17. APRILA-VOLITVE V NOVO SKUPŠČINO V okviru roka, ki ga ¡e določil Republiški Izvršni svet za izvedbo volitev v delavske svete, je skupščina našega podjetja sprejela sklep, da se nove volitve v skupščino podjetja »Iskra«¿izvedejo v torek, dne 17. aprila. Da bi se člani kolektiva podrobneje seznanili z načinom volitev, objavljamo najvažnejša določila v zvezi z volitvami. Predpse o volitvah/ samoupravnih organov vsebuje Temeljni zakon o gospodarjenju z gospodarskimi podjetji po delovnih kolektivih (Uradni list FLRJ 43/50), podrobnejše predpise pa vsebuje navodilo za volitve delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih podjetiffl(Ur. list FLRJ 8/56). Za naše podjetje pa prihajajo v poštev še Pravila kot temeljni or-ganizacijsko-pravni predpisi, še posebej pa Poslovnik slčupščine, ki vsebuje podrobnejša določila glede načina in izvedbe volitev skupščine. Skupščina je najvišji samoupravni organ našega podjetja. Člane skupščine neposredno voljEjp člani kolektivov poslovnih enot in sicer se voli en član skupščine na vsakih začetih 80 zaposlenih. Po sklepu skupščine je za število mandatov merodajno stanje na dan 1. marca tega leta. Volitve.se izvedejo po poslovnih enotah in se' kandidati predlagajo posebej za vsako poslovno enoto. Organi za izvedbo volitev v skupščino so: volilna komisija skupščine, volilne komisije in volilni odbori poslovnih enot ter komisije za pripravo seznamov volivcev. Volilna komisija skupščinegima 5 članov. Skupščina je ha svojem zadnjem zasedanju izvolila svojo volilno komisijo v naslednjem sestavu : Ing. Janez Ponebšek, Franc Svetic, ing. Jože Lun, Daniel Mali, dr. Miroslav Trost. Komisija si bo izmed svojih članov izvolila predsednika in tajnika. Volilna komisija skupščine vrši nadzor nad zakonito izvedbo volitev in daje potrebna navodila, vodi evidenco o vloženih kandidatnih listah, ugotovi izid volitev in ga razglasi ter vodi zapisnik o svojem delu. V volilni komisiji skupščine ne morejo biti: predsednik skupščine, člani skupščinskih odborov, predsednik in vodilni delavci Koordinacijskega centra, direktorji poslovnih enot, kakor tudi delavci, ki kandidirajo. Volilne komisije poslovnih enot, ki ¡ih: izvolijo delavski sveti poslovnih enot, določijo čas volitev v svojih poslovnih enotah, imenujejo za vsako volišče poseben volilni odbor, potrdijo sezname volivcev in ■ odločajo o ugovorih proti tem seznamom, sprejemajo kandidatne pste in jih potrjujejo ter po en izvod dostavijo volilni komisiji skupščine, vodijo volitve na območjih svoje poslovne enote, ugotavljajo izid volitev v poslovni enoti in ga sporočijo volilni-komisiji skupščine ter vodijo zapisnik o svojem delu. V volilni komisiji poslovne enote ne morejo biti: predsednik delavskega sveta, člani upravnega odbora in kandidati. Volilni odbori, ki jih imenujejo volilne komisije poslovnih enot, štejejo po 5 članov. Volilni odbori vodijo volitve na svojih voliščih, ugotavljajo izid volitev ter izročijo volilni material in rezultate volilni komisiji poslovne enote. Delavski sveti poslovnih enot postavijo posebne komisije za sestavo seznamov volivcev. Te komisije imajo po tri člane, ki si izmed sebe izvolijo predsednika. Naloga teh komisij je, da sestavijo sezname volivcev po volilnih enotah, jih razgrnejo na vpogled ter sprejemajo ugovore, nato pa predložijo sezname s prejetimi ugovori (v kolikor teh ugovorov niso same rešile) volilni komisiji poslovne enote. , Volilna komisija skupščine in volilne komisije poslovnih enot morajo biti potrjene s strani pristojnih okrajnih sodišč: volilno komisijo skupščine potrdi okrajno sodišče v Kranju, volilne komisije poslovnih enot pa tisto okrajno sodišče, ki je pristojno po sedežu poslovne enote. Volilna pravica in seznam volivcev Volilno pravico imajo vsi delavci podjetja »Iskra«, ki so po veljavnih predpisih sklenili delovno razmerje in ki jim splošna volilna pravica ni bila odvzeta. Ne glede na to pa se v seznam volivcev ne vpišejo, čeprav imajo splošno volilno pravico: a) delavci, ki jim do dneva volitev ali na dan volitev preneha delovno razmerje, b) honorarni uslužbenci, ne glede na to, ali delajo polni ali skrajšani delovni čas, c) vajenci. V seznam volivcev, ki se sestavi v dveh-izvodih, se vpišejo volivci po abecednem redu priimkov; pri tem se navede samo priimek, očetovo ime in ime. Seznami volivcev se morajo pripraviti v vseh poslovnih enotah najkasneje v treh dneh, ko so določene komisije za pripravo seznamov volivcev. Ce je v poslovni enoti več volišč, se sestavi poseben seznam volivcev v dveh izvodih za vsako volišče in se vanj vpišejo samo volivci, ki bodo glasovali na tistem volišču. Ko so seznami volivcev sestavljeni in potrjeni, jih komisije razgrnejo na vpogled. V posamezni poslovni enoti oziroma na posameznem volišču se razgrne samo seznam tistih volivcev, ki bodo glasovali na tem volišču. Seznami volivcev ostanejo razgrnjeni tri dni. V tem času ima vsakdo, ki je zaposlen v podjetju, pravico podati ugovor, bodisi zato, ker sam ali kdo drug ni vpisan v seznam ali pa zato, ker je vpisan, čeprav ne bi smel biti pisan. Poleg ugovora se lahko podajajo tudi opozorila glede nepravilno napisanih imen. Ugovor se lahko poda pismeno ali ustno kateremukoli članu komisije za pripravo seznamov volivcev. Član, kateremu je bil podan usten ugovor, sestavi o tem zaznamek. Komisija za pripravo seznamov odloča o prejetih ugovorih; če jim ne ugodi, jih pošlje v odločitev volilni komisiji. KANDIDATURE Člani skupščine se volijo po poslovnih enotah. Kandidatne liste se predlagajo posebej za vsako poslovno enoto. Kandidatne liste lahko postavijo sindikalne organizacije poslovnih enot, lahko pa tudi najmanj 10 volivcev poslovne enote, ki imajo volilno pravico. Kandidatna lista se vloži pismeno. Kandidatno listo, ki jo postavi sindikalna organizacija, podpišejo predsednik in tajnik in določeno število predlagateljev; v poslovnih enotah, ki imajo do 500 delavcev, mora biti predlagateljev popolne kandidatne liste najmanj desetino celotnega števila delavcev, ki imajo volilno pravico, vendar mora biti predlagateljev vsaj 5; v poslovnih enotah, ki imajo več kot 500 delavcev, mora biti število predlagateljev popolne kandidatne liste vsaj enako številu članov skupščine, ki se volijo v tisti poslovni enoti. Kandidatna lista praviloma obsega več kandidatov, kot je skupno število članov skupščine, ki naj se izvolijo v posamezni poslovni enoti. Kandidatna lista mora biti tako sestavljena, da je ohranjeno sorazmerje med delavci, ki delajo neposredno