AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 36 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 13TH, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. V sredo večer je v a ž e n Governerji posameznih dr shod za vse lastnike hiš Pridite v polnem številu Na mnoga vprašanja od stra- žav pripravljeni pomagati novemu predsedniku Washington, 11. februarja. »i.-, lastnikov hiš glede ponovne j Governerji. posameznih držav seje se naznanja, da se zborova- ameriške unije so skoro eno-"Je lastnikov hiš vrši v sredo, glasno odgovorili na poziv novelo. februarja, ob 7:30 zvečer v ga predsednika, da se udeležijo Trdinovi dvorani. Na tem zbo- governerske konference dne 6. kovanju bo veliko novega razlo- marCa, katero je sklical novi ^nega, kaj se je storilo od zad- predsednik Roosevelt. Večina n.)ega časa v korist lastnikov hiš. Glavna pojasnila bodo glede rio-Vlh akcij, ki jih je započel žu-Pan iz Akrona, Mr. Sparker za-er>o z drugimi župani. Župan ^Parker je govoril zadnjo soboto v Clevelandu na shodu Ohio ^orne Owners Association, kjer ■lc' bilo navzočih tudi mnogo odličnih ljudi, kot bivša manager-Hopkins in Burton. Na seji f si"edo v Grdinovi dvorani bo Razloženo, kar se je na dotičnem ,8estanku razmotrivalo, in kar se od zadnje seje tozadevno do-Se8lo. Pridite in pokažite svoje governerjev se je izjavila, da je bila konferenca potrebna in bo prinesla korist narodu. Governerji so mnenja, da je enaka konferenca največje koristi za deželo, kot tudi za novega predsednika. Governer vsake države bo prinesel na dan mišljenje državljanov svoje države, in na konferenci se bo razpravljalo o teh različnih mišljenjih raznih državljanov ter se skušalo slednjim ugoditi. Dosedaj se je oglasilo 39 governerjev raznih držav, da se udeležijo predsedniške konference. Pet governerjev ^nimanje. Lastniki hiš, sedaj j je poslalo sporočilo, da se ne mo-•'e čas, da se zanimate za to, da i rej0 udeležiti, dočim od ostalih este kaj se godi, da ostanete štirih še ni nobenega odgovora. Ustniki svojih hiš. Vsak last- Republikanski kot demokratični hiš bi moral danes z zanima- governerji so obljubili sodelovanjem slediti mestni, državni in i nje# 2Vezni vladi, ki skušajo skupno Rešiti pereča davčna vprašanja, j ^stopnina na shod je prosta, fidite zlasti tisti, ki ste vpisa- in tudi drugi, ki niste še čla-da se vpišete v Klub. Akcija ;i|bo vršila le pod pogojem, da :lRlanstvo zanima in si skušalo |agati pod vodstvom za to ;iz-zastopnikov. — Za Ohio , -ie Owners Association — • Grdina. : -—o- Mary Gorenc umrla V soboto popoldne je za ved-zaspala Marija Gorenc, roje-lla Bohinc, doma iz Leš na Goriškem. V'Ameriki je bivala v let. Doma zapušča še štar-tri brate in sestro. Tu zapu-soproga Antona, doma od 1 v Trojice na Dolenjskem. Po-moža zapušča pet hčerk: in tio leg Lepa slavnost naših rojakov v Fairportu Dne 5. februarja so naši rojaki v Fairport, O. praznovali lepo slavnost. Praznovali so namreč kar štiri jubileje rojaka in trgovca Mr. Mike Milavca in njegove soproge. Na en in isti dan so praznovali 10 letnico njegovega trgovstva v Fairportu, 34 letnico zakonskega življenja omenjenih, 65 letnico rojstva Mr. Milavca in 50 letnico njegove soproge. Kakih 350 gostov se je zbralo, naših rojakov in drugih, ki so v iskrenih, besedah čestitali slavljencema. Ob dolgih mizah so se posedli veseli gostje k neprisiljeni zabavi in po okusni večerji se je razvil ples oh zvokih domačega orkestra. Mike Milavec je doma iz Begunj pri Cerknici. Še mlad je v.- zapušča IHry, Josephine, Julija, Olga i ^a. Najmlajša je stara 10 ;et- Ranjka je dve leti bolehala "J'/.1"1 ^ . , , , , + + x otrpnenju udov. Bila je čla- !sel od doma 111 Je delal kot tesac društva sv. Ane, št. 4 S. D društva Napredne Sloven-št. 137 S. N. P. J. Družina _ °i-enc je pred nekaj leti imela ^a.l0 trgovino s slaščicami na ke G, ši cesti. Pogreb ranjke se vr- Wti sta bi v torek dopoldne iz hiše ža-na 1122 Dallas Rd. Ta ce-se nahaja ob Gordon parku „ lZu Superior Ave. ceste Vhod do ^eb n0; $5,000,000. Načrt slicer ^ goden za javnost, toda se tozadevno lahko v kratkem kovec s hčerko. Bili so po opravku v Clevelandu in kot smo videli, so imeli precej ve- u. ročalo. V New Yorku so že | like papirnate zavoje seboj. dH 'iali nekaj enakega in upajo, Ker smo bili radovedni, kaj so bo izkazalo za koristno.! nakupili, nam je Mrs. Zalokar n^*® so mnenja, da je bolje na!skrivnostno zaupala, da so na- financirati prve vknjižbe, ti nasilnim potom prodajanje, * \r evan 6varno Je zbolel fanatični nSelist> Bniy Sunday, v Des-lnes, Ia. kupili žemelj, ker se jih v Gi-rardu ne dobi. Hvala za obisk! Seja in zabava Podružnica št. 25 S. ž. Z. ima nocoj večer sejo in po seji zabavo. . Šele sedaj je uradno določeno, da je bil Roosevelt izvoljen predsednikom Washington, 11. februarja. Včeraj se je zbral kongres Zedi-njenih držav k plenarni seji, ko sta se sešli senatna in poslanska zbornica, da se uradno prešte-jejo glasovi predsedniških elek-torjev in se uradno dožene, kdo je bil izvoljen predsednikom Ze-1 dinjenih držav. Zaboji, v kate- j rih so se nahajale glasovnice: predsedniških elektorjev, so bile odprte od podpredsednika Cur-tisa, toda podpredsednik ni proglasil izvolitev Roosevelta predsednikom in Garnerja podpredsednikom. Curtis je suhoparno naznanil navzoči zbornici poslancev in senatorjev, da je potrebno 266 glasov za izvolitev predsednika. Ko so se glasovi prešteli, se je uradno dognalo, da je 473 predsedniških elektorjev glasovalo za Roosevelta in Garnerja. Kongresmani, ki sede v prvih treh vrstah poslanske zbornice, so se morali umakniti včeraj ob 1. uri popoldne, ko je poslanec senatne zbornice na-1 znanil, da prihajajo senatorji v! poslansko zbornico. Senatorji so zasedli svoje sedeže. Ko so bili zastopniki obeh zbornic zbrani, je podpredsednik uradno proglasil izvolitev Roosevelta in Garnerja. -o- Naši novi naročniki Tekom preteklega tedna so se sledeči naši rojaki naročili na dnevnik "Ameriška Domovina:" Frank Škufca, Chardon, O.; Miss Rose Zakrajšek, Jennie Tekavec, Joe Milavec, Frank Baron, Andrej Bačnik, Joseph Stradiot, Jakob Kuret, Louis Knaus, Frank Štampfel, Mr. Markužič in Frank BaniČ. Prav iskrena hvala tako številnim novim naročnikom in se vljudno priporočamo tudi ostalim rojakom za naročilo. Imena vseh novih naročnikov so vselej oznanjena po radio. ---o- Pisatelj dolži Forda za stavko v Detroitu Detroit, Michigan, 11. februarja. B. C. Forbes, znani ekonomist in pisatelj, je danes ja-vno> obdolžil Henry Forda, da je kriv zadnjih štrajkev v raznih avto delavnicah v Detroitu. Ford družba, dolži pisatelj, je prva med vsemi, ki pritiska na druge delavnice, da znižajo cene do skrajnosti. Tovarne, ki delajo pogodbe s Fordom, so prisiljene dati najnižje cene, kar ima za posledico, da dotične tovarne odvzamejo delavcem na njih plači. Delavci so spoznali, da ne dobivajo dovolj za življenje in so bili prisiljeni iti na štrajk. -o- Iz bolnice Iz bolnice, kjer se je nahajala šest tednov.se je vrnila devetletna Jennie Vidmar, 6611 Edna Ave. Nahaja se sedaj na domu pod zdravniško oskrbo. Prijateljice jo lahko obiščejo. Na bolniški postelji Prejšnji teden je bolezen položila na postelj rojaka Joe Sto-parja, 15419 Ridpath Ave. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Mrs. Mandel bolna Mrs. Josephine Mandel, soproga poznanega trgovca na Waterloo Rd., se nahaja v Cleveland Clinic bolnici. Prijateljice jo lahko obiščejo. * Brat generala Pershinga je včeraj umrl. 35-letnica Letošnje leto je 35. leto, cdkar izhaja slovenski časopis v Clevelandu, ki je danes znan pod imenom "Ameriška Domovina." V letu 1898 je g. Anton Klirc, tedanji pionir v Clevelandu, ustanovil časopis "Narodna"' Beseda," ki je izhajal dvakrat na mesec. List je veljal tedaj 25 centov na leto, in kvo-der je bil tedaj vreden kot danes $2.00. Od tedaj je pod istim naslovom in z delema spremenjenim imenom neprestano izhajal slovenski časopis "Ameriška Domovina," ki se je razvil v največji, najbolj originalni slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. "Ameriška Domovina" izhaja dnevno, dvakrat na teden na šestih straneh s tedensko angleško in drugo posebno prilogo. Večjega obsega in bolj originalne vsebine nima noben drug slovenski časopis v Ameriki, poleg tega pa ima "Ameriška Domovina" še to prednost, da ima zveste in lojalne naročnike, ki tudi v teh depresij-3kih časih zvesto spolnuje-jo svojo dolžnost napram časopisu, in izkaz novih naročnikov je tedensko zelo zanimiv. Ob priliki 35-letnice obstanka prvega slovenskega časopisa v Clevelandu, je lastništvo "Ameriške Domovine" postavila krasno novo uradno poslopje, ki" je v kras naselbini. To se je moglo zgoditi le z lojalno podporo naročnikov, trgovcev, društev in naših narodnih organizacij. Ob priliki selitve v nove urade bo "Ameriška) Domovina" priredila sijajen radio koncert, ki se bo oddajal poleg rednega nedeljskega radio koncerta še eno celo nadaljno uro, v nedeljo, 26. februarja, od 5. do 6. ure* popoldne na WJAY radio postaji v Clevelandu, Novi kritiki napram načrtu župana Miller ja Novi kritiki načrta župana Millerja so se pojavili včeraj. Kot znano zahteva župan Miller, da se brezposelnim preskrbi delo, ne pa daje miloščina. Zamorski councilman Bundy je včeraj izjavil, da bo danes pri seji mestne zbornice predlagal, da se načrt župana Millerja sicer sprejme, toda s pristavkom, da se miloščina ljudem ne sme ustaviti, in da sedanje vodstvo dobrodelnih družb pod vodstvom A. V. Cannona ostane kot je. Protesti proti načrtu županu Millerja prihajajo zlasti iz zamorskih delov mesta, kjer dobrodelne družbe dajejo največ podpore. Poleg tega zamorskega protesta je prišel včeraj še protest od metodistov St. James cerkve, kjer se je sprejela reso* lucija, ki nazivlje načrt župana Millerja kot "zloben in nepraktičen." 200 delavcev ubitih v silo- Položaj v bankah se zbolj- Zanimive vesti iz življenja viti razstrelbi v Saar okraju v Nemčiji Saarbrucken, Nemčija, 11. februarja. V mestu Neunkirchen, v Saar okraju, je eksplodiral danes ogromen kotel s plinom. Razstrelba je razširila smrt in razdejanje daleč naokoli. Neuradno se poroča, da je moralo biti v tej razstrelbi najmanj 200 ljudi ubitih. Brzojavne, telefonske in druge zveze z mestom nesreče so prekinjene. Računa se, da mora biti na stotine ranjenih ljudi. Poročila, ki so dosedaj prišla iz mesta Neunkirchen, pravijo, da je okolica enaka vojnemu prizoru, kjer so padale bombe ves dan. Mesto Neunkirchen šteje 41,000 prebivalcev. Na lice mesta je dospelo stotine policistov, ognjegascev in prostovoljno rešilno moštvo, ki išče v razvalinah mrtvece kot ranjence. Tekom prve pol ure so prinesli nič manj kot 40 mrtvih trupel na dan. Rešilna dela so zelo otežkočena, ker se v mestu še vedno podira zidovje. Ogromni kotel, ki je eksplodiral, je bil eden najbolj modernih in zgrajen šele pred dvema letoma. Preskrboval je vse mesto in okolico s plinom. Bil je 250 čevljev visok in v njem se je nahajalo 130,000 kubičnih čevljev plina. Razstrelbo je bilo slišati na 30 milj naokoli. Tresle so se vse sosednje vasi. šipe so bile milje daleč naokoli razbite. Kolikor se je moglo dosedaj dognati je razstrelba zahtevala 210 mrtvih, 250 težko ranjenrh in nekako 500 lahko ranjenih. Najmanj 50 hiš je porušenih in bojijo se, da dobijo v ruševinah še mnogo mrtvecev. Med ubitimi je tudi mnogo otrok in žensk. šuje. Prvi preostanek naših ljudi po ameri-viden v 31. mesecih ških naselbinah New York, 11. februarja. Prvi čisti bančni preostanek bank v Zedinjenih državah se je pokazal ob koncu zadnjega poslovnega ..tedna, ki kaže, da se je bančno poslovanje zbolj šalo za 10 odstotkov nad poslovanjem ob koncu januarja lanskega leta. j V finančnih krogih se smatra I to kot za največji uspeh tekom enega leta in kot za sigurno znamenje, da se časi obračajo na bolje. Obenem pokazuje finančna statistika, da je število propadlih tvrdk in njih premoženja bilo v januarju najmanjše od leta 1930, kar je drugo sigurno znamenje zboljšanja položaja. Bančno poslovanje v zadnjem j tednu meseca januarja je znašalo $3,419,000,000, dočim je zna-šalo v istem mesecu lanskega leta za $300,000,000 manj, kar znači 10 odstotkov napredka. Bondi na javnem denarnem trgu se dobro držijo, dočim tudi cena delnic ne pada več. Kot so finančni krogi prepričani, je najhujša denarna kriza prestana. Cox poslanik? Iz Washingtona se poroča, da zna biti imenovan James Cox bivši governer države Ohio, za ameriškega poslanika v Londonu. Rockefeller in žganje New York, 10. februarja." — John D. Rockefeller Jr., je prepričan, da je 18. amendment v Zedinjenih