Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za on mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velji: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en meBee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne iteviike veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ^itev. 115. V Ljubljani, v petek 21. maja 1886. Letnik: XIV. Državni zbor. Z Dunaja, 20. maja. Raznoterosti. V današnji seji odgovoril je voditelj kupčijskega ministerstva na več interpelacij, med drugimi tudi zarad razrušenja obravnav med Avstrijo in Rume-nijo glede trgovinske pogodbe. Potem je bila sprejeta postava glede odpisovanja zemljiščnega davka v tretjem branji; dalje je zbornica pritrdila nasvetu imunitetnega odseka, da se privoli v sodnijsko preiskavo zoper dr. Engelna zarad žalenja časti. Bilo je okoli poludneva, ko se je pričela splošnja obravnava o zakonu glede zavarovanja delavcev proti nezgodam. Zoper postavo se je oglasilo sedem, za njo pa deset govornikov, med njimi tudi poslanec Klun, ki se je, kot ud obrtnijskega odbora, s to rečjo temeljito pečal. Ne ve se pa še, koliko govornikov bode govorilo; nekteri menda menijo, da naj bi govorili na vsaki strani samo trije, toda prav bi bilo, ko bi se pripustilo več govornikov, ker je ravno ta zadeva silno važna. Kontrolna komisija. V kontrolni komisiji za državni dolg je bil te dni nastal nek razpor, in sicer zarad neke graje finančnega ministra, kteremu se je v poročilu omenjene komisije očitalo, da ni prav, delati majhne dolgove in jih potem plačevati iz blagajničnih go-tovin. To očitanje je bolelo finančnega ministra, ki je bil menda že namenjen, odložiti ministerstvo. Toda včeraj je komisija izrekla, da jo dotično očitanje le vsled neke pomote dotičnega poročevalca prišlo v poročilo. Liberalna uda kontrolne komisije, barona Konigsvvarter in Doblhoff, sta tej izjavi oporekala in izstopila iz komisije. Vsled te odpovedi bila sta kot uda v kontrolno komisijo poklicana za gospodsko zbornico IIauswirth, za zbornico poslancev pa poslanec KI u n, ki je dotični poziv prejel že danes s pristavkom, da nemudoma pre-vzamo to poslovanje. Govor g. posl. Poklukarja v državnem zboru dne 13. maja 1886 o odpisovanji zemljiščnega davka. (Dalje.) Glede odmere davka se niso nikake pomenljive spremembe nasvetovale, pač pa je pozneje počilo vprašanje za pričkanje sposobno. Šlo je za določitev, za koliko časa naj bode odpis davka veljaven pri škodah, ki trajajo več nego leto dni. Po mojih mislih je tukaj merodajna postava po vsem svojem smislu, kakor je predložena in pač ni dvoma, da, če se škoda razteza še v drugo leto, se mora tudi davek še za bodoče leto odpisati. Za izgled se mi je navajal vinograd, kjer toča trte tako zdela, da niti v bodočem letu ne morejo roditi, če je to tako, se pač vlada ne bo dolgo po-mišljala in si bo postavo tako tolmačila, kakor bo kmetu ua korist, da se mu bo namreč odpis davka tudi še za prihodnje leto podaljšal. Nekoliko daljše razprave vdeležili smo se tudi pri § 6, kjer smo še novo alinejo sprejeli za drugo alinejo. V tistem se je pismena objava izrečno za pripustljivo določila. Ob enem se je pa tudi določilo, da se dnevi, ki med objavljevanjem teko, ne štejejo v obrok. Vendar se pa v tem oziru v odseku nismo popolnoma zjedinili; od ene strani se je posebno povdarjalo, da bi bilo dobro, ko bi se obrok podaljšal, kar mislim, da ni povsem nevtemeljeno, ako se oziramo na gorjance in na njih raztreseno posestvo, kakoršnega po gorah navadno nahajamo. To je v tem slučaji še posebno potrebno, da se mu namreč obrok za objavo škode podaljša, ker gorjanec dostikrat pravočasno napravljene škode niti pregledati ne more zarad preveč raztresenega posestva. Pač vam bode tak posestnik nekaj slišal, da je tu pa tam toča pobila, zve pa še le čez dva ali tri dni, da so tudi njegovi deli poškodovani. To se pa še prav posebno z vinogradi viema. Kakor so vinogradi sami ob sebi imenitni, se vendar le dostikrat zgodi, da napravljene škode dotični lastnik zarad prevelike oddaljenosti niti pravočasno ne zapazi ne. Glede stroškov, kteri naj bi bili po mnenji g. predgovor-nika v zvezi s pismenimi objavami, moram pač reči, da je gospod pretiraval. Nadjam se, da se bo v takih slučajih v vsaki občini vsaj po eden človek nahajal, naj že bo taisti župan, učitelj ali pa župnik, ki bo tako sumarično objavo — drugačnih tako ni potreba — o škodi gosposki objavil in to za vsakega brezplačno. Oe jo takoj prvi pošti izroči, je korist že jako obilna. Da stroškov pri tem ebčina ne more imeti nobenih, se pač samo ob sebi razume. Pri § 8 izpustili smo alinejo 3, ker bi bila taista posestnikom več na škodo, kakor pa na dobiček. § 9 peča se z izvolitvijo izvedencev in zaupnih mož in sem v tem smislu svoje mnenje že poprej razložil glede želje, ktero sem vladi razodel. Ne ostaja mi toraj nič več druzega, kakor površno se še na nektere opazke gospodov predgovor-nikov ozreti, kolikor se to namreč že ni zgodilo. Vendar se bom pa sedaj druzega reda držal. Ako se ne motim, je gospod glavni govornik ves svoj ogenj združil proti predlogu, kterega je pobijal, češ, da posestniki nimajo pravice iz škod v alineji 4 navedenih zahtevati odškodnine, oziroma tirjati odpis davka. To je bila pa ravno točka, s ktero sem po največ pečal, in s ktero dalje pečati se ne smatram za potrebno. Drugi gospod predgovornik je bil pa glede alineje 4 nasproti prvemu svojemu tovarišu že zdatno bolj zapet; on je le pogojno obljubil, kar je gosp. poslanec Zallinger za predlog sprožil in se je dalje proti predlogu oglasil, ki ga je objavil gosp. prvi govornik - »za". Kar se tiče sicer jako previdno izrečenih očitanj g. poslanca Sieglna, kakor bi se do sedaj ne bilo dosti oziralo na škodo po vremenskih nezgodah, sem se tudi še'poprej z njimi zadosti pečal, kakor sem tudi že dostojno osvetil odpustke na davku v Auerspergovi dobi. Le ena točka je, kjer