v proizvodnji oz. v temeljni gospodarski dejavnosti poslovne enote in med drugimi delavci. Za člane skupščine ne morejo kandidirati^^ a) delavci, ki niso vpisani v seznam volivcev poslovne enote, b) člani volilne komisije, c) generalni direktor podjetja, vodilni delavci Koordinacijskega centra in direktorji poslovnih enot. Če kandidira član volilne komisije, se imenuje nov član volilne komisije. Kandidatne liste se morajo izročiti volilni komisiji poslovne enote najmanj 7 dni pred volitvami. Skupaj s kandidatno listo se morajo predložiti tudi pismene prijave vseh kandidatov, da sprejemajo kandidaturo. Ta izjava je lahko tudi skupna. Volilna komisija poslovne enote pregleda takoj po vložitvi vsako kandidatno listo in ugotovi ali je pravilno sestavljena, ali je na njej zadosti kandidatov in ali imajo kandidati volilno pravico. Mandatna doba organov delavskega samoupravljanja je potekla in 17. aprila bodo člani naših delovnih kolektivov znova izrekli svoje zaupanje tovarišem, ki bodo prihodnji leti kot člani delavskih svetov in upravnih odborov upravljali s svojimi enotami. Na sliki: pogled v montažni oddelek obrata Iskre — tovarne za elektrozveze, za proizvodnjo uporov v Šentjerneju Če opazi volilna komisija pri pregledu kandidatnih list kakšno pomanjkljivost, ne sprejme liste, temveč obvesti predlagatelje, v čem je pomanjkljivost, jim da navodila, kako naj jo odpravijo in jim naroči, da morajo popravljeno listo izročiti najpozneje naslednji dan. Če je kandidatna lista v redu, jo volilna komisija sprejme in zapiše nanjo potrdilo, v katerem navede: kdo je listo oddal, katerega dne in ob kateri uri in da je lista v redu. Prav tako potrdilo izda komisija tistim, 'ki so listo prinesli. Če gre za kandidatno listo, ki ni bila v redu i,n je bila naknadno vložena, se njena pravilnost presoja samo po tistih prejšnjih pomanjkljivostih, na katere so bili predlagatelji opozorjeni ob prvi vložitvi. Če kandidatna lista, ki se drugič vloži, niti to pot ni v redu, jo volilna komisija zavrne in navede razloge, zakaj ni v redu. Svojo odločbo napiše komisija na sami listi in jo nato vrne vlagateljem. Pritožbo zaradi zavrnitve kandidatne liste lahko vloži vsak predlagatelj te liste. Pritožba se vloži neposredno pri okrajnem sodišču v 24 urah od tedaj, ko je bila zavrnjena lista vrnjena vlagateljem. Na pritožbo zaradi zavrnitve kandidatne liste lahko sodišče razveljavi odločbo volilne komisije, s katero je ta kandidatno listo zavrnila in odloči, da se lista sprejme in jo potrdi, ali pa odredi, da morajo vlagatelji odpraviti pomanjkljivosti in listo izročiti volilni komisiji v 24 urah. Odločbo o pritožbi izda sodišče v 24 urah od njenega prejema in jo pošlje volil,ni 'komisiji. Zoper odločbo okrajnega sodišča ni pritožbe. Kandidatne liste, ki jo je potrdila volilna komisija ali okrajno sodišče, razmnožijo volilne komisije poslovnih enot v potrebnem številu izvodov. Potrjene kandidatne liste razobesijo volilni odbori na vseh tistih mestih, kjer se bo glasovalo, pa tudi na drugih mestih, ki so lahko dostopna volivcem in sicer najmanj pet dni pred volitvami. Po en izvod potrjene kandidatne liste nemudoma dostavi volilna komisija poslovne enote volilni komisiji skupščine. GLASOVANJE Glasovanje pri volitvah skupščine se vrši na voliščih po poslovnih enotah. Čas volitev določijo volilne komisije po poslovnih enotah tako, da lahko isti dan glasujejo delavci, ki volijo v posameznih izmenah. Čas, ki je določen za glasovanje, praviloma ne sme biti daljši od 12 ur. Pri glasovanju in preštevanju glasov mora biti navzoč po en predstavnik vsake 'kandidatne liste, da se zagotovi objektivnost postopka. Na dan pred volitvami izročijo volilne komisije poslovnih enot volilnim odborom volilni material in sezname Volivcev za tisto volišče. Volilni odbor vodi volitve na svojem volišču. V sobi, v kateri se glasuje, mora biti: miza z volilnim materialom, seznam volivcev, toliko glasovnic, kolikor je po seznamu volivcev za tisto volišče in volilna skrinjica, v katero se spuščajo glasovnice. Na vsakem volišču mora biti izobešen imenik vseh kandidatov, in sicer posebej za vsako posamezno kandidatno listo. Na vsaki glasovnici morajo biti napisana imena vseh kandidatov, ločeno po kandidatnih listah in sicer po vrsti, kakor so bile liste potrjene. Ko volivec stopi v sobo, kjer se glasuje, pove svoje ime predsedniku volilnega odbora. Predsednik se prepriča po seznamu volivcev, ali je volivec vpisan v ta seznam. Če ni vpisan, ga predsednik ne pusti glasovati, razen, če predloži potrdilo, da je vpisan v seznam volivcev drugega volišča iste ali druge poslovne enote. Predsednik da volivcu glasovnico in ga pouči, kako naj glasuje. Na glasovnici označi volivec kandidate, za katere glasuje, tako da zaokroži številke pred njihovimi imeni. Volivec mora praviloma označiti na glasovnici toliko kandidatov, kolikor se voli članov delavskega sveta. Volivec ne more na glasovnici dopisati imen oseb, za katere želi glasovati; taka glasovnica ne bi bila veljavna. Volivec lahko glasuje za kandidate raznih 'kandidatnih list in ne samo za kandidate ene liste. Volivec nato pregane glasovnico, gre k mizi, kjer je predsednik, pokaže predsedniku, da ima samo eno glasovnico, in izpusti glasovnico v volilno skrinjo. Nato zapusti volišče. Po poslovnih enotah, ki imajo svoje delavnice (monterje) na raznih deloviščih, lahko glasujejo delavci, ki delajo v takih enotah, po pošti. V ta namen pošlje volilna komisija poslovne enote takim delavcem po eno kandidatno listo in glasovnice z navedbo o načinu glasovanja. Poslati mora toliko zgodaj, da morejo delavci, ki delajo na terenu, glasovati nekaj dni. pred samimi volitvami, da lahko prispejo glasovnice volilni komisiji v roke najpozneje na dan volitev. Volivec glasuje tako, da odda prepognjeno glasovnico v ovitek brez naslova in ga zalepi. Nato dene vodja enote podjetja v navzočnosti vseh volivcev te ovitke z glasovnicami in sezname volivcev, ki so glasovali, v skupen ovitek, ki ga zapečati in ekspresno priporočeno po pošti pošlje volilni komisiji poslovne enoje. Na ovitku z naslovom je treba v oglu zapisati naslednje: »Za volitve skupščine, razpisane za dan. . .