državah končno preklican, in je raditega poslal posebno komisijo v Evropo, ki naj se prepriča, kako poslujejo tam razne vlade glede opojne pijače. Rockefeller Jr. je bil svoje čase odločen pristaš suhačev, toda je zadnje leto spremenil svoje mnenje in se podal v boj za odpravo prohibicije. Rockefeller Jr. se je izjavil, da je sedanji sistem prohibicije v Ameriki postal nemogoč. -o- Ugleden angleški častnik obdolžen vohunstva London, '11. februarja. Vojno ministerstvo naznanja, da so zaprli v Londonski stolp višjega častnika Seaforth Highlander regimenta, kateri regiment uživa največjo čast v Angliji, častnik je obdolžen, da je prodal važne državne listine. O podrobnostih se vlada ni izjavila. Pri dotičnem polku služijo samo častniki plemenitih rodbin. -o- Hiša governerja Iz Marietta, Ohio, se poroča, da so popokale vodne cevi v hiši, ki je last governerja Geo. White. Tisoče galon vode je uničilo pohištvo in druge vrednosti. Škode je več tisoč dolarjev. V hiši razven oskrbnika ni nihče prebival, odkar se White kot governer nahaja v Columbusu. Italijan zmagal Primo Carnera, laški rokoborec, je pretekli petek premagal v New Yorku Ernie Schaafa. Carnera je s tem dobil pravico pozvati na rokoborbo čampijona Sharkeya. Navzoči ljudje so Laha izžvižgali. Tajni dokumenti razburjajo evropske duhove Dunaj, 12. februarja. V Avstriji, v Ogrski in tudi v Jugslavi-ji in Romunski je te dni mnogo razburjenih duhov, še včeraj sta francoski in angleški poslanik energično protestirala pri ogrski vladi in zahtevala, da slednja pojasni, zakaj prihajajo tajne pošiljatve orožja iz Italije za Ogrsko. Prišli so na sled I že zaporedoma enakim tajnim jpošiljatvam iz Italije. Trdi se, da Italija skrivej oborožuje Ogr-jsko za napad proti Jugoslaviji. Včeraj pa je bilo vlomljeno v urad ogrskega vojaškega atašeja v Bel gradu in dragocene tiskovine odnešene. Ogrski poslanik v Belgradu je protestiral pri jugoslovanski vladi, toda jugoslovanska vlada je izjavila, da so bili to najbrž navadni vlomil-ci, česar pa ogrski poslanik ni verjel in izjavil, da so bili ukradeni samo gotovi diplomatični | papirji, ki so bili pozneje na skrivnosten način vrnjeni. Zadnji teden so tudi na Romunskem odkrili veliko rdečo vohunsko zaroto, in posledica je bila pro-jglasitev obsednega stanja. Vse i komunistične organizacije so bile razpuščene. Iz urada avstrijskega ministra za domačo obrambo pa so včeraj odnesli važne tajne dokumente. -o—:- Znamenje časov Kompanije, ki prodajajo svetilke petrolejke, poročajo, da delajo prav dobro trgovino, že dolgo vrsto let je minulo, odkar so jI j udje v Clevelandu kupovali petrolejke. V tej krizi pa, ko je v mnogih hišah zaprt plin in elektrika, ker ljudje ne morejo plačati računov, pridejo prav petrolejke, ki so poceni, in tudi petrolej je jako cenen. Listnica uredništva A. T. Dotični list ni "delavsko" podjetje, pač pa ima v njem največ delnic trgovec Oglar. Tudi nima omenjeni časopis nobene izrazite politične, delavske ali kake druge barve. Enkrat so socialisti, enkrat republikanci, potem svobodomisel-ci in narodnjaki in sedaj so zopet socialisti; kakor veter piha. Končno se taka veternjaška politika nikakor ne izplača. Je puhla kot Barbičevi dopisi. Pozdrav ! Iz poročila glavnega tajnika S. N. P. Jednote je razvidno, da je imenovana Jednota napredovala v zadnji polovici lanskega leta za $190,910.45. Skupno premoženje S. N. P. J. je znašalo koncem leta 1932 v knjižni vrednosti $5,534,702.41. številke o položaju članstva so pa nekoliko drugačne. Od 1. julija, 1932, pa do 1. januarja, 1933, je bilo črtanih iz Jednote 2,218 članov, na pasivno listo jih je šlo 2,110, timrla sta pa 202 člana. Tekom zadnjih šestih mesecev pa je dobila S. N. P. Jednota samo 188 novih članov. Izguba aktivnih članov znaša torej 4,530 članov in članic. Dne 31. decembra je štela S. N. P. Jednota samo še 32,797 članov in članic v aktivnem oddelku. Tudi Mladinski oddelek je nazadoval. Dne 30. junija, 1932, je bilo v Mladinskem oddelku 16,123 članov. Tekom zadnjih šest mesecev jih je umrlo 12, črtanih je bilo 503, in na pasivno listo jih je šlo 288. Novih je bilo sprejetih samo 178. Izguba članov v Mladinskem oddelku znaša torej 625 članov. V Mladinskem oddelku je imela S. N. P. Jednota koncem decembra, 1932, še 15,498 članov. Na pasivni listi oddelka za odrasle se danes nahaja že 7,271 članov in članic, na pasivni listi mladinskega oddelka pa 606. Kar se tiče skladov je med vsemi najhuje prizadet odškodninski sklad, kot poroča "Prosveta." Tekom leta 1932 je Jednota izplačala $121,083.24 za poškod-nine, v sklad so pa plačali člani skupaj $74,464.56, torej za nad $46,000 manj kot so znašala vplačila. Samo za operacije na slepiču je Jednota izplačala $32,300. Takih slučajev je bilo «323. Bolniški sklad je imel v letu 1932 vseh dohodkov $221,278.93, izplačila so pa znašala $202,729,00. Preostanek v bolniškem skladu znaša koncem leat 1932 svoto $85,269. Sklad izrednih podpor je pa izčrpan. Izplačuje se sproti, kar pride in to ne zadostuje. V sklad izrednih podpor prihaja mesečno nekako $1,600.00, prošenj za podporo je pa za nekako $2,000 na mesec. Glavni odbor S, N. P. Jednote je na svojem ^zborovanju tudi sklenil da se opustita dva ases-menta za mladinski oddelek, in sicer v mesecu aprilu in maju. Posojila se bodo dajala v bodoče le na smrtninski asesment in za bolniški asesment za $1.00 bolniške podpore, in to le za tri mesece v letu. Razbito okno | Pri slovenskem trgovcu An-|ton Ogrin, ki ima svojo trgov:-jno v prostorih Slovenskega Delavskega Doma, na Waterloo Rd., so neznani zlikovci ubili šipo razstavnega okna. To je že drugi slučaj v treh tednih. 30-dnevnica V torek, 14. februarja se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Vida ob 6:30 zjutraj za pokojnim Anton Gobec ob priliki 30-dnevnice njegove smrti. Prijatelji in znanci so vabljeni. K molitvi in pogrebu Članice društva sv. Ane, št. 4 SDZ so prošene, da pridejo nocoj večer k skypni molitvi za pokojno članico Mary Gorenc, 1122 Dallas Rd., in se jutri pol-noštevilno udeležijo pogreba. * V St. Louisu je registriranih 75j000 brezposelnih. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 36, Mon., Feb. 13th, 1933 Imejte pamet in zavest Od vaše hiše do sosedove, po vseh ulicah in cestah, hodijo vsakovrstni krošnjarji, ki ponujajo našim ljudem najbolj različno blago: nogavice, škarje, podobe in podobice, rome, fotografije, robce, ovratnice, obleko, čevlje, milo, dišave, sploh vse, kar bi utegnilo premotiti lahkoverne ljudi, da kupijo. Kdo pozna te barantače? Danes so, jutri jih ni. Večinoma prodajajo ukradeno blago. Vsak dan čitamo, da je bila ta ali ona trgovina izropana. Odnesli so za toliko in toliko tisoč dolarjev denarja, poleg tega pa za mnogo tisočev vrednosti blaga. Navadno je več banditov skupaj v kompaniji, ki ukradeno blago prodajajo svojim zaupnikom, ki sicer nimajo slabega rekorda pri policiji, zato pa lahko spravijo blago v denar pri lahkovernih ljudeh. Marsikdo se je že bridko kesal, ker je kupil blago od teh barantačev, kajti policija je prišla na sled takemu blagu in ga zaplenila, osebo pa, ki je tako blago kupila, je zaprla kot sumljivo, češ, da podpira tatove in roparje. O tem vedo povedati naši ljudje dovolj žalostnih zgodb. In to še ni vse. Marsikdaj se čudite, kako je mogoče, da je bilo v vašo hišo ponoči vlomljeno, kako je mogoče, da ste bili okradeni. Ti mešetarji od hiše do hiše imajo svoje prste vmes. Potrka na vaša vrata, lepo vas pozdravi, ponudi blago, vi ga spustite v hišo in začnete z njim barantati. Pri tem pa ne opazite hitrih in švigajočih pogledov, ki jih razpošilja tak barantač po vašem stanovanju. Par dni pozneje dobite po nočni obisk. Olajšali so vas kolikor ste pač imeli. "Ameriška Domovina" je že poročala, da so samo lansko leto našim ljudem odnesli enaki lopovi za nekako $30,000 v gotovini. Mnogokrat se pa v takih barantačih, ki hodijo od hiše do hiše s svojo krošnjo, skrivajo tudi tajni agenti, ki vohunijo glede opojne pijače ali pa glede postavnega prihoda v Ameriko. Tekom zadnjih deset let je prišla policija ali pa drugi tozadevni uradniki v sto in sto slovenskih hiš, ki so začeli iskati opojno pijačo. Ljudje so mislili, da jih je izdal sosed, kar se je v nekaterih slučajih tudi zgodilo, toda v resnici ste bili naznanjeni od teh barantačev, ki so za svoje špijonstvo dobili plačano na ta ali oni način. Barantači dobivajo za svoje vohunsko delo plačo in pridejo na ta način do lepega denarja. Končno pa: ko kupujete od teh cestnih barantačev, ne \este, kakšno blago kupite, in kom koristite s tem? Ali barantači, ki so večinoma tujci, kaj prispevajo za vaš napredek, za vašo društvo, za vašo cerkev, za vaše narodne domove in narodne ustanove? Nikdar ne! Denar, ki jim ga daste, zgine popolnoma iz slovenskih krogov, ta slovenski denar ne bo nikdar več našel pota nazaj v slovenske kroge. V kakih beznicah se vam smejejo ti barantači, češ, kako lahkoverni so ti "degoti" in "polaks." Da smo obrnili pozornost na to dejstvo je vzrok, ker vidimo na stotine teh baratačev, ki hodijo dnevno od slovenske hiše do druge slovenske hiše. Tisoče dolarjev iz-mozgajo tekom leta od naših ljudi, dočim naši trgovci tožijo o slabih časih. Če bi le mogli enkrat prepričati naše ljudi, kako nespametno je enako kupovanje od barantačev, bi naselbina naredila velik korak k napredku. Ti barantači ne plačujejo davka, kot ga morajo plačevati naši trgovci, kar je seveda slabo za mesto. Ti ljudje prodajajo vam ukradeno blago, kar je slabo za vas, ker največkrat je blago pokvarjeno, poleg tega pa riskirate sitnosti s policijo. Ti barantači so navadni vohuni, ki so že stotine naših ljudi spravili ob denar, in škoda je za vsak dolar, ki je odnesen na ta način iz slovenske hiše. Je sicer med temi prodajalci od hiše do hiše nekaj naših ljudi, katere poznate in jim lahko zaupate, toda pred tujimi barantači zapirajte vrata. Ne imejte opraviti ničesar z njimi. Če danes ne, se boste jutri ali prihodnje leto kesali. Naselbina ima dovolj poštenih in razumnih domačih trgovcev, pri katerih kupite dobro, pošteno in zanesljivo blago po istih ali nižjih cenah kot ukradeno blago od pocestnih barantačev. se plača najemnina dvorane, v kateri se obdržavajo klubove seje in prireditve. Po seji imamo vedno kako zabavo. Kako se lepo prileze taka zabava, ko smo vsi ene stranke skupaj. Naše ženske pridno pripravljajo kavo in razne prigrizke, moški imamo pa drugi posel. Da se pravilno in po paragrafih pleše, je vedno na straži naš zavedni Slovenec John Rožanc. Ako kateri pravilno ne pleše, dobi pa metlo v roke, katere se gotovo vsak brani, pa se ne zmaže. Med odmorom je pa vedno zaposlen naš vedno veseli John Prišel z ohaj-čanom in nam postreže. Zato apeliram na naše rojake, da pristopijo v naš demokratski klub. Ako jim ni politika, jim bo pa zabava v razvedrilo. Prihodnja seja je prvi torek v mesecu za moške, drugi torek v mesecu pa za ženske v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. Celoletna članarina je $1:00. John Urbas. DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMI SLOVENCI John J. Oman Euclid h Clevelandu Cleveland (Collinwood), O.— Kako lepo napredujejo klubi slovenskih demokratov in demokrati n j v 32. vardi! Da se bolj spoznamo, imamo na vsaki tretji mesec skupno sejo, mpški in ženski klub. Na taki seji se sklepa le o poglavitnih točkah, posebno pa v časih, ko nam hočejo 32. vardo razkosati in to tako, da bi ne bili Slovenci skupaj v eni vardi. Ker pa držimo skupaj, kot člen v verigi, nas ne bodo tako lahko ugnali v kozji rog. Naši nasprotniki imajo pcpolen obris, kako nas bodo razdelili, da ne bi imeli Slovenci nobene moči. Naš vardni vodja nam ni naklonjen in nam povsod nasprotuje. Zato se moramo toliko bolj sami potrudit, da dobimo naše pravice, katere so nam po ustavi zajamčene. Tako je bilo sklenjeno na zadnji skupni seji, da gredo odborniki in odbornice na sejo mestnih odbornikov, ki se je vršila 9. februarja. Naši odposlanci so bili o pravem času na mestu, toda zadeva 32. varde še ni prišla na vrsto. Tako bodo morali iti še prihodnji četrtek. Pripomnim naj, da gredo popolnoma na svoje stroške. En dolar, ki ga član ali člani,-cn plača na leto, se vporabi, da Pred nekaj dnevi sem čital dopis iz Euclida pod imenom Mr. Valentin Turka, v katerem dopisu izraža željo, da naj se mesto Euclid priklopi h Clevelandu in združi v eno z njim. Podpiram z obema rokama to misel. Vzrokov je dovolj. Mogoče bo treba poiskati in navesti prave vzroke, da bo slednji stanovalec Euclida lahko videl v temu korist. Ni dvoma da bo korist za slednjega stanovalca v