. »Srečo iimava,« je zašepetal Gordonu Hsi Fong Lin, »tukaj je, ki ga iščeva; ta trenotek je prišel. Poskrbela bova, da naju ne vidi.« Šla sta po stopnicah, ki 6o bile bogato okrašene z medenimi okraski. V vsako stopnico je bila vdelana medena riba. Vse skupaj bi v 6vojsko6ti umetniškega okusa prav gotovo bilo mnogo učinkovitejše, če bi ne bilo tako umazano. V zgornjem nadstropju je bila spet prodajna miza z ličnimi roževinastimi sodčki, pa še ogromna skleda, namenjena za čiščenje pip. Smrad, ki je vel iz nje, si je med zatohlimi izparinami, ki so polnile ozračje, priboril še prav posebno veljavo. Nadstropje je bilo razdeljeno na številne majhne prostore, ki so tvorili na vrhu stopnišča polkrog, a vrata vseh so bila odprta. Ob eteni so bili podstavki, jx> trije ali štirje vštric, komaj tako visoki kakor stolice in približno tako široki kakor miza. Bili so iz ebenovine in so tvorili majhne pomole, a obstranskimi okvirji ter izrezljanimi nogami. Zadaj ob steni se je dvigalo nekakšno naslonjalo, čigar 6rednje polje je bilo posejano s polbiseri ali mozaičnimi podobami. V nekalerili sobicah je bilo to srednje polje kar navadno ogledalo, ki je po kitajskem merilu poglavitni del razkošne opreme. Ti-le TMxl«tavki i« ebenovine so nočivališča za kadivce. Na njih ležijo z nogami ob trupu, zakaj prostora je premalo, da bi jih mogli iztegniti. V nekem kotu so sedele tri ali štiri deklice, komaj odrasle otroški dobi, v običajnem črnem krilcu in širokih črnih hlačah. Obrazki so biLi poslikani in obrvi počrnjene. Radovedno so pogledale, ko je vstopil Hsi Fong Lin — ki so ga po vsem videzu že poznale — s tujcem v prostor. Ob vseh počivališčih so goreli špiritovi pla-menčki, ob katerih pripravijo opij za kajenje. Priprave so nekoliko dolgotrajne, toda nemara je draž tudi v tem, da s počasnim ravnanjem šele počasi prideš do užitka. Na dolgi igli držijo neznatno količino opija v obliki kroglice nad plamenom. Opij na konici za-cvrči, začenja delati mehurje in postaja nato mehika, vlečna 6nov, podobna pečatnemu vosku. Kadivec jo zgnete s prsti okrog konice na igli, potopi iglo spet v sodček, jo spet drži nad plamenom, jo s j vet gnete in vse to ponavlja tako dolgo, dokler ni ugnetel primerne kroglice iz opija. Nato vzame v roko cevko, ki je po velikosti in obliki podobna klarinetu. Zgoraj ima či6to enostavno luknjo. Ustni kos manjka in pipa, ki je podobna turški, ni pritrjena na spodnjem koncu cevke, marveč na straini. Kroglico spravi v pipo ter jo potlači 6 prstom. Nato jo prebode z iglo, da vleče. Zdaj šele vtakne kadivec pipo v usta, držeč opij nad špiritovim plamenom, potegue enkrat, dvakrat, ter puhne tenek modrikast dim iz ust. Vse te priprave izvrši ležč, nato si potisne pod glavo rjavo usnjeno zglavje — zdaj pa naj kar pride spanec in sanje... Gordon in Hsi Fong Lin sta se usedla na počivalnik, ker ni bilo nobenih stolov. Cepenje s pre-križanimi nogami na preprogah in slamnatih podlogah. kakršno je tam v navadi, je prav malo mikalo človeka zapadne civilizacije. Kitajec je poklical eno izmed deklic. Poslušno je vstala in se približala z majhnimi koraki svojih pohabljenih nog. Svilena obleka, široka, toda lahka, 6e je kdaj pa kdaj prilagodila telesu ter je