« Predsednik volilne komisije poslovne enote odpre prispele ovitke na dan volitev v navzočnosti članov in ugotovi, koliko volivcev je glasovalo po seznamu volivcev, ki so glasovali, koliko pa po številu glasovnic. Potem dene glasovnice v volilno skrinjico, ne da bi jih odprl. V zapisniku komisije se ugotovi ta okoliščina in zapiše, koliko glasovnic je prispelo iz vsake posamezne enote in pa, ali so ovitki prispeli nepoškodovani. Glasovnice, ki prispejo po dnevu volitev, se ne upoštevajo. Ugotovitev izida glasovanja Ko je končano glasovanje, ore-šteje volilni odbor najprej, koliko volivcev je bilo na seznamu, koliko jih je vsega glasovalo in koliko Tov. LEOPOLD KRESE O SAMOUPRAVLJANJU Za dosedanje devetletno obdobje delovanja samoupravnih organov lahko trdimo, da je bilo spričo proizvodnih uspehov, decentralizacije samoupravljanja' in spodbud-nejših oblik nagrajevanja, izredno uspešno. Katere pozitivne izkušnje in lastnosti tega obdobja bi kazalo prenesti tudi na novoizvoljene organe? V kolektivih so iskali in še iščejo najrazličnejše oblike za vključevanje najširšega kroga proizvajalcev pri upravljanju in gospodarjenju, pri delitvi čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov. Ponekod so bile te oblike že doslej zelo glasov je dobil vsak posamezen kandidat. To ugotovi volilni odbor z zapisnikom, ki ga z drugim volilnim materialom pošlje volilni komisij®poslovne enote. Če je volivec označil več kandidatov kot pa je članov skupščine, ki naj se izvolijo v njegovi poslovni enoti, se pri ugotavljanju izida glasovanja upošteva samo toliko kandidatov, kolikor je članov skupščine, ki naj se izvolijo v novi poslovni enoti, računajoč od kandidata, ki ga je volivec kot prvega označil v glasovnici. Šteje se, da so za člane skupščine izvoljeni tisti kandidat®predlagani na potrjenih kandidatnih listah, ki dobijo največ glasov, ne glede na to, na kateri kandidatni listi so kandidirali. Če dobita dva ali več zadnjih kandidatov enako število glasov, se šteje, da je izvoljen kandidat s tiste kandidatne liste, s katere je bilo izvoljenih največ kandidatov. Izid volitev se ugotovi za vsako uspešne. Toda treba je reči, da smo tudi z vsemi dosedanjimi uspehi vendarle šele na začetku poti. Nevarno bi bilo, če bi bili prepričani, da smo našli že najboljšo rešitev za urejanje raznih problemov, recimo delitev dohodka, tehnološkega procesa proizvodnje, za uveljavljanje na trgu itd. Tako samozadovoljstvo bi. nam lahko jutri zelo škodovalo. Gospodarjenje in upravljanje je namreč nenehen dinamičen proces in vse, kar počnemo, moramo prilagajati temu nenehnemu razvoju k še višji, popolnejši stopnji. Če bi posamezno poslovno enoto posebej. Celoten izid volitev v vseh poslovnih enotah. razglasi volilna komisija skupščine na sedežu - podjetja. _ Volilna komisija skupščine§|izda vsakemu izvoljenemu kandidatu potrdilo o tem, da je izvoljen. O izidu glasovanja obvesti volilna komisija skupščine delovne kolektive podjetja in ljudski odbor občine, v kateri ima podjetje svoj sedež. Toliko o predpisih samega načina volitev. Ker se bodo po priporočilu skupščine na isti dan verjetno opravile tudi volitve v delavske svete poslovnih in ekonomskih enot, je 17. april toliko bolj pomemben, praznični dan. Proizvajalci bodo s polnoštevilno udeležbo na volitvah zopet dokazali svojo polno razredno zavest in pripomogli k nadaljnjemu poglabljanju delavskega upravljanja te najpomembnejše politične pridobitve naše soc. skupnostfBč. dr. M. T. se zadovoBIl . s trenutnimi rešitvami, bi to pomenilo zaostajati. Imamo, žal še primerno — prevelikega samozadovoljstva. V čem se kaže to samozadovolj- ' stvo? Kaže se v tem, da se marsikje v gospodarskih organizacijah sklicujejo na: — dosedanjo industrijsko tradicijo pri nas; — na strokovno usposobljenost; — na delavnost naših IjudiSin. tako dalje. To so sicer lepe, toda hkratgjle trenutne prednosti. Kar poglejmo okoli sebe in primerjajmo napredek tega ali onega kolektiva, napredek na tem ali:.onem področju, v tej ali oni pokrajini. Te prednosti, na katerih se zamozadovoljno uspevajo ponekod, se že zelo izenačuje-|o, k čemur je nedvomno pripomoglo delavsko samoupravljanje in decentralizacija. Toda res je, da je delitev dela vse večja, da se moramo vanjo vsebolj vključevati, ne samo v nacionalnih mejah, temveč da se moramo vsebolBvključevati tudi v mednarodno delitev dela. Teoretično tako odpade vsaka delitev po starem kriteriju : na proizvodnjo za notranji in zunanji trg. Vsaka proizvodnja mora stremeti, da se uveljavi na svetovnem tržišču. Zato bo nazadoval oziroma ostal na enakSStočki tisti, ki ne bo nenehno spremljal gibanja gospodarstva, razvoj gospodarstva tudi v svetovnem merilu, tisti, ki ne bo prilagajal svoje proizvodnje današnjemu napredku. Slabo bo za vse tiste, ki ne bodo upoštevali prednosti, ki jih prinaša vse večja mehanizacija in avtomatizacija, modernizacija proizvodnje in zahteve trga v ožjem in širšem, to je mednarodnem pomenu. MISLI PREDSTAVNIKOV SAMOUPRAVLJANJA Ko so pred leti delovni kolektivi preko izvoljenih samoupravnih organov prevzeli upravljanje z gospodarskimi organizacijami v svoje roke, je nastalo novo, pomembno obdobje, obdobje, v katerem delavec - proizvajalec ni bil le izvrševalec dolžnosti na svojem delovnem mestu, pač pa je dobil pravico in dolžnost sodelovati pri upravljanju podjetja. Sprva je seveda v tem pogledu delo organov delavskega samoupravljanja bilo dokaj težavno, kajti ni bilo za to ustreznih izkušenj. Vendar — hitro je bila preživeta otroška doba delavskega samoupravljanja. Ponekod so se delavci brž znašli v samoupravnih organih. Ubrali so pravo pot pri gospodarjenju in njihove izkušnje so uveljavili tudi tam, kjer so bile začetne težave in delavsko samoupravljanje ni znalo ali moglo pravilno zaživeti. Ob izteku mandatne dobe organov delavskega samoupravljanja, smo naprosili predsednike delavskih svetov proizvodnih in poslovnih enot združene Iskre, naj bi nam v krajših ali daljših odgovorih na skupna tri vprašanja, posredovali svoja mnenja o delavskem samoupravljanju v Iskri in svoje predloge. Postavili smo jim naslednja vprašanja : 1. Vaše mnenje o delu samoupravnih organov v združeni Iskri? 2. Kateri so najbolj akutni problemi v združeni iskri? 