tem, če se mesto združi z mestom Clevelandom. Sem lastnik več parcel in lastnega doma v Euclidu in prav to je vzrok, da tudi jaz zelo želim, da bi se združilo mesto Euclid s Clevelandom v namenu, da bo to v korist v mnogih ozirih. Moje želje za združitev so samo v tem, da se zlajša breme nam vsem, ki imamo tam svoja posestva in da se nam da boljša komoditeta, k a k o r š n o uživa ljudstvo v Clevelandu. številni so vzroki za združitev, Upam, da se bodo oglasili še drugi in se strinjali s tem. Nič ne škodi se v tem pogovoriti v naših časopisih in prere-šetati stvarno resnico, ki je v tem, da bo korist vsem stanovalcem mesta Euclida, če se združi .s Clevelandom. že se je začelo prerekovanje, da se nam ne bo dalo cen kakor jih imajo clevelandski meščani, že se ukrepa, da naj bi se mesto združilo s kakšnim drugim mestecem, itd. . . . Zakaj pa ne se združiti z velemestom Clevelandom, kjer bomo imeli vse, kar ima milijonsko mesto, če se združimo z njim. V tem je bila že beseda v mestni hiši v Clevelandu sprožena in odgovorilo se je: "če mesto Euclid to kmalu ne stori, bo imelo težkoče to uresničiti pozneje." To se pravi, da se mesto Euclid pogreza v velike dolgove in da si zna iskopati jamo, iz katere ne bo lahko izšlo. Te vrstice sem napisal popolnoma nepristransko, sam od svojega pogleda v gospodarske zadeve. Nimam ničesar napram uradnikom mesta Euclida in ne napram sedanji administraciji. Vidim le veliko korist v tem, če se združimo v eno s Clevelandom, kjer se nam bo nudila vsa komodnost, bodisi radi transporta, postrežbe, vode in plina in še mnogo drugih okolnosti. Tako mislim jaz, kot) posestnik in stanovalec in davkoplačevalec. Jaz se vsaj lahko vozim z avtom, oni pa, ki avto nima, pa še bolj potrebuje transportne postrežbe. Anton Grdina. Sultanovi diamanti prodani v Parizu "Danes popoldne ob 3. bo prebran mesečni cerkveni račun, h kateremu se vabi cerkveni odbor — pa vse tiste po-štimovce, ki malo dajo pa imajo zmeraj usta odprta." "Stari šimfarji med nami so zopet na delu. Ko se je delal farovž, so vpili 'šolo-šolo delajte!' Pa če bi bil prišel kdo k njim kolektat za šolo, bi bili jezno vrgli $1.00 rekoč: 'vsak naj toliko da, pa bo že nekaj!" To pritožbo beremo v Father Lavričovem zadnjem oznanilu, 18. julija 1915. Father Lav-rič je namreč agitiral za povečanje šolskih prostorov; za zgradbo lesene hiše, v kateri bi bilo prostora za dve šolski sobi. Pet malih zaduhlih in slabo-razsvetljenih sob je bilo v pritličju cerkvenega poslopja. Šolskega naraščaja je bilo vedno več. Takrat so bili Slovenci pogumni Takrat se niso bali otrok, imeli so tudi zaupanje v Boga. Rekli so: "Ce Bog žiVi ptiče pod nebom, bo tudi dal meni preskrbeti za moje otroke." Šola se je polnila in bila napolnjena. Father Lavrič je mislil zadevi pomoči s tem, da zgradi začasno leseno šolo. Pa zopet se je pokazalo, kako malo moremo računati za naprej. Father Lavrič je takoj po nedelji zbolel; prehladil se je. Par dni se je otepal bolezni in še opravljal svoje delo. Prehladu se je pridružila pljučnica. Častiti gospod se je vdal zdravnikovemu prigovarjanju in se podal v bolnišnico. Prepozno! Pljučnica se je le poslabšala in teden po tem oznanilu je Father Lavrič pustil vse svetne skrbi ter odšel pred sodni stol božji, da tam poda račun od svojega hiševafija. Upamo, da od svojih nekdanjih faranov ni pozabljen, ampak da še vedno, še vsaki dan, pohiti kaka molitvica pred Njega, ki drži usodo živih in mrtvih v svoji roki. Društvo Najsvetejšega Imena poskrbi, da se vsako leto na 25. julija daruje sv. daritev za pokoj njegove duše. Naj počiva v miru! Ce je bil Father Lavrič rešen problema glede šolskih prostorov, je zadeva tem težje legla na moja ramena. Ker pa sem prišel tik pred pričetkom šole, ni bilo na kako gradbo več misliti. Obesli smo zastor pred oltar in tako zagrnili Najsvetejše, cerkev pa porabili za šolo čez teden. Takoj drugo leto smo staro bajto, v kateri so stanovale in zmrzovale šolske sestre prodali, ter zidali novo hišo za sestre v pritličju katere smo pripravili dve šolski sobi. 420 otrok je naskočilo vse te šolske prostore in kmalu napolnilo vse do zadnjega sedeža. Par let pozneje, leta 1920, smo bili pri-morani prizidati šolo in stare sobe pod cerkvijo preurediti tako, da so odgovarjale svojemu namenu. Pa še so prihajali novi ukaželjni mali Slovenci in Slovenke. Leta 1924 nam ni kazalo drugega, kakor začeti z novo cerkvijo in staro preurediti za šolo. Dobili smo na ta način končno 12 sob, v katere .je pohajalo malone 700 otrok. 12 učiteljic iz reda sv. Dominika je takrat poučevalo vse te otroke. Med temi je bilo pet sester 'z domače fare. Do danes je fara sv. Lovrenca dala učiteljskemu poklicu 23 sester in sicer 21 jih je reda sv. Dominika in dve reda sv. Frančiška, katerih glavni stan je v Jolietu. Pri tem pa nimamo niti enega svojega lastnega sina v duhovskemu poklicu. Le upanje imamo, da bomo čez le- na faranov je bilo vedno s cerkvenim odborom za napredek. Polena so letela vedno le od manjšine in to od takih, kakor je omenil moj rajnki predhodnik: "ki malo dajo." Take ljudi se ne sme preresno -vzeti. Sicer je tudi stara resnica, da vsi ljudje niso nikdar ene in j Paris, 11. februarja. Dva sijajna diamanta, svetovno znana, last nekdanjega turškega I sultana, sta bila prodana včeraj j v mestni zastavljalnici za $62,-Joot). Diamanti so bili nekdaj last sultana Abdul Himida. VARUJTE SE PREHLADA in sovražnika filoveStva: pljužni-c«t N« prehladit« in glejte, da boste Imeli črevesje v redu a tem, da jemljete redno Trinerjevo Grenko Vino nega cerkvenega odbora, katera se vrši vsake tri mesece. Tam se mirno razmotriva o raznih gospodarskih zadevah fare in se ljudem, kjerkoli mogoče, ustreže. Ako se pa ne more, iste misli. Vsem ljudem niti se jim P°ve vzrok, zakaj se ne more. Zgorajšni sistem, mislim, je Bog ne ustreže; to sem opazil še doma, kot dečko. Ce je bilo še tako suho in dežja potre- obvaroval faro pred kakimi hu ba bolj kot vsakdanjega kru- strankami. Vseh osem- najst let ni bilo nobenega razdora med farani. Ce se tu pa tam pojavi kako razprtje med dvema družinama, se to kmalu poravna brez vsake rabuke. Naj bo to povedano faranom v kredit in priznanje. V edinosti pa je moč in ta edinost je zmogla, da so v primeroma kratkem času — v teku dvajsetih let — farani sv. Lovrenca sezidali župnišče, šolo, hišo za 14 uči-; tel.j ic in polovico nove cerkve, Ce verjamete al' pa ne. ha, vedno je še kdo prosil, "oh, da bi le dežja še ne bilo, imam še to in to za spraviti." Bog pa ni čakal, da bi bil pospravil "to in to," ampak je dal dež, ker je bil koristen in potreben za splošen dobrobit. Prav tako tudi gospodarski odbor, ne pri cerkvi in ne pri kakem drugem podjetju, ne more čakati, da bi bili vsi za nameravano podvzetje. Ce bi čakal, bi nikdar ničesar ne storil. Po nekaterih farah, zlasti slovenskih v Ameriki, imajo tako-zvane "farne seje." Za vsako malenkost se zahteva "farna seja." Pri taki seji se veliko govori, pa malo stori. Največkrat pa se take seje končujejo v prepiru in jezi. Kakor Rib-ničan, so tudi farani sv. Lovrenca sprevideli, da ima "vsaka glava svojo pamet" in so take seje že zdavnaj opustili. Mesto tega izvolijo vsako leto 42 zastopnikov, kateri vsak mesec ljudi v svojem okraju obiščejo v svrho mesečne kolek-te. Na teh potih še seznanijo s željami ali pa pritožbami ljudi in to prinesejo na sejo celot- ah basement. Vse to stane več stotisoč dolarjev in na vsem tem sloni le malenkostni dolg. Da, v slogi je moč! Fara sv. Lovrenca, kakor vse druge clevelandske fare, obstoja po največ iz Dolenjcev, peščico Gorenjcev, in precejšni odstotek Primorcev in Krašev-cev. Vsak od teh zasluži nekaj zasebnih opisov. Ce začnem z Gorenjci — teh je zelo malo v Clevelandu. Morda bo rekel kdo: "so pa ti bolj fejst." Rad bi se strinjal s takim mnenjem, če že radi drugega ne, potem radi blagega spomina mojim gorenjskim staršem, toda . . . (Dalje prihodnjič) NAŠI LJUDJE Za danes sem si omislil na kratko opisati osebo/ki tiči vi .nastopal neustrašeno kot govor collinwoodski naselbini, kot vi-polica pod grmom. V mislih imam našega učitelja Slovenske šole Slov. doma na Holmes Ave. Mr. Marijana Urbančiča. S tem dopisom ga hočem javnosti predstaviti v spoznanje in opisati njegovo življenje in delovanje v stari domovini in tukaj v Clevelandu. I Rodil se je v letu 1898 v Slavju, občina Materija na Primorskem kot sin narodno zavednega učitelja. Prvo šolsko podlago mu je dal oče v šoli in po končanem letu pa ga je oče dal v Gorico, kjer je dovršil štiri leta deške vadnice. Pozneje je stopil v gimnazijo, ter dovršil z dobrim uspehom štiri nižje in štiri višje srednje šole. Po položeni maturi se je vpisial na vseučilišče v Ljubljani in sicer na pravno fakulteto. Poleg študij je sprejel službo pri političnem društvu "Edinost" v Trstu, ter sodeloval v uredništvu lista "Edinost." Poleg tega dela je bil sotrudnik in dopisnik drugih jugoslovanskih časopisov. V svojstvu kot tajnik političnega društva "Edinost" je preživel z našim narodom v Julijski Benečiji vse grozote >nasilja in tiranije. Vedno zasledovan vsled narodnega dela po italijanskih oblastvih mu je bil obstanek v tužni Primorski nemogoč. S žalostnim srcem in tcgoto v srcu se je "odločil zapustiti domovino in trpeče rojake pod peto fašizma, da se izogne neljubim posledicam in celo preteči nasilni smrti. Da izbriše sledove za seboj in vsak korak, ki so mu ga sledili se je natiho odločil, da se umakne za nekaj časa v Združene države. Tihi sklep je postal tudi dejstvo. Svo- slal ob strani Dr. Wilfanu, ter je pokazal v priliki državnozbor-skih volitev v letu 1921, to je to in pol praznovali prve nove j prvih volitev, ki so jih doživeli maše dan, katero bo daroval, j Jugoslovani v Italiji. Pozneje, če Bog da, sin tukajšnih star-'v letu 1921, ko so se izvedle no-šev. ve državnozborske volitve, za Pri vsem zgoraj omenjene- [ parlament in ko so po slovenskih mu delu in napredku pa smo za- vaseh padale bombe in ko so se nik po slovenskih in isterskih vaseh za njegovo izvolitev, ter ostalih slovenskih kandidatov. Dan in noč je bil na govorniški turi, ter klical narod k edinosti in skupnemu nastopu. Kdor je kdaj imel priliko v takih razmerah nastopati in se telesno in duševno eksponirati, ta bo vedel, koliko daleč je bil Marijan od življenja in smrti in koliko daleč od zapora internacije in prostosti. Kot tajnik kulturne centrale "Prosvete" v Trstu, je v teku treh mesecev oživel, reorganiziral in ustanovil nad devetdeset naših kulturnih društev in iste spravil k življenju v centralnemu sodelovanju v Julijski Benečiji. Njegovo veliko in požrtvovalno delo mu je lahko v veliki narodni ponos in to človeka, ki je po krvi očeta iz naroda za narod živel. Preskrbel je vsem tem kulturnim društvom potom dobrih zvez, katere je imel razpredene po celotni domovini, brezplačne knjižnice, g od bene inštrumente in druge pripomočke, ki so jih za svojo delovanje potrebovali. V letu 1921 je zbral in pripravil vse gradivo, ter sestavil ogromno poročilo o fašističnih nasiljih v Primorju. Njegovo poročilo so poleg jugoslovanskega časopisja objavili tudi italijanski, francoski, nemški, angleški in naši časopisi v Ameriki. Skoro ga ni najti v Julijski Benečiji kotička ali gorske naselbine, kjer ni bil tekom svojega delovanja prej ali slej, bodisi da. je obdržaval shode, sestanke, predavanja, prihajal obiskavat informativno one, ki so utrpeli nasilja in bili preganjani. V letu 1922 je izdal knjižico je organizatorje sposobnosti ter tolmačil invalidni zakon, na podlagi katerega pojasnila je pomagal tisočerim vojnim inva- deli, kakor Father Lavrič, na odpor, kritiko in polena. Veči- vršile od strani fašizma največje grozote in nasilja, je vneto lidom v Julijski Benečiji, da so prišli po zakonu do pokojninskih zahtev in priznanih pravic. V letu 1924, meseca decembra, ,ie najti Marijana v Clevelandu kot vnetega igrovodja pri.dramskemu društvu "Anton Verov-(Dalje na 3. strani) "Dragi Jaka! Ker od povsod dobivaš novice za Tvojo koloiM jih pa še tukaj od nas neka) sprejmi. Kot pravim, od P®' vsod jih dobiš novice, samo >' našega White road ne. Čakaj Ti jih bom jaz en par povedal. Dne 21. januarja zvečer sel" stopil na porč in slišal sem žab* pet ali regljat, kakor se že rež«; Sedaj pa res ne vem, da-li tudi žabe vedo, da je Roosevelt iz' voljen ter da se bliža konec SU' še, ali pa te živalice sploh suš' ne poznajo, kakor jo tudi mi Kakopak! Z našo Belo cesto imamo vedno sitnosti. Le nekaj tednov zimskem času je res bela, ker pokrita s snegom, nato je blatna in sicer je blato mehk°' Potem pa blato zmrzne