se vjemajo poslednji protigovorniki s poslancem Sieglnom glede odpustka ali odpisa na zemljiškem davku, iz kterega se v LISTEK. * Levograška povest. Spisal Vacslav Beneš-Trebizsky. (Dalje.) Ročice dekličine oklepale so se krepko Vetrov-čevih nog in usta bila so še na pol odprta, kakor bi hotla vnovič še žalostneje vsklikniti. V sobi je bilo b krati tiho, kakor bi se v vseh navzočih strdila kri. „Ta kri se bode strašno maščevala nad vami! Ko bi bili prej zgubili življenje, morda bi bila krivda nad vami tukaj in tam! — Toda ta kri je nedolžna, to življenje angeljsko. — Za to dete morate biti kaznovani!" Zeman Vetrovee je govoril z glasom podobnim gromu, kedar bije ob skale Vltavske udarec za udarcom. Zeman se je zdaj priklonil k deklici ter jo vzel v naročje. Ubožica že ni več dihala. »Jirička mila! — Dete drago! — S teboj zgubljena je za-me vsa sreča, vse mirno življenje!" Toda, tišina, ki je zavladala po sobi, ni trajala dolgo. Pater admonitor se je vzdramil najprej, in od vseh prvi motil to tihoto. »Gospod, zadnjič te poživljam! — Tega nesrečnega dogodka bi ne bilo, ko bi Ti . . . ." Mož v črni obleki je umolknivši pokazal na deklico v naročji Vetrovčevem. »Premagan si bil! — Vpirati se, ne pomaga nič!" »Vdaj se njim, gospod Jan, res ne kaže, da bi se dalje vstavljal. — V imenu tvojega očeta ti tako naročam! — Naša pota se še srečajo, se mo-morajo srečati." Vetrovee govoreč te besede sedel je na klopi z Jiričko v naročji in ganil se ni nič. Le obličje njegovo kazalo je izraz, kakoršnega bi najizurnejši slikar ne mogel ponarediti s čopičem na platnu. Vsaka poteza na gubastem obrazu je tako rekoč mlademu Harantu klicala: »Vzemi na-se, sin, kačjo kožo, da jih lažje prekaniš, a ne pozabi najprej strupa, da jih moreš pičiti, kedar se bodo ogrevali na prsih!" »Pojdem s teboj, oče!" rekel je čez malo časa Ilanuš Harant. »Ohranil si svojo dušo! čast tebi Gospod na veke!" Pater admonitor je v zahvalo sklenil roki. »Ta brlog zažgite, da ne ostane kamen na kamnu!" »Pojdem s teboj, gospod admonitor, toda le pod pogojem . . ." Mož v črni obleki je uprl na cesarskega častnika svoje karajoče oči. „Pusti ga, le pusti, naj dokonča svoje delo!" Zdaj je spregovoril Vetrovee z glasom, s ka-koršnim tuli veter, kedar piha v črni noči skozi najmanjšo razpoklino. »Dovoli mi vsaj, da so smem posloviti od svoje sestričine." »Tvoja sestričina?" »Hči po stricu umršem v pregnanstvu", odgovoril je Harantovec patru admonitorju. »Jak večna škoda ne za telo, marveč za njeno dušo!" Pater admonitor je zopet sklenil roki. »Mogla bi obvarovana biti!" Zatem so je gospod Hanuš pripognil k deklici, ter ji pritisnil na nežno čelce dolg, zadnji poljub.,'' I A nikdo ni zapazil, da mu je Vetrovee naglo nekaj S7 V-v K - i sporočilu sklepa na doslednost, da bi vsled tega tudi občinske iu druge doklade lahko odpadle. Prav posebno smo se pečali z vprašanjem, ali bi bilo na korist dotičnih poškodovancev, ali pa občine, če bi se tudi tukaj odpisi smatrali za dovoljene, če bi bil odpis zemljiškega davka sam dovoljen, ki je vendar le temelj vsem dokladam. Ako bi se v tem oziru moral jaz izraziti, Vam po pravici povem, da se nikakor ne strinjam s konsekvenco, kakor si jo je predstavljal gospod poslanec dr. Polak. On trdi, da, če bi v občini, ktera ima sto prebivalcev, petdesetim toča pobila, ali slana vzela, in bi se jim zato potem nekaj davka odpisalo, kterega bi moralo potem ostalih deset nepoškodovanih za vse plačati. Tega nikakor ne morem potrditi, vsaj po tem ne, kolikor mi je do sedaj znanega o preliminiranji stroškov in dohodkov pri občinah. Saj je vendar jasno, kot solnce, da, če se kaj tacega v kaki občini prigodi, da v resnici zarad tega občino zadene deficit 1000 gld.,, ker ni dobila občinskih priklad. Kaj se pa zgodi s takim deficitom ? Tisti, ki niso bili poškodovani, ga sami tudi ne bodo plačali; pokrije se ali z ostanki prejšnjih let, če je občina premožna, ali pa se vzame nekaj na posodo, kar se v bodočih letih na primeren način povrne. Če bi bila pa škoda res že silno velika, prosi taka občina za podporo pri deželi, ali pa pri državi, kakor se je to že večkrat zgodilo. Nikdar se pa ni še primerilo, da bi bili morali primanjkljaj, ki se je po takih odpisih pokazal, tisti vplačati, ki niso bili nič poškodovani. Če se v takih slučajih država sama postavlja na stališče, s kterega priznava, da se poškodovancu odškodnina spodobi, je potem tudi dosledna dolžnost dežele in občine, da to poznate in odpis potrdite, če je škoda velika, prizadeti odškodnino zasluži, če pa ni velika, pa primanjkljaj sam na sebi ni velik, ker se škoda ne povrača z odpisi davkov. Kakor vidite, bi nikakor ne mogel pritrditi temu, kar sta gospoda poslanca Siegl in dr. Polak razkladala. Če se posledice tega prikažejo, kterih vladni zastopnik nikakor ni potrdil in tudi sporoče-valec jih ni sprejel v svoje sporočilo, tudi ne bo nobene škode. Občina si bo morala drugače pomagati, če ji je velik del poškodovan. Ona bode morala plačevanje pri nekterih nastavkih vstaviti, ali pa kaj na posodo vzeti, kar nikakor ni še največja nesreča, kajti dolg se bo na več let razdelil. Občani pa, ki so sami poškodovani, naj bi se ne smeli siliti, občinske doklade plačevati. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 21. maja. Notranje dežele. Ali je desničarski železni obroč še kaj trden, ali ne, pokazalo se bo sedaj-le, kedar pridejo na vrsto razna vprašanja, dotikajoča se državnopravne pogodbe z Ogersko. Take točke so: banki no vprašanje, sladkorno vprašanje, iu več ali utaknil v roko in še nagleje pošeptal nekaj na ušesa. Pater admonitor je spregovoril na glas: »Gospod Bog je dal, Gospod Bog je vzel; njegovo ime bodi češčeno! — Čas beži! — Na pot se podajmo takoj. — Vsaj ena duša je obvarovana! — Tega zapeljivca naj privedejo štirji možje na mejo!" Za trenutek plapolal je visok ogenj nad streho Vetrovčevega dvora. Proti Pragi vozil se je počasi pater admonitor z mladim Harantovem v pokritem vozu, a proti Ouholičkara pomikal se je tudi sprevod, toda obstoječ samo iz štirih dragoncev in zemana Vetrovca s pokojno Jiričko v naročji. Cel okraj je bil razsvetljen, kakor o poldnevu. Dvor je gorel s celim plamenom. Nekje so tudi plat zvona bili. Dragoncem se je nenavadni mož smilil. Nobeden ga ni priganjal z mečem, da naj molči, ali da naj urneje stopa. In koderkoli so šli po dnevu, povsod so šli za njimi ljudje ter prizora: mrtvo deklico na rokah tugajočega moža s stražo štirih dragoncev, niso v celem svojem življenji pozabili. manj tudi carinsko vprašanje. Vse so takega značaja, da ne zanimajo vseh avstrijskih narodnosti enako, ta bolj te, ona zopet bolj druge. V banki nem vprašanji so edini Čehi in Poljaki. Prvi kakor drqgi zahtevajo vsak svojo glavno bankino ravn&teljsivo v Pr^gi in Levovu. Slovenci tega ne raofemo storiti, ker dobro vemo, da bi se nam smejali, če bi se zarad tega oglasili. Pač pa bi nam bilo jako vstreženo, ako zopet dobimo bankovce, na kterih se bo tudi našemu jeziku veljava pripoznala. To je pa zopet točka, pri kteri bodo naši zavezniki nemško-konservativci hladni ostali; kajti njim je pač vse eno, ali naj bo na bankovcu poleg obligatne nemščine še kak drug jezik, ali ne. Sladkorno vprašanje zanima izmed Slovanov v prvi vrsti najbolj čehe, kteri se z njegovim izde-lavanjem pečajo; ostale Slovane pa še le v drugi vrsti. Za carinsko vprašanje zanimali se bodo poslanci poljedeljskih pokrajin drugače, kakor oni obrtnijskih mest in krajev. Kakor smo že rekli, sedaj-le se bo pokazala prava jakost železnega obroča, ali je v resnici kaj vreden, ali le slučajno zvarjen. Lansko leto že smo sporočali, da se na Mo-rcivskem zbirajo podpisi za pomnožitev poduka v krščanskem nauku na srednjih šolah. Dolgo je trajalo, preden so jih zadostno število skupaj dobili, a sedaj jih imajo. Na podlagi nabranih podpisov sostavila sta Brnski in Olomuški ordinarijat ulogo na c. kr. deželni šolski sovet, v kteri dokazujeta potrebo, ktera se čedalje bolj kaže v javnem življenji, da se mora število ur, ki so po srednjih šolah podučevanju krščanskega nauka določene, primerno pomnožiti, sicer bode svet kljub vsej svoji zunanji olikanosti v srcu vendar le čedalje bolj divji, kajti današnja olika ni taka, da bi' poleg duha tudi srce poblaževala. C. kr. deželni šolski svet je potrebo uvidel in obljubil ulogo na naučno ministerstvo gla-sečo se priporočiti, da se bode na višjih razredih srednjih šol število ur krščanskemu nauku pomnožilo, toda le pod pogojem, če ministerstvo dovoli, da se bodo za to ure pri kakem manj važnem predmetu skrčile. To je pa že vsekako sumljivo, kajti kako lahko bi se pač primerilo, da bi kak zagrizen referent v naučnem ministerstvu rekel, da se število ur pri tem ali onem manj potrebnem predmetu ne sme skrčiti in pomnožitev ur za krščanski nauk bila bi a priori nemogoča. Pristavek ta je v resnici čuden. Mar li se ne mora vselej umakniti? In, da ne rečemo, da je dandanes marsikaj nepotrebnega, zlasti v srednjih šolah, je li kteri predmet važniši in imenitniši kakor ravno poduk v krščanski veri, ki mora vplivati na naše celo življenje? Da se je do sedaj ta poduk tako odrival, je le nasledek brezverne in liberalne dobe; ali naj se to vedno nadaljuje? So li vkrepi brezvernega liberalizma tako nedotakljivi? Mislimo, da tega mnenja ne more biti noben pošten katoličan. Hrvatski poslanci dobivajo sedaj spominke pridnosti in lepovednosti v ogerskem državnem zboru zarad njih glasovanja o nakladnih kreditih, kajti oni „so tako rekoč rešili ta predlog". »Hrvatje" klicali so porogljivo z levičarji v zbornici, ko se je naznanilo glasovanje. V »Pol. Corr." piše nekdo iz Budapešte: Hrvatje so spregledali, da ogerska vlada in nje stranka nikakor ne namerava spremeniti kako postavo, a nasproti je pripravljena, poslušati vsa-ktere pritožbe v posameznih slučajih zarad uprave; kajti to morajo vendar videti, da kaj druzega ne morejo zahtevati. Regnikolarna deputacija v ti sesiji ne bode prišla dalje, nego da uloži poročila, debate se bodo začele še le v jeseni. Po zboljšanji plače tudi madjarska duhovščina že dolgo časa zdihuje. Včeraj so se pričele v Buda-peštu pod predsedništvom Ogerskega kardinala Simorja škofovske konference, ktere se bodo tudi s kongruo pečale. Da bode se vsaj najnujnejim potrebščinam za prvo silo na pomoč prišlo, sklenil je knez-primas, osnovati zalogo desetih milijonov goldinarjev, kterih obresti bi se potem med revno-duhovščino leto za letom delile in jim s tem olajševal žalostni položaj. Da bi pa teh deset milijonov skupaj spravil, obrnil se je primas Simor do stolnih kapiteljnov po celi ogerski državi s prošnjo, naj mu naznanijo, koliko bi vsak v preblagi namen žrtvovati mislil in mogel, in sicer na h krati, ali pa manjše svote v večkratnih obrokih. V tem oziru pisal je Erlavski kapitelj Granskemu, da sa mu umestneje zdi, in za dosego namena na vsak način ugodneje, če bi se kapiteljni ogerske države sklicali v Budapešt, ali pa na Gran, kjer je sedež primasov, na skupen razgovor o tej pomenljivi zadevi. Reči se mora, da je misel prvega ogerskega nadškofa v resnici vse hvale in posnemanja vredna; kajti nižja duhovščina na Ogerskem je bila do sedaj še v mnogo slabejšem položaji, kakor duhovščina takraj Litave. Med duhovščino pod ogersko krono ni bilo druzega, kakor bogatini (pravi kapitalisti), pa reveži brez najpotrebnišega. Skrajni čas je toraj, da se reč predrugači in stanje nižje duhovščine zboljša. Kakšen bode izid te parlamentarne bitke v BudapeŠti, ki je skoraj dva dni trajala, smo že sicer naprej vedeli, ker drevo ne pade na jeden mahlej, in nam zgodovina pove, da je na Ogerskem odstopilo že več misterstev, dasiravno so imeli še večino za-se. — Z impozantno večino 92, med temi je 28 Hrvatov, je sprejela ogerska zbornica predlog o nakladnih kreditih in odobrila Tiszovo denarstveno gospodarstvo. — Naj jim bode! Zavrgli so nasvet opozicije, naj se odbere odbor v ta namen, da pregleda in preskuša ogersko denarstveno gospodarstvo. Nekaj odličnejih udov zbornice se je odtegnilo glasovanju: Baltazar Horvat, Koloman Szell in France Pulsky. 