3. Vaši predlogi za hitrejši in uspešnejši razvoj združenega podjetja Iskra? Odgovore na vprašanja in predloge predsednikov delavskih svetov proizvodnih in poslovnih enot posredujemo bralcem na straneh 70, 71 in 72. Na novo izvoljene. organe velja torej prenašati vse pozitivneBast-nosti in izkušnje dosedanjega obdobja. V ta proces pa bo seveda mogoče vključiti le tistega, ki bo imel za te zahtevne naloge tudi primerno in potrebno strokovno usposobljenost, tistega, ki si bo prizadeval, da bo svoje strokovno in družbeno politično znanje čimbolj širil in in krepil. To pomeni, da velja posvetiti v bodoče še več pozornosti izobraževanju. Doslej smo dosegli na tem področju že precejšnje uspehe, vendar nismo še uresničili' vsega. Gre namreč za to, za takšno raven izobraževanja, ki bo omogočila vsakomur uveljavitev pri gospodarjenju-; in upravljanju. Gre torej za duhovno rast vsakega neposrednega proizvajalca v najširšem pomenu besede, za razvoj njegove zavesti, zavesti upravljavca, kar naj pripomore in ga spodbuja, da bo storil vse, kar je v njegovi'moči. Takšna vsesplošna prizadevnost namreč zagotavlja uspešno uresničevanje bodočih nalog in ustvarjanje tistih pogojev, ki naj bodo podlaga za višjo življenjsko raven nas vseh. Naloga sindikalnih organizacij in drugih subjektivnih činiteljev v podjetju in komuni v obdobju priprav je, da analizirajo dosedanje procese in dosežke na področju demokratizacije, - da analizirajo in ugotove pozitivne, rezultate in slabosti v gospodarjenju. Vse te analize naj bodo obsežne, vsestranske. Zajemajo naj vprašanja od proizvodnje do prodaje, skratka to naj bodo celovite ekonomsko, družbeno-politične analize. Pri teh analizah" velja upoštevati, kaj je bilo na tem področju storjenega za vključevanje v mednarodno delitev dela. Drugo, kar velja upoštevati pri pripravah je, da pri izbiri kadrov za nove delavske svete in druge samoupravne organizme vključijo vanje vse tiste, ki imajo potrebne izkušnje in ki na osnovi tega zagotavljajo nadaljnjo perspektivno vsestransko in smotrno gospodarjenje. Pri izbiri kadrov velja upoštevati, da je bilo v zadnjem obdobju veliko ljudi v šolah in tečajih, pri tem pa ne velja prezreti tudi praktičnih izkušenj,..ki so si jih pridobili posamezniki v procesu proizvodnje in upravljanja. V obdobju priprav na volitve bodo delavski sveti poročali o svojem delu. Pri tem naj upoštevajo perspektivo gospodarske organizacije. Pri analizah za minulo obdobje je potreben pogled tudi v naprej. Sindikalne organizacije pa naj dajo politično oceno rezultatov in delovanja samoupravnih organov. Iz pogovora predsednika RSS Slovenije tov. Leopolda Kreseta z novinarji »Delavske enotnosti«. Tov. JULIJ NOVLJAN, predsednik skupščine: 1. Zaradi razvoja specializacije proizvodnje v ISKRI in pa decentralizacije samoupravljanja do zbora proizvajalcev v ekonomskih enotah, nastopa mnogo problemov, katere rešujejo samoupravni orga- ni v danih pogojih dokaj dobro. Mnogo več pa bi se dalo še napraviti, če bi se vsi delavski sveti po poslovnih in ekonomskih enotah bolj zavedali odgovornosti za uspešno poslovanje svoje enote. Pri tem pa bi morali odločneje zahtevati, da bi se cilji, zaradi katerih so se podjetja pripojila k ISKRI, hitreje uresničevali. 2. ISKRA proizvaja množico različnih proizvodov, redki pa so primeri, da je strojni park :in tehnologija prilagojena množinski in kvalitetni proizvodnji, s katero bi bilo mogoče doseči pogoje za izvoz; na domačem tržišču pa tako ugodne cene, da nam drugi proizvajalci ne bi mogli konkurirati. 3. Vsem samoupravnim organom v ISKRI mora biti jasno, da se bo podjetje uspešno razvijalo le pod pogojem, da bo na voljo reprodukcijski material, katerega pa vedno ni mogoče dobiti na domačem tržišču, za nabavo v inozemstvu pa potrebujemo devize. Zato je že skrajni čas, da začnemo pospešeno specializirati proizvodnjo, ker le na ta način se bomo koristno vključili v mednarodno delitev dela; iz tako pridobljenih sredstev pa bomo hitreje razvijali naše pod- jetje. To pa pomeni, da morajo samoupravni organi spremljati razvoj podjetja z večjo skrbjo in odgovornostjo. Stati morajo na stališču, da se skupne službe razvijajo v skladu s potrebami tako, da bodo stroški poslovanja minimalni. V začetni fazi pa morajo predvsem od svojih vodilnih delavcev zahtevati intenzivnejše in uspešnejše delo. Tov. ing. IVO KLEMENČIČ, predsednik sveta Iskre — Zavoda za avtomatizacijo 1. Mislim, da je treba delu samoupravnih organov dati priznanje za dosedanje težko delo, ki so ga opravili pri reševanju problemov združevanja. Želeti je samo, da to delo ne ostane na pol pota, ampak da vložijo vse napore za realizacijo postavljenih nalog. 2. Najvažnejše probleme kolektiv že rešuje. To je sedanjo organizacijo in proizvodnjo razporediti tako, 'da bodo v polni meri prišli do izraza vsi efekti, ki so rezultat takih združevanj. To je delo, ki mora biti dobro pripravljeno, tako s stališča izkoriščanja obstoječih kapacitet, kadrov, delovne sile, materiala in lokacije, kajti združitev mora biti popolna oblika kooperacije, to pa ima svojo pozitivno stran v specializaciji, v dopolnjevanju proizvodnje na osnovi velikih serij, pa tudi koncentracije tistih dopolnitev proizvodnega procesa, ki zahtevajo individualno obdelavo. Vse to nas mora usposobiti za do- seganje takih ekonomskih efektov, ki bodo omogočili dvigniti našo proizvodnost na svetovni nivo. Samo s tem pa bomo dosegli enakopravnost na svetovnem trgu. 3. Na prednje bi navezal kar tretje vprašanje. Mislim namreč, da je pogoj za realizacijo tega cilja predvsem jasna perspektiva. In poleg drugim nalogam v tej zvezi je treba posvetiti v bodoče polno prizadevanje razvoju proizvodnje. !** J!i v Tov. JOŽE FENDE, predsednik DS Iskre — tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov I. Smatram, da so organi združene Iskre v tem kratkem času odigrali zadovoljivo vlogo, posebno, če upoštevamo različne stopnje razvoja posameznih kolektivov. Dobro bi bilo, če bi o posameznih akutnih problemih ukrepali hitreje, ker dolgo reševanje povzroča nezaupanje v sposobnost organov. Ti organi bi morali tudi ostreje reagirati na počasna izvajanja že sprejetih sklepov; uvesti bi morali določene ukrepe zaradi morebitnega neizvajanja danih nalogov. Nezadostna finančna sredstva in prevelike ambicije zavirajo realizacijo perspektivnih konceptov. Zanemarjanje neodložljivih konkretnih problemov. — ¡Ni izdelanih kratkoročnih in srednjeročnih planov za čimprejšnjo uveljavitev. Realizacija planov je prepočasna. Stroški služb se povečujejo in so v nasprotju s trditvijo pred združenjem — da se bodo znižali. — Prepočasno obračanje vloženih sredstev. 3 a. Nujno je treba posameznim kolektivom objasniti njihov perspektivni razvoj, ki pa mora biti istočasno v skladu s krajevnim razvojem nekega področja. 3 b. Omogočiti posameznim poslovnim enotam, da čimpreje razvijejo specializirane obrate, zato naj se investicijska vlaganja hitro urejajo prek skupščine DS, kjer naj imajo prvenstvo tiste enote, ki imajo že utečeno proizvodnjo in potrebujejo le prostor in manjkajočo opremo. 