in je veda trdo, tako da uboge kočij' poskakujejo kot bi vozile poknj' ški gmajni. V letnem času J1 pa prahu, da je groza, posebi11 kadar se vrši kak piknik na čiinikarjevi farmi. Na Frankovi farmi, kot izgle da bo letos poleti prav lu'štnc ker jo je že precej izboljšal. P"! tok bo sicer tekel v isti sntfr! kot poprej in tudi dreves pr»f da ne bo mufal, ampak plesih bo dal pa nanovo papirat. k0' renine (mislim drevesne kol''" nine, ne v Frankovih čeljusti'1! so že vse odstranjene, v kuliW so pa postavljene električne P či, samo luči bodo še na smrdlJ1' vec. Cene za piknike letos bodo J1'' ko nizke. Za predpoldne ne ^ Frank nič računal, popoldne? računal pa samo za senco. P"1 piknik je bil, kot vsako leto/ stonj in sicer je istega obd^ val Euclid Rifle klub 5. feb1!', arja in ker v tem mesecu vit ■ m\ nobene sence, zato tudi ni p računal. Torej kdor hoče ti prostor za piknik zastonj, $ si ga izbere sedaj, dokler je ' drevju še ivje in ne listje. Mimo grede Te povabim, ka, na koline, ker enkrat te $ te bo klalo nekje na White % Če moreš prit tako, da boš f, ruagal držat, Ti bomo hvaleč" Ono soboto so lovci od ^ Clair Rifle kluba imeli teki".1 med lovskimi psi v naši oko''c| Navzoči so bili: Kren in BroW1? Malovašič in Queeny, Pirnftt 1 Diana, Dolenc in Spotty, Pen°s'' V. in Peggy ter Glažar in H0' man. Prvo ime pomeni lovC* drugo pa njegovega psa, da "j boš napek bral ali razu^ Nekje so dobili dva zajčka, l spustili po gmajni in zap0";" pse za njima. Pri prvem W je dobila pohvalo Diana, drugem pa je bila Peggy Pr zajcu za petami. Zajec je ,f tako zmešan in prestrašen, d*1 skočil nekemu ovčarskemu 1'' naravnost v gobec, od kode*' p' nismo več dobili. Mislili slfl( da bo prišel na drugem ko1^ ven, kot je to prebrisana zaF navada, pa ga ni bilo. S tem pa še ni bila tekma k0'1, čana, ampak se je nadaljeval^ drugačni obliki. Jože je zaJ^ razkosal in ga dal vsakemu P čku po en kos. Zadnjo nog0 ^ je dobil Andy, ki je pa ni P0^. del, pač pa jo je porabil za mo na takle način: Priveza' zajčjo taco na vrv ter tekel po p1'; gmajni, psi pa za njim. teku nekaj minut je bil že Br u ny za njim, ki si je za nagrf jf sam vzel taco. m čudno se i111 zdelo, da ni kateri psov P° ^ moti zgrabil za Andytovo ^ go, mesto za zajčjo. Take * čajnosti je imel najbrže tudi , dy v glavi, ker je privezal f čjo taco na precej dolgo vrv- • nStf Lepo Te pozdravljam ,in u nem Tvoj prijatelj Tone s Flik-flik, 1933 FEB. 1933 imro KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV FEBRUAR 14.—Slovenska šola SND; Plesna veselica v spodnji dvorani SND. 14.—Community Welfare Club Valentine card party v Mervarjevi dvorani. 16.—Rogues Club, plesna zabava v Grdinovi dvorani. 18—Društvo Brooklyn št. 135 SNPJ priredi plesno veselico v Klima dvorani, 3241 W. 50th St. 18—Aces Club, ples v S. D. Domu. 18.—Društvo Napredek št. j32 JSKJ, zabava v Slovenskem Društvenem Domu, Recher Ave. 18.—Društvo Spartans, št. 198 SSPZ; plesna veselica v spodnji dvorani SND. 19.—Društvo V Boj, ples v S. D. Domu. 19.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani. 19.—Pevski zbor Ilirija, koncert in ples v Slovenskem Domu 11 a Holmes Ave. 23—Baseball Yankee Club, Plesna veselica v Grdinovi dvojini. 25.—Gospodinjski odsek Slovenske Zadružne Zveze, zabava v Slovenskem Društvenem Domu, Recher Ave. 25.—Društvo sv. Katarine 'rna maškeradno veselico v Mer-Varjevi dvorani. 25.—ženski klub Slovenskega doma, maškeradna veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 25.—Društvo sv. Pavla št. 239 KSKJ, veselica v Knausovi dvorani. K6.—Ženski odsek Hrvatske lobode, ples v S. D. Domu. 26.—Dramsko društvo Ivan ^nkar; predstava v SND in Mes v spodnji dvorani. 26.—Skupne podružnice Slo-v'e»ske Ženske Zveze prirede Vyselico v Slovenskem Domu na holmes Ave. 26.—Skupna društva fare sv. ^ida priredijo veliko plesno veselico v Grdinovi dvorani. 28.—ženski odsek S. D. Do-maškeradna veselica v S. Domu. v 28.—Klub društev SND; maškeradna veselica v obeh dvo-ranah SND. MARC 4—Društvo Progressives št. 641 SNPJ, zabava v Slovencem društvenem domu na Re eW Ave. 4.-5.—Društvo Abraševič Priredi dvodnevni bazar v Grdinovi dvorani. 12—Clevelandska federacija društev SNPJ, popoldne prodam in plesna veselica zvečer V °beh dvoranah S. N. Doma na St- Clair Ave. 12—St. Joseph Sports "min-8tl'el show" v Slovenskem Do-11111 na Holmes Ave. , 17—32d Ward Democratic Club, ples v S. D. Domu. 18. ■—Klub Ljubljana, zaba-v Slovenskem Društvenem Ur>iu, Recher Ave. 19—Društvo Prijatelj št. 215 kSPZ, zabava in igra v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. 22,—Društvo Slovenski Dom ^ 6 SDZ, zabava v Slovenskem plesno veselico v Grdinovi dvorani. 20.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave. 22.-23.—Društvo Stragglers, proslava 6. obletnice ustanovitve društva, prireditev in ples v S. D. Domu. 22.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 23.—Dvor Baraga, C. O. F., priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani. 29.—Društvo Orel Baseball Club, plesna zabava v Grdinovi dvorani. 29.—Klever Kids Klub, ples v S. D. Domu. 30.—Društvo Jadran, koncert v S. D. Domu. MAJ St. Clair Rifle and Hunting Club Piše A. G. "Ena beseda ni en konj," pravi star pregovor, kateri se je zopet uresničil pri naši zadnji seji. V zadnjem poročilu sem pisal, da ga je naš novi predsednik polomil prvi večer, ker ni nič tretal, kot je to stara navada cziroma nekakšna dolžnost naših novopečenih nadlovcev, zato se je pa naš Andy odrezal po seji 2. februarja, za kar mu bo iskrena hvala. Ampak tudi meni gre nekaj hvale, ker ako ne bi jaz našega predsednika opomnil, kaj se spodobi, bi on pozabil in mi bi bili šli vsi žejni od zadnje seje. Značilno je, kako je naš predsednik pokazal že prvi večer svojo avtoriteto. Za natakarja je namreč določil eks-predsedni-ka Sietza. Naš podpredsednik Fr. Tur-šič menda tudi ne bo delal sramote svojemu predniku Jožetu Pcgrajcu, kajti prvo sejo je zamudil. Le v toliko je bolji kot | Jože, ker je prišel, ko je bilo še nekaj malega v galonci, kar zna-či, da ima naš Frank dober nos. Sejo je vodil naš predsednik 7.—Slovenska šola S. D. Do- naravnost izvrstno. Razbijal je ma, koncert v S. D. Domu. 14.—Društvo Orel, materinska proslava v Knausovi dvorani. 14.