20. t. m. je bila že nadrobna debata. — Gospodska zbornica je zvršila v podrobni debati predlog o municipijih, ugovor je bil le pri točki" »o nadžupanih". Nekteri so rekli, da dobodo tako oblast po županijah (komitatih) kakor jo imajo turški paše po pašalikih. — No, sprejmejo pa vse, kar jim Tisza predlaga, ker sicer se žuga s propadom madjarske hegemonije, a kedar gre za to, takrat bi spravil Madjare do konca sveta. Vnanje države. Iz Bolgarije došel nam jo nedavno telegram, da so v Filipopelji prišli na sled zaroti proti knezu in prvemu ministru. Pozneje došle novice prvo toliko dopolnujejo, da so bili zarotniki »Sojedenisti", ki so sklicali velik ljudski tabor. Ondi se je nekaj zgodilo, česar se niso prav nič nadjali. Mislili so namreč javno obsoditi politiko kneza in njegovega prvega ministra, pa se jim je zgodilo, kakor preroku Bileamu v starem zakonu. Zbran narod je kneževo in ministrovo politiko naravnost odobril in politično rovanje »Sojedenistov" hudo obsodil. Takoj na to izrekel je ves tabor knezu svoje popolno zaupanje, ter se je po mestu podal z narodno zastavo na čelu. Povsod so se čuli klici: »Živio knez Aleksander, ob tla z Sojedenisti." Nekaj poslednjih so tudi prijeli in zaprli. »Pol. Corr" se poroča iz Sofije, da je policija v Burgas zasačila več oseb, med njimi inozemce, ki so nameravali napasti kneza in ministerskega predsednika Karavelova. Preiskava se je začela; ljudstvo je knezu udano, a knoz je šel iz Slivne v Burgas. Nekaj dni manj kakor šest mesecev trajala je mučna negotovost, kdo bo bodoči vladar Španije. Kralj Alfons XII. umrl je v cvetu svojega življenja 2-5. novembra 1885 zapustivši prežalostno kraljico Kristino, rojeno avstrijsko nadvojvodinjo in pa dvoje princezinj ali kakor jim na Španjskem pravijo, infantinj. Stareja teh dveh, šestletna infantinja Marija de las Mercedes, bila je v prvem trenutku V Zalovu so od strahu koprneli, ne vedoči, kaj vse to pomeni. In kmet Hrdina je zgubil skoraj pamet. Oni pa, ki so bili bolj omejenega razuma, prišli so na čudne reči, češ, da so morda hudobni odpeljali Vetrovca zato, ker ni pustil pepela pokojnikov mirno trohneti v zemlji. Da bi se le roka ganila in šla pomagat, to nobenemu ni prišlo na misel. Bali so se celo bližje priti k gorečim razvalinam. XIII. Krog desete ure prišel je sem brat Ludovik, kteri je ondan spremljal učenega magistra, hoteč zvest svojemu prvemu sklepu, starega Vetrovca varovati pred možnimi nakanami. Zalovci so ga spoznali precej. Ali ugledavši ga so se razpršili do zadnjega, kajti od tistega časa, ko je bil prvič v tukajšnjem dvorci magister Moret, se je Vetrovee zmirom spreminjal, od dne do dne, dokler se ni v današnji noči vse spremenilo. I In nikjer ni bilo tukaj žive duše, od ktere bi mogol kaj zvedeti. Na več vrat je potrkal; toda povsod mu je odgovoril le pes s svojim lajanjem. Ljudje so se poskrili in na predbišek in v vas gledali le iz srede sobe, stoje dobrih pet korakov od oken. Mladi mož je dospel prav na pogorišče. Dvorec je zgorel do tal. Na Klecanskih skalah so bile trope ptičev zrečih v razpadajoče poslopje. Pomudivši se tu nekoliko, napravil se je nevo-Ijen na pot nazaj v Prago. Kakor je bilo videti, si je mladi mož pojav, ki se je kazal njegovim očem, mogel sam zadosti jasno razložiti. Ura, ki je na svetovitskem zvoniku odbila ravno enajst, opomnila ga je, da pohiti nekoliko s svojimi koraki. V kolegij je od tukaj Še dobre pol ure in ob dvanajstih je skupni obed, pri kterem ne sme manjkati nobenega, dokler se ni primerno opravičil. Prehitel je toraj v prostrani relektorij popolnoma vroč. Pater admonitor pak mu je smehljaje prišel nasproti ter rekel: „Dobro bo, če prideš za nekaj časa na drugi zrak. — Magistru Moretu potovanje v Rim ne bode na škodo. — In za-te bi bilo po mojem mnenji najboljše gorko podnebje." (Daljo prih.) za bodočo kraljico odbrana; ko se je pa razglasilo, da je kraljica Kristina v blaženem stanu, so takoj napravili pristavek, da infantinja Marija španjsko krono le tedaj obdrži, če bo novorojeno dete sestra njena. Kakor hitro pa bi infantinja Marija de las Mercedes dobila bratca, podedova krono novorojeni princ. Na vsak način pa kraljica - mati (Kristina) ostane dejanska vladarica do polnoletnosti tega ali onega otroka svojega. Predvčeranji telegraf raznesel je po svetu novico, da je španjska kraljica Kristina sina dobila, da bode dobila v poslednjem času hudo tepena država kralja. Ime mu bo Alfonz XIII. V resnici velika sreča za deželo, da ji je božja previdnost sina poslala, kteremu so takoj vlada, kamori in drugi stanovi, ki imajo v takih zadevah kaj govoriti, zvestobo in udanost prisegli. Z navdušenostjo so obljubili čuvati ga kakor punčico v očesu, dokler ne doraste; kajti prepričani so, da je njegovo rojstvo silno razriti deželi v vsakem oziru na veliko korist. Bog daj, da se jim spolni, kar tako prisrčno želel Da bi miru potrebni ne bili, tega vendar ne bo nihče tajil. Francozje se v najnovejšem času posebno veliko nadjajo sijajnih vspehov od krepke in večinoma nove vojne mornarice, na ktero so od leta 1871 jeli ves svoj pozor obračali. Letos se posebno pečajo s torpednimi poskusi in so iz tega namena že na dveh krajih vaje imeli. V Cherburgu so poskušali, kako da bi vplival dobro vržen torpedo na parni stroj, na kotel in na cevi. Ob enem so se pa želeli tudi prepričati, ali imajo kaj koristi neke vrste paži, s kterimi mislijo vojne parnike proti torpednim napadom zunanjim obvarovati. Postavili so si v primerno daljavo parnik »Protectrice"' ter so jeli nanj torpede spuščati. Prvi poskus se