3 c. Usposobiti in kadrovsko ojačati že ustanovljene skupne službe, kar posebno velja za koordinacijski center. 3 č. Urediti medsebojne ekonomske odnose, ker neurejeni gospodarski odnosi porajajo nezaupanje. Tov. BRANKO MIKUŠ, predsednik DS Iskre — tovarne za elek- trozveze 1. Organi upravljanja se preveč podrobno spuščajo na razna področja, ki so že določena v pravilih podjetja na osnovi^blejskega sestanka in zbora delavskih svetov in s tem hromi operativa za hitro izvajanje posameznih nalog. 2. Organizacijsko nedefinirano poslovanje, s tem v zvezi so bile možne samovoljne akcije posameznih poslovnih enot, ki niso v skladu s cilji Iskre. 3. Podreditev interesov posameznih poslovnih enot postavljenim planom razvoja Iskre. Večja in di-rektivnejša vloga Koordinacijskega centra. Tov. BRANKO DRAGONJA, predsednik DS Iskre — Prodajno servisne organizacije 1. Delo samoupravnih organov v Iskri je pozitivno. Dinamiko upravljanja dajmo proizvajalcu oziroma tistim, ki delajo v osnovni gospodarski dejavnosti organizacije. 2. Najbolj akutni problemi po združitvi so: Premajhna, nezadostna koordinacija med poslovnimi enotami. 3. Vzgoja kadrov, ki bodo kos nalogam v upravljanju in operativk Tov. IGOR SLAVEC, namestnik predsednika Zbora kolektiva Koordinacijskega centra Vsa leta od izvolitve prvih samoupravnih organov v ISKRI, Kranj pa do današnjega dne, ko imamo združeno ISKRO (brez »KRANJ«), ugotavljamo nenehen razvoj, rast in izpopolnjevanje našega delavskega samoupravljanja. Od formalnih upravljalcev so se naši samoupravni organi v večinhfrazvili v dejanske upravljalce. Koordinacijski center je do sedaj v tem prvem obdobju obstoja imel dva organa delavskega samoupravljanja : Zbor kolektiva v svojstvu delavskega sveta in pa upravni odbor. Zbor kolektiva, ki šteje 70 članov pa se nam ni zdel najbolj primerna oblika delavskega samoupravljanja za reševanje prav vseh problemov, ki jih mora obravnavati DS, zato smo se na zadnjem zboru odločili, da na aprilskih volitvah izvolimo svoj DS, zbor kolektiva pa bi sklicevali le po potrebi, kadar se pred kolektivi postavlja problem, ki ga DS sam ne bi mogel dokončno uspešno rešiti (n. pr. referendum o nečem, zaključni račun KC in pod.) Naša samoupravna organa sta v preteklem obdobju posvečala večji del svoje dejavnosti problemom znotraj KC, vendar, kakor je naloga koordinacijskega centra v koordinaciji med vsemi poslovnimi enotami ISKRA, tako bo naloga bodočih samoupravnih organov KC dokaj širša in bo na vsak način morala preiti okvire KC. Ker sem šele 14 dni V. d. predsednika Zbora kolektiva, na tem mestu • izražam pač svoje mnenje, ko odgovarjam na zastavljena vprašanja, zato prosim vse, ki se z menoj ne strinjajo, da mi blagohotno oproste. Aktualnih problemov, ki so nastali po združitvi tovarn industrije za elektrozveze, Ljubljana, Iskra Kranj, Tela Ljubljana in Telekomunikacije Ljubljana je več: so objektivni in subjektivni. Objektivne težave so razumljive in so nerazumljive, so celo nepotrebne, vendar kot ¡zgleda, v začetku brez njih ne gre in še verjetno dolgo ne bo šlo, subjektivne težave pa so nepotrebne, in mislim, da za ISKRO prav nič koristne. Pri odstranitvi teh težav bodo prav gotovo imeli organi delavskega samoupravljanja svoj delež, če ne že odločilno besedo, odvisno od nadaljnega razvoja. Mislim, da je ISKRA kot celota dokazala svojo življensko sposobnost in silo, zato je treba o teh naših prvih skupnih korakih, o naših uspehih in neuspehih ter težavah seznanjati celoten naš delovni kolektiv, ki je še tako zainteresiran, kako delajo in poslujejo v drugih ekonomskih enotah, poslovnih enotah, kako poteka prodaja izdelkov, s kakšnimi težavami se bori Uvoz in s kakšnimi Izvoz. Če hočemo ustvariti monoliten kolektiv ISKRA, potem ga moramo pač seznanjati o celotnem dogajanju v podjetju in izven podjetja, kar je v zvezi z njegovim poslovanjem. Pri tem delu ima veliko nalogo Revija ISKRA, ki mora pričeti izhajati redno in to vsak mesec vsaj enkrat. In dopisovanje? Vodilni kader pa je v prvi vrsti dolžan poročati svojemu kolektivu ! Z rednim informiranjem se bo premostila marsikatera prepreka, ki bi sicer ovirala hitrejši in skladnejši razvoj Iskre; uspehi Iskre so tudi naši uspehi in obratno. Tov. LUDVIK KRANJC, predsednik DS Zunanjetrgovinske organizacije Iskre Razvoj samoupravnih organov sicer ugodno napreduje, vendar z ozirom na pestrost vsakodnevne problematike in važnost vprašanj, ki sodijo v njihovo kompetenco, je ta razvoj morda prepočasen. Razdelitev proizvodnega programa po, poslovnih enotah in s tem v zvezi jasno začrtati- ° njihov perspektivni razvoj. Notranja in zunanja organizacija poslovnih enot iri obratov. Težave subjektivne narave. Enotnost in povezava. Sodelovanje predstavnikov upravnih, samoupravnih in družbenopolitičnih organov naj bo tesnejše in organizirano v skupno akcijo. Odnosi ¡.naj sicer temeljijo na ekonomskih osnovah, vendar pri tem ne spregledati skupnih interesov. Tov. ANTON KUHAR, predsednik DS Iskre — tovarne za elektroniko in avtomatiko Pržan 1. Skupščina rešuje probleme, ki so pred njo predstavljeni zelo realno — vendar sem mnenja, da bi morali odbori, ki razna vprašanja proučujejo v detajlih bolj enotno nastopiti iz vidika koristi celotnega podjetja : Navadno pa se tu gleda iz aspektov posameznih poslovnih enot. 2. Problemi po združenju so nastopali največ okoli delitve dohodka enako pa so bili problemi proizvodnje v posameznih . poslovnih enotah. Nadalje pa finančni problemi okoli obratnih sredstev. Premalo pa so nastopali problemi, okoli skupne perspektive. 3. Zajamčenje sprejetih proizvodnih planov in reševanje problematike okoli teh. KC naj prevzame vlogo skupne uprave. Delitev dohodka naj se obdela na bazi rezultatov proizvoda in naj se sistem skupnih služb prilagodi tem rezultatom. Poslovne enote naj se brigajo o svoj.i proizvodni problematiki in naj jo same rešujejo. Skupne službe naj se podpre proizvodnim zahtevam in naj bodo stimulirane vsaj delno po proizvodnji. Perspektiva naj zajamči in utrd: obstoječo proizvodnjo. Tov. FRANC MIHOVAR, predsednik DS Iskre — tovarne električnih aparatov 1. Smatram, da skupščina in njeni odbori niso v svojem delu pokazali zadovoljivih rezultatov, ker nimajo pravice odločanja, ali pa pravic niso znali v dovoljni meri 'izkoristiti. Sistem delavskega samoupravljanja ni načelno dovolj obdelan in obenoten; razmejitev kompetenc med posameznimi organi: EE —- PE— skupščino ni dovoli močno formulirana. Potrebno bo več povezave in prenosov izkušenj iz enote v.enoto z neposrednimi stiki, sestanki aktivov in preko revije »Iskra«. 