bilo mogoče bolj slutiti kot videti njega dovršeno obliko, ki se bo seveda še prekmalu razvila v neokretno polnost kiitajske žene. Obstala je pred Hsi Fong Linom. Njem pogled pa ni obvieel na njem, marveč 6e je radovedno ozirala po Evropcu. — Hsi Fong Lin ji je nekaj dopovedoval, bilo je, kakoir da ji izraža neko željo ali daje kakšno navodilo, toda Gordon ni razumel drugega kot besedo: Ah Mah Čang. Nato je odšla in se vrnila k svojim tovarišicam, toda kmalu je spel vstala ter se oddaljila v globino dvorane. »Ah Mah Čang je tu in povedal sem ji, kaj pričakujeva od nje. Zdaj je šla k njemu in ga bo prosila, ali mu sme povedati pravljico,« je zašepetal Hsi Fong Lin Gordonu. »Ne bo odklonil?« »Kdo bi odklanjal prošnjo tako dTažastni deklici? Sicer pa te deklice nikakor ne spadajo v vrsto deklet s cvetličnih čolnov. Tukaj so prav zares samo za to, da povedejo kadivca v kraljestvo lepih pravljic in še lepših sanj.« »Ali res pridejo takšne sanje? Govoril sem z ljudmi, ki so iz radovednosti kadili opij in ko eo se zbudili, niso vedeli ničesar drugega, kakor to, da imajo strašnega mačka.« »Opij učinkuje na vsakega človeka drugače. Kdor pričakuje lepih sanj samo od oipija, bo skoraj gotovo razočaran. Še preden kadivec zaspi, se mora skušati spraviti v razpoloženje, ki potem v spanju zveni dalje. Drugače bi teh deklet sploh ne bilo treba. Pred kadivčevo domišljijo morajo pričarati lene nodoh«, da iiti v sanjah prede dalje. Zakaj mnogokrat se ravmo poslednji vtisi preigrajo v spanje in določajo sanje. Če bi kot zadnje, preden zaspi, slišal pasji lajež, bi ee rau morda sanjalo kaj strašnega. Nekateri kadivci sploh ne za-spijo. Pokadijo pet ali šest pip, nato vstanejo in gredo domov, ne da bi bili dosegli več kot neko polmraono stanje. Čim delj časa je kdo vdan kajenju, tem večje število pip mu je potrebno, da ga omamijo. Ako se tu razgledate, boste videli le malo 6pečih. Po večini ležijo na podstavkih, srebajo čaj in kramljajo.« Tudi k njima je prav ta hip pristopila deklica s čajem, vsak je dobil tenko porcelanasto skodelico, ki jo je postavila na kadivno mizico, nato pa se je poklonila in odšla. »Poglejte tegale moža,« je dejal Gordon ter srebrni požirek čaja, s kretnjo glave pa je pokazal na človeka, ki je v bližini spal »Kako grdo I« V resnici je bil strašen pogled nanj. Bil je kakor mrlič, bled v obraz, upadlih lic, usta j,e imel na pol odprta; izza skrčenih ustnic eo moleli rumeni zobje. »Zdaj pa poglejte tegale,« je odvrnil Kitajec, ko je počasi, z izrazom veščaka napravil požirek čaja iz skodelice. »Tu imate prdcej primer za drugačen učinek.« MoK, ki je pokazal nanj, je zares napravljal povsem nasproten vtis. Lica so mu bila sveža in rdeča. Navzlic temu pa je bilo tudi v tem obrazu nekaj odbijajočega, zakaj v njem je bil izraz naslade, ki ga je pretvarjal v spako. »Jaz seim ee vedno izogibal kajenju opija,« je dejal Hsi Fong Lin, »zakaj naposled je ▼ našem narodu vendarle samo manjšina, ki uživa opij iz navade. Mislim ei pa, da imajo mnogi za užitek to, da nehajo živeti. Nemara 6« jiim dooade zavedati «e. da morejo kdaj bili za nekaj časa mrtvi.« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cct Izdajatelj: Ivan Rakoveo, Urednik; Viktor Cenčič.