jim je pokazil, drugi pa že sijajno obnesel. Francozje so se prepričali, da če le 30 kilogramov razstrelne snovi, s kterimi so torpedi napolnjeni, pod parnik spravijo, ali pa v njegovo strojišče, in naj bo taisto še tako trdno, ga jim tistih 30 kilogramov popolno raznese. O vspehih, ki so jih pri velikih pomorskih taktičnih vajah pri Toulonu dosegli, so pa tiho. Se celo tako so oprezni postali, da ptujih častnikov niti blizo niso pustili, le od daleč so jim dovolili opazovati vaje, in še to na tako daljavo, da podrobnosti, kako se je to in ono zgodilo, nihče ni mogel opaziti. Le velike poteze so videli ptuji častniki in pa smodnikov dim, to je bilo vse. Dalje je pomorski vojni minister tudi sklenil, niti Črkice ne objaviti o poročilih, ki jih je od zapovednikov in višjih častnikov v tem smislu prejel. Tudi to je potrebno, kajti Nemci z Argusovimi očmi na vsak korak pazijo, ki se onstran Eena naredi. Kakor hitro bi pri Francozih kako ugodno novost zapazili, bi si jo takoj prisvojiti skušali. Tajnost je v vojnih zadevah prvi pogoj, če hočemo sploh se nadejati kakega vspeha, in do tega prspričanja so tudi Francozje prišli. Izvirni dopisi. Iz Hrenovic, 20. maja. Cerkveno slovesnost, ki se je redko prej kot v petih letih ponavljala v isti fari, obhajali smo pri nas preteklo sredo. Mil. vladika delili so zakrament sv. birme in ob enem imeli tudi kanonično vizitacijo. V torek ob petih popoludne došli so prevzišeni knezo-škof z obilnem spremstvom iz Postojne. V spremstvu so bili med drugimi preč. g. dekan Hofstetter, okrajni glavar pl. Schwarz, okrajni šolski nadzornik Tuma i. dr. Ko se je v cerkvi podelil blagoslov z Najsvetejšem, peljali so se knezo-škof ogledat stari grad Jama (Luegg). Prijazno sta razkazovala vse znamenitosti nadlogar g. Lodes in logar g. Majar. Drugi dan ob 8. uri pričelo so je cerkveno opravilo. Pri sv. maši pel je domač cerkveni zbor broječ 27 pevcev in pevk prav dobro. Po kratki pridigi, v kteri so premil. vladika kazali prednost naše duše in ob enem priporočali večkratni sprejem sv. zakramentov, delili so 500 birmancem sv. birmo. Kmalo popoludne zbralo se je 12 duhovnov pri zmernem obedu. Gosp. župnik, dr. Sterbenc, zahvaljuje se v napitnici v imenu cele fare mil. knezo-škofu, želeč, da bi birmanci bili zares v veri potrjeni, da bi svoj katoliški značaj v svojem poznejšem življenji vselej očitno kazali. Precej na to odgovorijo prevzv. vladika, a za nas ob enem naznanijo tužno vest. »V Hrenovicah se več ne vidiva pri enaki slovesnosti, kajti presvitli cesar imenovali so župnika dr. Sterbenca za župnika in ob enem dekana v Leskovcu na Dolenjskem." Osem let in pol deloval je gospod doktor pri nas. "Vsak mora priznati — z najboljšim vspehom. Kakor mu iz srca privošimo zasluženo povišanje, vendar britko občutimo zgubo, ki je nas zadela. G. župnik ni nam bil samo v duševnem obziru izvrsten vodnik, ampak tudi v pravnih razmerah kot doktor juris spreten svetovalec. V kmetijstvu je bil vsem posestnikom v najlepši izgled. Neprenehoma je zbolj-ševal njive in travnike; zlasti pa je pospeševal sadjarstvo ter sam zasadil na tisoče sadnih dreves. Blagor fari, ki bo imela tacega pastirja! Popoludne ob 5. uri odpeljali so se mil. vladika v Senožeče. Iz več krajev beremo, koliko škode je naredila slana na polji, še več pa v vinogradih. Tudi pri nas smo kaj tacega pričakovali, ker v nedeljo so bili bližnji hribi prav nizko pokriti s snežno-belo odejo. Marsikteri je žalostno rekel: Sedaj naj se hitro zjasni in vse sadje in zgodnja setev bo pokončana. Bes se je čez noč zjasnilo, pa drugi dan smo z veseljem zapazili, da ni zdatne škode. Ako nas Vsegamogočni še zanaprej obvarje hude ure, pričakujemo, da bo poljedelec obilno poplačan za svoj trud. y. S Skalnice. (Kanonično obiskovanje na sv. Gori. — Svetogorsko svetišče.) Tukaj se je vršila kanonična vizitacija najimenitnejšega svetišča vse Slovenije po našem mil. knezo-nadškofu. To mi dA priliko spregovoriti nektere besede o tem svetišči. Sv. Gora je res najbolj imenitno svetišče vsih slovenskih Marijinih svetišč, ker tukaj se je nebeška Kraljica prikazala dne 6. junija 1539. leta priprosti pastaričici Uršuli Ferligojevi ter je posvetila ta kraj z lastnimi stopinjami, ko jej je zapo-vedala — po obče znanem zgodovinskem činu —• na vrhuncu Skalnice sezidati obširno hišo božjo. Ta prikazen se je dogodila ravno ob času, ko je glasoviti, vse sveto preklinjajoči*) Martin Luter s svojimi privrženci svojo pogubno krivovero razširjal tudi že po Goriškem. Ta sveti kraj, kterega si je Mati Božja kot v zakladnico milosti izvolila, je postal v istem času jez proti krivoverstvu, ki se je kmalo zgubilo iz primorske dežele. Nezgode časa so skušale zatreti ta svet kraj; ravno letos je namreč sto let, ko je bil na vladno povelje (za vlado cesarja Jožefa II.) zatrt in podrt samostan frančiškanski s svetiščem vred, kar je bila velikanska škoda poleg gmotne tudi duševna ob enem ! In ta škoda še zdaj ni prav popravljena, in niti ne bode kedaj popolnoma poravnana. Žalujoče ljudstvo je plakalo na razvalinah svetišča nad 7 let, kakor nekdaj prerok Jeremija na razvalinah Jeruzalemskih, dokler niso prišli boljši časi pod vlado cesarja Franca I. in se je to podrto svetišče s prostovoljnimi darovi zopet sezidalo. Težko nalogo je imel prvi duhovni vodja tega svetišča, pl. Gironcoli (1793—1808). Sam plemenit, je znal Goriške ple-menitaše in meščane vnemati za svetišče, da so se omislili potrebni altarji in druga cerkvena oprava. Za njim je prišel ob francoskih prekucijskih vojskah vneti mladi duhoven kot vodja, Pavel Celotti iz Glimone (do 1864. 1.), ki je tudi veliko storil za svetišče in sezidanje samostana, ki služi zdaj petim duhovnom v stanovanje in mnogim romarjem za prenočišče. Žalibog, da omenjeni vodja ni znal druzega, kakor le laščino, slovenščino je le za veliko silo lomil, nemščine tudi ni bil kos, kar je za mednarodno svetišče, kakor sluje sv. Gora, precejšna pomanjkljivost. Sicer je bil pa precej kos svoji nalogi in gospodarstvu, ki je sklenjeno z vodstvom. Umrl je 86 let star in počiva v cerkvi. Za njim je prišel Franc Vizintin (do 1. 