2. Eden glavnih problemov je razmejitev proizvodnih programov .in vskladitev planov po poslovnih enotah. Neurejen je še odnos medsebojne kooperacije poslovnih enot. Koordinacijski center kot izvrševalec sklepov skupščine ni dosegel svojega namena. Skupne službe, ki so doslej formirane, niso bistveno vplivale na pocenitev poslovnih 'stroškov, nasprotno le-ti naraščajo. TO POT O ISKRI - TOVARNI ZA ELEKTROZVEZE RADIOZVEZE V LJUBLJANI Razvoj in priprave za proizvodnjo aparatur za zveze na kratkih, ultrakratkih in decimetrskih valovih je bila ena od prvih dejavnosti bivšega Instituta za elektrozveze, ki je potem prerastel v Industrijo za elektrozveze — danes Tovarna za elektrozveze v združeni Iskri. Naporno in zahtevno razvojno delo je kljub začetnim težavam kmalu rodilo plodove in v letu 1954 in 1955. letu je bilo že pripravljeno nekaj prototipov aparatur, ki so bili zreli za serijsko proizvodnjo. V 1955. in 1956. letu je bilo že iz- delano nekaj manjših serij aparatur za zvezo na kratkih in ultrakratkih valovih, ki so bile namenjene za vzdrževanje zvez med ribiškimi ladjami, za reševalno, .gasilsko in druge javne službe itd. Nagel razvoj tržišča na področju brezžičnih zvez je terjal tudi hitrejši razvoj in večjo proizvodnjo aparatur za brezžične zveze. V začetku 1957. leta so bile irazvo|ne kapacitete že tako razvite, da so se lahko lotili formiranja posebne proizvodne enote, ki bi se bavila izključno s proizvodnjo aparatur ža brezžične zveze. V sestavu tedanjega Instituta za elektrozveze je bil poleg že obstoječih obratov za proizvodnjo merilnihMnstrumentov in elementov ustanovljen obrat Ra-diozveze. Obrat je imel svoje mehanične in površinske delavnice ter montažo v matični zgradbi na Linhartovi cesti, le navijalnica transformatorjev je zaradi pomanjkanja prostora bila locirana v Domu borcev NOB na Črnučah. Prvotno so bili k obratu priključeni tudi razvojni oddelki, ki so pa kmalu prešli v razvojni sektor, od'1. aprila 1961. leta pa so skupaj z ostalimi razvojnimi oddelki vključeni v Zavod za avtomatizacijo. kar ni bil cilj njihovega formiranja v združeni ISKRI. 3. Urediti je nujno potrebno enotnost po poslovnih enotah v Iskri in Iskri kot celotiT Odpraviti moramo razne tehnokratske tendence, katere zavirajo hitro rast in razvoj Iskre. Odpraviti je nujno razne organizaicjske pomanjkljivosti. Obenem pa moramo dati večjega poudarka subjektivnim silam v podjetju, pri reševanju celotne problematike. Tov. JOŽE VODOPIVEC, predsednik DS Iskre — tovarne avto-električnih Izdelkov 1. Menim, da je bilo delo organov samoupravljanja v tej mandatni dobi uspešno. Skupščina je dobro opravljala svoje naloge prek koordinacijskega centra in svojih odborov. Na predloge poslovnih enot je pozitivno reagirala in upoštevala ter se zavzemala za gledišča, konkretno tudi naše proizvodne enote. Vse objektivne težave in pomanjkljivosti, ki so nastopale v poslovanju in reševanju določenih problemov, so bile predvsem posledice razdrobljenosti enot po šte- vilnih okrajih in komunah, kar pa hkrati povzroča tudi določeno tehnično oviro v poslovanju. Načela poslovanja samoupravnih organov v Iskri je praksa potrdila, preveliko povečevanje centralizacije pa bi utegnilo ovirati nadaljnji razvoj samoupravljanja v poslovnih enotah v mandatni dobi nove skupščine. To vprašanje bi bilo treba upoštevati, da bo laže in bolje mogoče reševati probleme, ki so važni za' celotno podjetje. 2. Najbolj pereč problem je za našo tovarno v Novi Gorici realizacija proizvodnih planov. To predvsem zaradi dokaj iztrošenega strojnega parka, slabih proizvodnih kapacitet in ozkih grl ter nerednih dobav materiala in sestavnih delov od naših kooperantov, oziroma iz drugih poslovnih enot. Ureditev tega pa je bistveno vprašanje in predpogoj za materialno in moralno bazo naše tovarne. 3. Nadaljnje organizacijsko utrjevanje podjetja z enakopravnim sodelovanjem vseh poslovnih enot in s posebnim poudarkom na ekonomski osnovi medsebojnih odnosov, ki naj bo važna naloga pri nadaljnjem razvdju združene Iskre. Proizvodni program novega obrata je bil v prvih dneh dokaj skromen. Obsegal je le eno aparaturo za zveze na kratkih valovih in eno aparaturo za ultrakratko-va-lovno področje, nekaj vrst magnetnih stabilizatorjev in translatorjev. V nekaj letih pa je razvoj aparatur za zveze, zlasti na kratkovalovnem področju, dosegel tako stopnjo, da je proizvodnja dobila skoraj vse vrste aparatur za zvezo male moči, ki jih potrebuje jugoslovansko trži- Zadnja kontrola pred končnimi meritvami šče. S povečanjem asortimenta so rastle potrebe tržišča in z njim proizvodnja, tako da so obstoječi prostori kmalu postali pretesni. Rešitev pa so našli v preselitvi služb in montažnih oddefkov v nove prostore v Tobačni tovarni, kamor je preseljena tudi navijal-nica s Črnuč. Mehanične delavnice in delavnice za površinsko obdelavo so pa ostale v zgradbi na Linhartovi cesti, kar že danes povzroča precej težav pri poslovanju. Kljub temu pa je pridobitev novih prostorov omogočila nadaljnjo rast proizvodnje, ki se je od 1957. leta, torej od ustanovitve pa do letos, razvijala takole: O a> Brutto proizvodnja v din Povprečno število zaposlenih : Storilnost na 1 zaposlenega v din 1957 125,760.000 294 427.755 1958 225,741.488 307 735.000 1959 255,713.000 313 817.000 1960 300,065.000 289 1,093.000 1961 490,308.967 221 2,223.623 Znižanje števila zaposlenih v letu 1961 nastopa zaradi izdvajanja razvojnih oddelkov v sestav ZZA. Nagla rast proizvodnje, ki so jo narekovale vedno večje zahteve tržišča, je povzročila, da je razvoj služb, ki naj bi oskrbovale proizvodnjo, nekoliko zaostal. Zato je bil postopoma del najboljšega kadra iz proizvodnje premeščen v operativno in tehnološko pripravo dela z nalogo, da se poslovanje služb vskladi z vedno večjimi potrebami proizvodnih oddelkov. Uspeh ni izostal in da.nes ima obrat izpolnjene tehnične službe, ki kljub raznim težavam uspešno pripravljajo proizvodnjo. Izdelani so tehnološki postopki z normativi časa in 'materiala za vse izdelke, izboljšan pa je tudi sistem oskrbovanja proizvodnih oddelkov s surovinami in materialom. Vse omenjene priprave so omogočile, da je proizvodni plan za tekoče I. 1962 za 58 odstotkov večji od realizacije v 1961. letu. Planirano je povečanje produktivnosti od 2,223.632 din v 1961. letu na 2,870.000 din v tem letu, s tem, da se bo število zaposlenih povečalo v glavnem zaradi izpopolnjevanja služb, ki bodo potrebne v zvezi s predsto-ječo osamosvojitvijo