1871), mnogoletni spovednik v svetišču, ki je storil v podanih okoliščinah, kolikor je bilo mogoče. Ali zarad pomanjkanja redno nastavljenih duhovnov in drugih nedostatkov, je zaraogel komaj potrebam romarjev zadostovati; a svetišče proevitati ni moglo zarad ravno omenjenih razlogov, akoravno je on sam bil dober in pobožen duhoven in ni bil sam kriv onih nedostatkov. Prišli so po njegovi smrti (1871) nekoliko boljši časi za svetišče in romarje, ko je postal č. gosp. L. Rutar vodja svetišču. Treba je bilo zanemarjeno cesto — iz Solkana dve uri navzgor — popravljati in širiti leto za letom, in v ta namen je bilo treba strogega gospodarstva, da so se zamogli zmagovati vsakoletni veliki stroški. Tej nalogi je postal sedanji vodja popolnoma kos, o čemur so se prepričali tudi sami mil. knezo-nadškof dne 5. aprila. (Le za stalne spovednike bi bilo še želeti, da bi bilo vsaj v nekem oziru, namreč v oziru pripoznauja njih tukajšnjih službenih let, boljše kot je dosihmal preskrbljeno; sicer se je bati zopet za nekaj lot na-zadka v tem oziru vsred njegovega sedanjega vsestranskega procvitanja, kar bi bilo jako obžalovati!) *) Glej »Jansens Geschiehte des doutschen Volkes seit dem Ausgange des Mitteialters", 4 zvezki in 2 snopiča: „An meino Kritikor", ki bodo s časoma marsikteremu resnico iska-jočemu luteranu oči odprli, — kar pospeši Bog! Pis. Sicer zanašamo se na božjo pomoč in pomoč De» vice mogočne, da bode tudi zanaprej potrebno oskrbljeno za ta sveti kraj. Da bi se naš sedanji mil. knezo-nadškof, ki se zelo zanimajo za to božjo pot, tudi sami prepričali o sedanjem položaju svetišča, so prišli 5. aprila v spremstvu msgr. Kafola in svojega kaplana gosp. J. Gerbca zastran natančnejega pregleda cerkve, cerkvene oprave, svetih posod in samostanskega poslopja. Več dni se je za ta prihod pripravljalo, sna-žilo v cerkvi in zunaj cerkve ter v samostanu. Tudi pot navzgor se je vso zimo popravljala in širila sem ter tje; da, prav po evangeljskih besedah se je vršilo: »Pripravljajte pot Gospodu" itd. Za dostojen sprejem ljubljenega nad-vladike se je napravil pred vhodom k svetišču pod krčmarjevo hišo I. M. lep slavolok s pomenljivim napisom: „Pia Te Aloysi in propria venientem salutat Virgo Maria." (V Tvojo, o Alojzi, lastnino prišlega pozdravlja Te Devica Marija.) Na velikih vratih cerkve pa: »Coronata triumphat. Intra, o princeps, in gau-dium Dominae Tuae." (Kronana*) [Mati Božja] obhaja zmagoslavje. Stopi, o knez, v veselje Tvoje [nebeške] Gospe.) (Konec prih.) Domače novice. (Prečastiti gosp. dr. Jurij Sterbenc), dosedaj župnik v Hrenovicah, imenovan je za župnika in dekana v Leskovec na Dolenjsko, čestitamo! (Srebrn križec s krono) dobil je od presvitlega cesarja grajski oskrbnik g. I. Hribar na Brdu nad Kranjem za zvesto petdesetletno službovanje pri eni in tisti grajščini. (Živ studenec.) Na Fraucovem nabrežji, kjer sedaj delajo novo obzidje ali škarpo — našli so v zemlji živ studenec, kteri se iz Grada v Ljubljanico izteka. Voda je prav čista in doteka te dni tako močno, da je z navadno sesalko po dnevi in po noči vlečejo in odvajajo, da morajo zidanju podstave delati. Umestno bi bilo, da to stvar strokovnjak takoj preišče, in če je voda zdrava in dobra, bilo bi jako vstreženo prebivalcem mestnega trga, kteri morajo slabo, z gnojnico zmešano vodo nekemu gospodarju na mesece drago plačevati. Ako bi se ta studenec, kakor že omenjeno, po strokovnjaku preiskal, napravil bi se vodnjak tudi v kakem kotu na mestnem trgu, iz kterega bi voda po dnevi in po noči sama tekla, kakor pod Tivoli ali pa pred mestnem magistratom. Saj dotlej, da se nameravani vodovod v Ljubljano vpelje, vgajal bi omenjeni studenec jako dobro v suši poleti. (Delavec), ki je predvčeranjem na Spodnjih Poljanah iz strehe padel, je Valentin Žalostnik iz Bizovika. Kakor čujemo, je šel pijan na streho. (Šišenska čitalnica) priredi prvo spomladansko popoludansko veselico na korist pevskima zboroma, s sodelovanjem skupne vojaške godbe c. kr. peš-pnlka barona Kuhn v nedeljo 23. maja na Kosler-jevem vrtu. — Spored obsega: burko v 3. prizorih »Prazna obleka" in komični prizor »Ne vem"; tri mešane in toliko možkih zborov, in vojaška godba svirala bo 14 točk. Podrobnostni spored sledi jutri. (Oče in sin), po domače »Bovček", ležita danes na Ježi v Črnuški župniji vštric na mrtvaškem odru. Oče je umrl v četrk zjutraj ob l/22. uri, sin pa včeraj dopoludne ob 1li12. uri. Oče je bil star 58, sin pa 23 let. Oče se je prehladil letošnjo spomlad, ko se je po sekanji drva v gozdu počivaje po tleh vlegel. Sin je bil pa, kakor čujemo v žganje »zaljubljen", kteri mu je v resnici tudi do jetike pripomogel, ktera ga je sedaj v zgornji grob položila. (Umrla je) v Šmartnem pri Litiji gospa Alojzija Iioth, grajščakova vdova v 88. letu svoje starosti dne 20. maja. Pokopali jo bodo v soboto ob 5. uri popoludne. (Mašniško posvečevanje v Lavantinski škofiji) vršilo se bo letos meseca julija. Dne 12. delil se bode bogoslovcem subdijakonat, dn^ 14. dijakonat in 16. pa mašništvo. Posvečenci bodo sledeči gg. iz 4. leta: Jernej Frangež iz Frama, Vido Janžekovič iz sv. Marjete pri Ptuju, Franc - *) Cerkev prikazanja Matere Božje je posvečena 1. 1543 kronani nebeški Kraljici, ktere praznik prikazanja in kronanja čudodelne podobe »Matere milosti božje" so obhaja vsako loto 3. binkoštno nedeljo. Pis. Kocpek iz Šmartna pri ^rberku, Janez Paviič if sv. Petra pri Radgoni, Franc Pečnik iz Gornjega Grada, Anton Petek iz sv. Lovrenca v Slov. gor., Jakob Vidovič iz sv. Vida pri Ptuju in Janez Zadravec iz Središča; iz tretjega leta pa: J o s i p č i ž e k iz Pilštanja, JosipPečnik iz Koprivnice, Franc Simončič iz sv. Vrbana v Slov. gor. in Martin Ulčnik iz sv. Petra pod sv. Gorami. (Novi okrajni zastop v Mariboru) je volil v odbor dr. J. Smidererja (brata prejšnjega) za načelnika, za namestnika pa J. Bakalarija, v odboru so nadalje David Hartman, R. Pachner, dr. H. Lorber vsi v Mariboru in zdravnik dr. F. Kornfeld iz sv. Marjete pa krčmar J. Wies-thaler iz Tresternice, zadnja naj zastopata menda zunanje kmete pa Slovence. Prav se jim izgodi — tistim kmetom, ki so volili te gospode, pravi „Slov. Gospodar." (Novo pošto) dobili bodo s 1. junijem pri sv. Marjeti na Pesnici (Štajarsko). V zvezi z njo je tudi nabiralnica poštne hranilnice. (Državljansko pravico) zahteva letos c. kr. namestništvo v Gradci od ondašnjih bogoslovcev, ktero mora vsak z domovinskim listom dokazati. (Polom) imeli so včeraj na Goriškem kolodvoru pri prerivanji voz. Vsled napačno postavljenega zmena zaletela se je mašina v kopico voz in jih je šest hudo poškodovala. Ljudem se ni nič zgodilo. (Kdor nemški zna, lahko po svetu kupčuje), mislil si je prej ko ne Janez, ki je tam nekje na Štajarskem po Celjski okolici nedavno jajca pobiral in jih v zabojih po železnici v Ljubljano pošiljal. Jajca in steklo v zabojih pošiljati je pa oboje jako tvegano, ako na zaboji ni tako očitno označeno, kaj da je notri, da se mora že od daleč videti, od blizo pa kar z roko prijeti. Čakaj no, misli si Janez, kako le že stoji pisano na takih zabojih s tolikanj kočljivim blagom? Aha, ga že imam! »Niht stircen — jajca!" Razne reci. — Zveza Arlske železnice z železnico St. Gothardsko in Simptonsko. — Zvezni svet v Brnu (na Švicarskem) ima pred seboj načrt, ki ga mu je predložil inženir Roman Abt. Ako se ta načrt sprejme, bi bilo to na mnogo korist prometu Avstro-Ogerske z južno Švico in z južno Francosko. Po tem načrtu bi odpadlo grajenje druge železnice preko Simplona in namesto tega bi se izpeljala od Brieg-a ob znožji Simplona železnica ob Rhodanu po_ dolini Rodanski notri do Airolo, južnem izhodu Sent-Gothardskega prerova, kjer se priklopi progi Šent-Gothardski. Ob enem bi se čez Goschenen, ki je unstran Gotharda, na nemški strani, speljala železnica po Renski dolini in bi se priklopila Arlberški železnici. Šent-Gothard bi bil potem središče za železnice avstrijske, italijanske, francoske in švicarske, in s tem bi se priklopile avstro-ogerske železnice južno-švicarskimi in južno-francoskimi. Gospod Abt hoče kilometer teh železnic dovršiti z 400.000 franki, tako, da bi zveza Simplona s Gothardom veljala 28,000.000 frankov. Kakor se pripoveduje, hoče zvezni svet ta načrt predložiti tudi vladam Avstrije, Italije in Francoske. — Vojskovodja Ti 11 y je vzel 20. maja 1631 v tridesetletni vojski vtrjeno mesto Magdeburg. — Prvi je naskočil mesto podvodja Poppenheim zjutraj ob 7. uri. Pridero v mesto, iz vseh hiš so streljali na vojake. To jih je še bolj razkačilo, prizanašali niso nikomur, kogar so dosegli. Na zadnje je začelo goreti, zažgali so meščani sami, ker so smodnika natrosili po hišah. V 12 urah je bilo mesto razdejano, ostala je stolnica, nunski samostan in 139 hiš. 19.000 ljudi je bilo mrtvih in rešilo se je le 400 meščanov. Tretji dan so našli še kakih 1000 ljudi, večidel žen iu otrok v stolni cerkvi. Tilly jim je ukazal dati jesti in jih obleči. — Tiily ni zapovedal po mestu moriti, niti mesta zažgati, kajti iz vojaških ozirov mu je bilo nad tem ležeče, da si ohrani vtrjen kraj ob srednjem toku reke Labe. Pogin mesta je zakrivil — izveličar (?) nemških protestantov, ki ni hotel na pomoč priti stiskanemu mestu, kar bi bil lahko storil. Obleganje se je začelo 30. marca 1631, in Gustav Adolf je o tem času stal v marki Braniborski, kajti že po zimi je cesarske uradnike izgnal iz dežel ob vzhodnem morji. — Toraj berite zgodovino — in potem sodite. (Po na-klučji včeraj izostalo. Vred.) — O groznih viharjih po raznih krajih Evrope: na Španjskem, Nemškem (na Braniborskem) se je te dni mnogo čulo; v Ameriki pa je_ vrtinec v Kansas in Missouri 11. t. m. napravil veliko škode in nesreče. V Kansas-City je bilo 24 oseb usmrteuih. Sila viharja je prekucnila stolp na šolsko poslopje; pod razvalinami so bili pokopani šolski otroci; 15 jih je bilo ubitih, mnogo pa hudo poškodovanih. Tudi sodnijsko poslopje je bilo razdejano, smrt je storil jeden sodnikov, drugih ni bil ranjen nikdo. Tudi po drugih krajih jih je bilo več ali manj poškodovanih. — Tudi po zahodnih državah razsajali so vrtinci. Povsod je telegrafna žica raztrgana in s Cincinatom popolnoma pretrgana. Tudi iz Pittsburga, Cleveland-a in sosednih krajev se naznanjajo hudi nalivi in viharji. — Listine na papirji (staro-epitov-skem) v El-Faijfimu. Faijilm, najrodovitnejša dežela starega Egipta, je nekaj dni hoda nad Ka-hiro; obdajajo krog in krog Lybiska puščava in le ozka dolina jo veže z reko, ki vse vplodi; že v tretjem tisočletji pred Kristom je bil tam vodovod, Bahr-Jusuf speljan iz Nila v to deželo. Tam je bilo umetno jezero Phium (pozneje Moriš imenovano), ki se je odtekalo v zelenico (Oase-Faiji1ra.) Glavno mesto te provincije jev bilo Krokodilopolis, pozneje imenovano Arsinoe. Še le pred sto leti se je zvedelo, kaj tukaj krijejo tla. Arabski veljaki našli so tam petdeset zavitkov iz papirja, enega teh je dobil iz tretjega stoletja po Kristusu učen kardinal Štefan Borgia, a druge zavitke so sežgali seljaki, ker jim je bila všeč smolnata vonjava zažganih zavitkov. A vse to je le malo proti temu, kar so našli v El-Faijumu v najnovejšem času. Večina tega je prišla na Dunaj in kupil je to nadvojvoda Rainer. Po zadnjem izkazu je bilo najdenih 15.000 grških papirjev, 4000 arabskih, 1000 koptijskih, 300 Pelehvi-jev, 50 grško-arabskih, 10 demotiških, 23 hebrejskih, 6 zavitkov koptiško-arabskega tajnopisa, 200 tahygrafičnih, 34 latinskih odlomkov, 2 sirska, 5 hieratičnih, 1 hieroglifičnega, 200 meriotiško-etiopskih, 162 papirjev iz osmega