obrata. Vzporedno s proizvodnjo se je širit!tudi asortiment izdelkov, ki danes obsega: — sprejemno oddajno postajo za KV področje KOM-50; — visokokvalitetni komunikacijski sprejemnik za KV področje SK-3; — sprejemno oddajna prenosna postaja za UKV .področje PHONO-PORT; — sprejemno oddajna mobilna postaja za UKV področje, ki se izdeluje v kooperaciji z zahodno-nemško tovarno LORENZ; — sprejemno oddajna postaja za usmerjene zveze PLM T/4Q0; — vse vrste magnetnih stabilizatorjev, to je naprav za stabilizacijo nestalne izmenične napetosti; in translatorje; — elektronske elemente za naprave za avtomatizacijo ter kompletne naprave za avtomatizacijo; V tem letu bodo izvršene vse priprave za proizvodnjo nekaj novih aparatur v 1963. letu, kakor na primer nova sprejemno oddajna postaja moči 50 W na KV področju in nova'mobilna sprejemno oddaj- na postaja na UKV področju, v poizkusni proizvodnji bo pa nova večkanalna aparatura za usmerjene zveze in še nekaj drugih aparatur. S tako razširjenim asortimentom bo obrat še naprej ostal največji proizvajalec aparatur za zveze v državi, za katere zaradi dobre kakovosti in primernih cen vlada vedno večje zanimanje. Po dosedanjih grobih ocenah bo potrebno v naslednjem letu izdelati za 1,3 milijarde, v 1964. letu pa za približno 2 milijardi raznih aparatur za zveze. Potrebe bodo pa še na-rastle glede na to, da je uporaba brezžičnih zvez zlasti v gospodarstvu še v povojih. Zato lahko trdimo, da se na tem področju odpirajo široke perspektive za tistega proizvajalca, ki bo sposoben, da v kratkih rokih zadovolji kakovostne in količinske zahteve kupcev. Razvoj, ki ga predvidevamo, pa seveda ne bo mogoč brez vlaganj oziroma investicij, ki so pa v primerjavi s predvidenim povečanjem zelo nizke. Obrat se že danes bori s težavami, od katerih je največja pomanjkanje merilnih instrumentov. Če pa pomislimo, da je nabava uvozne opreme, predvsem merilnih instrumentov, v vrednosti približno 40,000.000 din, skoraj edini pogoj za dva do trikratno povečanje proizvodnje, potem je jasno, da se ta investicija izplača. Strojna in ostala oprema ter obstoječi prostori bi namreč še zadostovali, da se ustvari predvidena proizvodnja v naslednjih dveh letih. Vsekakor bo pa predvideni razvoj terjalgtudi druge ukrepe, predvsem izboljšanje organizacije dela služb in izpolnjevanje tehnoloških postopkov, kjer se še vedno krijejo precejšnje rezerve. Zaradi zahtevnosti proizvodnje aparatur za zveze in naprav za avtomatizacijo je eno od najvažnejših vprašanj v obratu vzgoja in izpopolnjevanje strokovnih kadrov. Že danes je v obratu od skupno 249 zaposlenih le 106 polkvalifi-ciranih in nekvalificiranih delavcev, ostali pa so višji in srednji strokovni ter kvalificirani in visokokvalificirani delavci. Delno se vprašanje kadrov rešuje s štipendiranjem, saj obrat štipendira 20 vajencev ter 17 tehnikov in inženirjev, ki bodo v naslednjih dveh letih vključeni v proizvodnjo. Precej strokovnjakov, ki danes delujejo v tehničnih službah ali pa opravljajo druga odgovorna dela, pa je zraslo tudi iz vrst delavcev, zato obrat tudi pokriva stroške za izredno šolanje desetih kvalificiranih delavcev, ki že opravljajo delo tehnologov, kontrolorjev itd. ali so pa predvideni za ta delovna mesta. V zadnjih letih se je znatno povečal tudi priliv kadrov z višjih in srednjih tehniških šol, zato upamo, da strokovnjakov ne bo primanjkovalo. Zelo neugodno na razvoj proizvodnje vpliva pomanjkanje repro- Kvaliteta sprejemnika mora ustrezati najboljšim tovrstnim inozemskim aparaturam dukcijskega materiala iz uvoza ali bolje rečeno deviznih sredstev za njegovo nabavo. Z izboljšanjem kakovosti domačega materiala se delež uvoženih elementov postopoma manjša, toda pri nekaterih aparaturah pa še vedno dosega do 50 odstotkov vrednosti vsega vgrajenega materiala. Povprečna vrednost uvoženega materiala znaša sedaj približno 20 odstotkov vrednosti 'izdelanih aparatur, kar se bo pa še dalo znižati. Toda pomisliti moramo, da kljub temu še vedno uštedimo skupnosti 80 odstotkov deviznih sredstev, ki bi jih porabili, če bi aparature za zveze v celoti uvažali in plačevali v devizah. Obrat bi si lahko dober del deviznih sredstev oskrbel sam in to z izvozom svojih izdelkov na inozemska tržišča. Če upoštevamo, da aparature za zvezo, ki jih izdelujemo doma, po kakovosti ne zaostajajo za tovrstnimi tujimi izdelki 'in da so v pogledu cen konkurenčne, potem vsekakor kaže storiti vse, kar je mogoče,, da z našimi izdelki prodremo tudi zunaj jugoslovanskih meja. Če bi naši Zunanjetrgovinski organizaciji uspelo, da s primernimi ukrepi plasira v tujino eno četrtino proizvodnje obrata, bi s tem zadostili vsem potrebam po deviznih sredstvih. Zgradba obrata »Elektronika« v Horjulu novih pogojih, kakor na primer kadrovsko - socialna in računovodska služba. Kolektiv se zaveda, da bo osamosvoijtev zlasti v začetku zahtevala dodatne obremenitve in skrbi za vsakega posameznika. Nudila bo pa kolektivu veliko večje možnosti in še bolj približala upravljanje tovarne neposrednim proizvajalcem, kar pa tudi predstavlja osnovno zagotovilo za uspeh v prihodnosti, ki ob prizadevnosti in enotnosti, ki jo je do-sedaj pokazal;; kolektiv, ne more izostati. A. C. ELEKTRONIKA V HORJULU Iz nekdanjih laboratorijev na Linhartovi cesti je nastal eden pomembnih obratov Iskre — tovarne za elektrozveze — »Elektronika«. Ko so prostori postali pretesni, je v letu 1957 prišlo do selitve v Horjul, v stavbo, sprva namenjeno tovarni pletenin »Rašica«. Preselila sta se razvoj ;in proizvodnja in že to leto so pri 120 zaposlenih dosegli lep proizvodni uspeh — 120 milijonov bruto produkta. Toda kmalu so postali delovni prostori v Horjulu premajhni za to hitro napredujočo panogo proizvodnje. Začasno rešitev so našli v tem, da so v januarju 1961 razvoj selili nazaj v Ljubljano, v prostore Posnetek iz montaže elektronskih aparatur v Horjulu Se ena velika naloga, . ,i čaka delovni kolektiv obrata Rad.ozveze v tem letu, je osamosvojitev v samostojno poslovno enoto — Tovarno za elektronske naprave. Ta ukrep, ki ga narekuje sedanji in posebno še perspektivni razvoj naše enote, pomeni priznanje zrelosti delovnemu kolektivu, obenem pa postavlja organe delavskega samoupravljanja in celotni kolektiv pred nove odgovorne naloge. Zato že danes tečejo vse organizacijske priprave, ki bodo zagotovile poslovanje bodoče tovarne. Nekatere tehnične službe so že tako močne, da lahko samostojno poslujejo, ustanavljajo se pa tudi službe, ki jih obrat do sedaj ni imel v