do desetega stoletja po Kristusu, 61 risarij in slikarij, skupaj toraj 21.000 komadov. Danes je že štetih vsega skupaj nad 40.000 komadov. Brž ko ne je v Arsinoe bil javni pismohran za mesto in deželo. Se ve, da to ne v našem smislu, marveč zbirka pod javnim varstvom. Držali so se v starem Egiptu izreka: »Zapisana beseda ostane." Lonec za loncem je bil napolnjen s papirnatimi zavitki, kakor jih je donašal rod za rodom, varen pred ognjem pod nadzorstvom kacega javnega nadzornika. V desetem stoletji je prišlo to, kakor si že bode, v krilo zemlje, vse je zagrnil pesek in obvaroval, da ni bilo zgubljeno. Še bolje, kakor pepel iz Vesuva, je obvaroval pesek iz puščave najlepše spominke iz starih časov. Egiptovska zgodovina nam ne pove nič o svobodnih kmetih, obrtnikih in trgovcih, ki so se gotovo vdeleževali nekdanje omike, a ravno v tem oziru nam listine iz Faijum-a marsikaj pojasnujejo. Telegrami. London, 21. maja. Dolenja zbornica sprejela je podaljšanje orožne postave za Irsko v drugem berilu. Madrid, 21. maja. Jutri bode novorojeni španjski kralj krščen. Atene, 20. maja. Delyannisova stranka bo sama sebe ujedla, zmagal bo trikupis. Vse želi orožje odložiti, ker se žele blokade znebiti. Atene, 21. maja. Turki so pri Larisi grške sprednje stražo napadli, ktere so Grki takoj na-to pomnožili. Boj je neizogibljiv, ako se Turki ne odmaknejo od grške meje. Načelniki imajo sicer strog ukaz le braniti se; ako bi jih pa kdo s silo napadal, naj mu pa le posvetijo. Atene, 21. maja. Novi kabinet seje ustanovil. Trikupis prevzame predsedništvo, finance in vojno. Umrli so: 19. maja. Janez Vidmar, strugarjev sin, 11 dni, Stari trg st. 20, božjast, — Janez Strekel, dimnikar, 32 let, Dunajska eesta št. 28, jetika. V bolnišnici: 18. maja. Alojzija Bezlaj, delavka, 39 let, Hydropsia vitiiim cordis. — Reza Bolčjfin, delavka, 49 let, vsled katara v črevesu. 19. maja. Matevž Riliar, gostač, 75 let, pljučnica. Tuj cI. 18. in 19. maja. Pri Mali tu: Leopold Aengstl, z Dunaja. — Kasti, inženir, s soprogo, z Dunaja. — Jožof Kraus, trgovec, z Dunaja. — J. Czehak, trgovec, iz Brna. — pl. Garzaroli, zasebnik, s soprogo, iz Trsta. — Baron Ritter, zasebnik, iz Gorice. — Gabriel Jelovšek, trgovec, z Vrhniko. Pri Slonu: Ludvig Traun, c. sovetnik, z Dunaja. — Mihael Gasser, tovarnar, z Dunaja. — Ziwny, Knicly in Braun, potovalci, z Dunaja. — K. Schlagonhaufen, uradnik, z Beljaka. — Kari Burghart, trgovec, iz Udine. — Lud. Moroeutti, posestnik, iz Pontabla. — Jožef Lavrenčič, e. k. rezervni poročnik, iz Postojne. — Lukož Brohlieh, trgovec, iz Tolmina. — Adalberf Walland, posestnik, iz Gonobica. Pri Bavarskem dvoru: D. Pirnat, zasebnik, iz Kamniku, — Ana Godnare, zasebnica, iz Vač. — H. Koscher, zasebnik, iz Celja. — Friderik Stalila, zasebnik, iz Št. Petra. — Jožef Vatovš, trgovec, iz Rožica. — Janez Kossa, posestnik, iz Schmorsdorfa. Pri Južnem kolodvoru: Prane Sonnleithner in Hugo Mayburger, potovalca, z Dunaja. — Franc Klaio, zasebnik, s soprogo, z Dunaja. — Adolf Grum, zasebnik, iz Trsta, — A. Kosina, trgovoc, iz Trsta. — Anton Grossi, trgovec, iz Udine. — Alex Menassi, zasobnik, iz Gradca. — Kari Fridrioh, uradnik, iz Celovca. — Maria Heinrich, uradnikova soproga, iz Koroškega. Pri Avstrijskem caru: Ludovik Seinics, potovalec, iz Celja. — Eleonora Puppis, trgovčeva soproga, iz Logatca. — Martin Pievitz, zasebnik, iz Tržiča. — J. Seeder, trgovec, iz Gradca. — Janez Irgl, nadučitelj, iz Terbovlj. — Anton Storeh, uradnik, iz Notranjskega. DuuajNka borza. (Telegrafično poročilo.) 21. maja Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 g). 25 kr Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka) 85 „ 40 4% avstr. zlata renta, davka prosta 117 „ 30 Papirna renta, davka prosta 101 „ 85 Akcije avstr.-ogerske banke . ?30 „ — Kreditne akcije............283 . 80 London.......126 „ 85 ^ Srobro .......— „ — Francoski napoleond. . 10 „ 04 Ces. cekini .... 5 „ 96 Nemške marke 62 „ 05 Vremensko sporočilo. C ai O Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zralromera v mm toplomera po Celzija 20. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 741 04 739-9.5 740-14 -f-14-2 +25-8 +18 6 si. svzh. si. vzh. si. jzp. jasno jasno jasno 000 Stanovitno lepo in gorko vreme. Vročina pribira. Srednja temperatura 19-5" C., za 4 6° C. nad normalom. if Po znižanej ceni!^ Einšpieler, Krščanski nauk: a) Varuj se hudega . . gld. — 80 kr. b) Stori dobro .... „ 1 60 „ c) Blagoslovila .... „ — 50 „ Mraz, Šolske katekeze: a) Za pi vence .... gld. — 40 kr. b) Za višji razred ... „ 1 20 „ Vse skupaj gld. 4 50 kr. „Cerkvene zapovedi" in „Zakramonti" so že razprodani. »Katoliška Bukvama" v Ljubljani, stolni trg št. 6. (i) 3SC03COOOOOGOCC m m Izšla je ter se dobiva v Katoliški Bukvami || ^ v Ljubljani knjiga: i Kmetom y pomoč. JI Narodno-gospodarska razprava. || m o • , « rti Spisal ft (32) IVAN BELEC, || K župnik. g H Knjiga obsega 9 pol v osmerki. — Cena ji je 25 kr., )jp[ 'Sjjf- pa pošti 5 kr. več, kdor jih vzame deset skupaj, dobi s® jednajsto brezplačno. |8» tmm V našem založništva jc kila in se dobiva po vseh knjigo-trtnicah knjižica: Umetno ribarstvo. Spisal Ivan Franke. J3U P"lc v 8° s podobami. Mehko vezana slane 50 kr. Krasna domovina naša sc svojimi potoki, rekami in jezeri je za umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kaka druga dežela. Sredstva in pota, kako isto pri nas urediti in upravljati, podaje {islani gospod pisatelj na jako umeven način v gori omenjeni knjižici. Leta bode vsakemu, ki ima srce in skrb za povzdigo narodnega blagostanja, dobro došlo sredstvo, da se o tem predmetu pouči. Priporočujeva torej knjižico osebito velelestiti duhovščini, učiteljem in zemljiškim posestnikom, ker sva merjena, da jo bodo z velikim zanimanjem prebirali ter iz nje črpali gotova lepo korist. Ig. pl. Kleinmayr £1 Fcd. Bambcrg knjigotrznica v Ljubljani na Kongresnem trgu.