svojem sestavu, so pa potrebne v Tobačne tovarne. S tem ¡e proizvodnja pridobila tudi halo, v kateri je bil prej razvojni oddelek. Tako so bili, dani pogoji za povečanje fizičnega obsega proizvodnje. V poletju 1961 so nato stekla dela na rekonstrukciji. Prostori, v katere se je preselil;, obrat Elektronika iz Ljubljane, sicer niso slabi, vendar v celoti niso ustrezali, sodobni proizvodnji elektronskih elementov in naprav, ker so bili grajeni za povsem drugačno dejavnost — za tovarno pletenin. V preteklem letu je delovni kolektiv Elektronike pri 150 zaposlenih dosegel 450 milijonov bruto produkta, letos pa predvideva plan povprečno pri 190 zaposlenih bruto produkt v višini 600 milijonov, torej petkrat več, kot je bilo ustvarjenega v prvem letu poslovanja v novih delovnih prostorih v Horjulu. Rekonstrukcije tega obrata dobro napreduje in bo verjetno lahko v celoti končana že do srede letošnjega leta, s tem pa dani tudi vsi pogoji za nadaljnji porast proizvodnje. Prav ta mesec predvidevajo že selitev v 1. nadstropje novega poslopja, kjer so pripravljeni sodobno urejeni delovni prostori. Rekonstrukcija bo dala obratu v Horjulu možnost, da bo postal zaokrožena celota, saj bo dobil tudi lastno lakirnico in galvaniko, razvil pa bo Obrat v Semiču tudi samostojne skupne službe. Nadalje bodo z rekonstrukcijo pridobili tudi lastno menzo z do 300 obroki, sanitarije in prostorne garderobe, kar so doslej težko pogrešali. Proizvodnja je dokaj zahtevna in zamotana. V »Elektroniki« v Horjulu izdelujejo elemente, elektronske merilne instrumente, razno laboratorijsko opremo in kompletne elektronske aparate. Kolektiv nima težav s prodajo svojih solidnih izdelkov, saj je marsikatera serija izdelkov že v naprej prodana in porabniki komaj čakajo, da izdelke lahko dvignejo. Težave so le v tem, da tu proizvajajo okrog 40 različnih elektronskih aparatur — torej precej obsežen asortiment, vendar so serije teh aparatur premajhne, da bi zadostile potrebe tržišča in omogočile cenejšo proizvodnjo. Zlasti dobro gredo v prodajo osciloskopi, RC generatorj|f| megaohmmetri in drugo. Za svojo proizvodnjo obrat v Horjulu uporablja skoraj 60 odstotkov reprodukcijskega materiala iz uvoza, s čimer pa pogostokrat nastopajo precejšnje težave. Tu bi moral razvoj pretehtati vse možnosti, da bi v tej proizvodnji lahko uporabili več domačega reprodukcijskega materiala in, da bi pri tem ne trpela kakovost izdelkov. Ker Delavka pri varjenju kontaktov za kondenzatorje pa je proizvodnja elektronike pri nas še malo poznana panoga, bi bilo treba nujno temeljiteje obdelati tržišče, kar še zlasti velja pr, prodaji elementov za avtomatizacijo, kot so razna valovna pretikala, konektorji in drugo. V Horjulu veliko pozornost posvečajo rasti strokovnih kadrov, zavedajoč se, da bo. nadaljnji, razvoj proizvodnje elementov, in elektronskih naprav terjal vedno več dobrih strokovnjakov. Zlasti še, ¡če? je v drugi polovici letošnjega leta predvidena osamosvojitev tovarne elektronskih’ instrumentov, seveda če bodo do tedaj zasedena vodilna mesta, kar še posebej velja za računovodstvo. Trenutno je v tem obratu zaposlenih 170 delavk in delavcev. Razen 12, ki se vozijo iz Ljubljane, so vsi zaposleni iz Horjula in okolice. V strokovnem izobraževanju imajo 30 vajencev, 6 štipendistov na STŠ in 6 bodočih inženirjev na tehnični fakulteti, medtem ko štirje izmed zaposlenih posečajo dopolnilno ekonomsko šolo, 6 pa dopisno srednj tehniško šolo. Tudi glede nekvalificirane delovne sile, SL,bi jo bilo treba priučiti za deloc-v obratu, so tu ugodne priložnosti, saj je na razpolago še okrog 3.00 žena in mož iz Horjula in okolice, ki bi se iz kmetijskega delavca radi prekvalificirali v industrijske. Precejš- Obrat v Šentjerneju nje število članov kolektiva na strokovnem šolanju, sicer povzroča delne težave v proizvodnji, vendar je ob zavesti, da bo kader ob končanem strokovnem Izobraževanju lahko veliko nadoknadil, mogoče tudi te težave od primera do primera, uspešno reševati. Zelo pereče v kolektivu v Horjulu je vprašanje stanovanj. Za prvo silo bi potrebovali vsaj po šest stanovanj v Ljubljani In Horjulu, medtem ko s prevozi na delo In z dela ni posebnih težav, ker je večina zaposlenih Iz Horjula In okoliških krajev. V obratu delujejo samostojne: sindikalna In mladinska organizacija ter osnovna organizacija Zveze komunistov. Delovni kolektiv je discipliniran In prizadeven, ker ve, da sta tl dve lastnosti nujno potrebni, če hoče doseči razvoj, kakršnega mu obeta perspektiva. Pohvale je vredna pobuda za organizacijo lastnih tečajev In seminarjev za Izpopolnjevanje znanja. V obratu so organizirali poseben administrativni tečaj, seminar za preddelavce In mojstre, predvidevajo pa tudi tečaj za člane samoupravnih organov In seminarje za planerje, tehnologe In kontrolorje. In še posebna zanimivost — celotni potek rekon-strukcljb obrata so amatersko sami posneli na filmski trak In tako ove- kovečili velika dela, na račun katerih bodo jutri lahko delali In dosegali še boljše prlzvodne rezultate. KONDENZATORJI V SEMIČU V Semiču že dolga leta uspešno teče proizvodnja raznih kondenzatorjev. V začetku preteklega leta so tjakaj preselili tudi še vse ostalo, kar je do tedaj od te panoge dejavnosti ostalo v Ljubljani In je tako proizvodnja kondenzatorjev v obratu v Semiču združena v celoto. V zadnjem času so z doma Izdelanimi In skonstruiranimi navljalnl-ml stroji močno povečali delovne zmogljivosti, povečali pa so tudi zmogljivosti Impregnacijskih naprav, kar je pripomoglo do tega, da je marljivi delovni kolektiv v preteklem letu ustvaril za 689 milijonov bruto produkta, medtem ko je le-ta v letu 1960 znašal 350 milijonov dinarjev. Prizadevnost delavstva v tem obratu pa se kaže tudi v povečanju produktivnosti, saj se je le-ta dvignila celo za 62 odstotkov na enega zaposlenega. Prav lahko bi delovni kolektiv dosegal še boljše delovne rezultate, če bi se ne boril s številnimi težavami, izmed katerih je ena največjih vprašanje strojne opreme. Strojna oprema je namreč namenjena za laboratorijske namene, razen tega pa tudi že dotrajala in zastarela, vendar pa požrtvovalni delovni kolektiv z njo še vedno dosega sorazmerno lepe rezultate. Vsekakor pa bo v tem obratu treba čimbolj misliti na temeljito rekonstrukcijo. Zlasti bi za nadaljnje povečanje svoje proizvodnje nujno potrebovali navljalne avtomate, ki bi omogočili večje zmogljjfvostl. 2e tako bogat asortiment svojih izdelkov — raznovrstnih kondenzatorjev je delovni kolektiv v Semiču še razširil s co$