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, slovesno blagoslovljenje in razvitje društvene zastave. Blagoslovljenje zastave ob 2. popoldne v novi cerkvi sv. Vida, razvitje zastave v S. N. Domu, in zvečer plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 21.—Podružnica št. 41 S. Ž. po mizi s kladivom, kot tedaj pri Keržiču v šiški po nakovalu, ko se je učil kovaške obrti. Doma-lega je večino predlogov, pripomb in proti predlogov naših članov vrgel iz dnevnega reda, nakar je ostal samo ohajčan na dnevnem redu, s katerim smo se združili eni več, drugi manj. Eden naših fantov je, ko je prišel na cesto, začel žvižgat, kot bi klical svojega psa in ko ga vprašam, kaj da kliče, mi je pojasnil, spada v ta oddelek, kakor tudi meso in klobase vse vrste. (Klobase ne kupuje, pač pa jih sam naredi.) Kdor hoče videti našega novega člana, naj se oglasi na 1297 E. 55th St. Najboljši vtis name .je napravil Frank, ko je takoj po sprejetju v naš klub primahal v dvorano z ga-Iončkom v roki. Pa tudi zapet zna naš Frank lepo in sicer poje "naprej" (sedaj bo imel Tur-šič ponkurenta). Zapel je ono "Ko sem šel po vas' " in to s takim navdušenjem, da se je kar galonček na mizi začel priklanjat in kozarčki so kar poskakovali (samega veselja. Torej dobrodošel v naši družbi, Frank! Streljali smo po zadnji seji tudi, pa še kako! Menda bi kar do zjutraj streljali, da se ni eden naših fantov spomnil ter nam žarnico, katera razsvetljuje tarče, razstrelil. To je bil Tine. Razbito žarnico sem nadomestil z novo, katero sem slučajno imel seboj, toda prihodnji strelec, ki je tudi Tine, jo je zopet razstrelil. Sedaj res ne vem, da-li je to ekonomija ali potrata. Prihodnja vaja se vrši 16. februarja in želeti je, da se isti dan in sploh v bodoče ne strelja žarnic, ker preveč stanejo. 2. februarja smo takole streljali : Sietz.............. 109 Penosa L......... 131 Malovašič ........ 128 Zveze priredi razvitje zastave Ida sv°.i° — lizo' češ> da ne ve' Slovenskem Delavskem Do- J° ^ zaparkal. Da-li sta prišla eden do drugega, ne vem. Na zadnji seji smo sprejeli tudi enega novega člana. Kliče- jo ga po imenu Frank, piše se pa Grebene ter kupuje in prodaja banane, makarone in kar PONOSIM SE, DA SAM JUGOSLAVEN, KAO I HRVAT mu. 28. — Društvo Progressives št. 641 SNPJ, zabava v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28—Piknik Slovenskega Narodnega Doma v Maple Heights na prostorih fare sv. Lovrenca v Maple Gardens. JUNIJ 4.—Peta obletnica "Ljubljane," skupna društva v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 4—Skupna društva fare sv. Vida priredijo velik piknik na! Špelkotovih farmah 11—Ženski odsek Slovenske ! Hrvat pripoznaje, da sam ,zvi-Zadružne Zveze, piknik. i 'ezda rePatlca> koja je ipak naj- 11__Pevsko društvo Zvon I moenija medju zvijezdama svo- piknik pri Anton Gorišku na |da nebeskoga. Kada bi moja Green Rd moc tako jaka u životu po- ' 18.—Društvo Collinwoodske ptičkom Jugoslavena, sa tim bi Slovenke št. 22 SDZ priredi Ise onda mogao Prositi. Drugo, nikniV n a Wn*{i«,-i,oria„i da imam moc repatice, tada tre- i ba znati, da ne bi i ona mala četa Hrvata njega slijedila kao Susel ......... Kavčnik...... Podpadec „. Urankar A. 1. Peterka ...... Pozelnik...... Urankar J..... Penosa V......... 121 Kren ............ 112 Turšič............. 119 Glažar........... 131 Dolenc .. .. ...... 155 Papesh .. . ...... 141 146 114 130 149 151 82 142 kako čemo onda nazvati organizacij u, da ne bi došlo opet do dijelbe? Nikako drugače, nego: Jugoslavenska. Da je brat Hrvat kulturan čovjek, tada bi pisao dopise u hrvatske kulturne novine, i ako bi htio pisati u New York, tada Hrvati i maju svoj hrvatsko ju-goslavenski dnevnik, ako baš ne voli u gradu slovenske novine. Isto bi želio znati od dopisnika Hrvata, iz koje knjige i od ko-jez hrvatskog pisca on učio hr-vatsku prošlost. Siguran sam, da kako tako veliki Hrvat, nema ni najmanjeg romana hrvatske prošlosti, a kamoli sama hrvat-sku povjest. Zato želim, da se moje ime ne pomiče pokojeka-kovim gnusim novinama, koje su samo na črnilu hrvatske. Ako Hrvat želi, da me okrene sa ju-goslavenstva, tada me mora naj-prije sa hrvatstva, ali to ne more ni jedno ni drugo. Tko ne more kupiti hrvatski poučni, naobrazbeni knjiga, j a mu tada preporočujejm "The Cleveland Public Library," branch E. 55th St. in St. Clair, dje če nači največu zalihu hrvatski knjiga u Americi. Ka-žem u Americi, jer znam, da je ova čitaonica najbogatija jugo-slavenskom literaturam. Najsi-romašniji je onaj narod, kojega glupe vodje vode. Kada bi ja uvidio, da je naša hrvatska domovina u opasnosti, a bio tako veliki patriota, moje bi mjesto Lilo ZAGREB, za borbu domovine, a ne 5 hiljada milja daleko I od Zagreba. N. P. Popp. -o- NAŠI LJUDJE dalji iz ravnotežja. V besedi je gladek in priljubljen pripovednik, ter .v družbi zaželjen gost. S svojo skromnostjo si zna pridobiti simpatije in polno zaupnost. Srce ima mehko, ki je polno ljubezni do svojega naroda. škoda, da ga nekateri ne razumejo. Kako bi bilo prijazno gledati tega našega rojaka, če bi mu usoda naklonila, namesto trdega tovarniškega dela pozicijo, kjer bi vodil in učil narod ljubezni do lastnega brata. Vsi pogoji ga usposobljajo do tega, toda rojak nima sreče, da bi ga le enkrat v življenju ista prijazno pogledala. čudna so pota življenja, da s svojo vedo lahko osreči druge in sam osrečenja ne more najti. Kaj mora stati med tem, kot pa srečno ali nesrečno naključje života. Vso srečo, katero uživa in mu je naklonjena, najde v dobri in sočutja polni inteligentni ženi, ter pri sinku, ki ga ljubi, življenje je tavajoč berač po praznem gozdu, toda tudi isti pride slej ali prej do kamna, kjer položi svojo trudno glavo Ta otrok velja $3,000 vsak mesec New York, 11. februarja. Zapuščinski sodnik Delehanty je odredil, da se vporabi za vzgojo in prehrano 7 letne Lucy Cotton $3,000 na mesec. Njena mati, bivša igralka Lucy Cotton Thomas, je zahtevala $45,000 na leto. Mati je navedla sledeče stroške, ki 'so potrebni vsak mesec: $800 rent, šofer in strežnica $350.00, hi-ana za otroka, mater in za uslužbence $600.00, šola $50.00, obleke $300, garaža $150.00, oprava in popravila $700, potni stroški $1,000, zavarovalnina $750.00, učitelji, cvetlice, zdravila $400. -o—t- Suša in kobilice uničujejo poljske pridelke Buenos Aires, Argentina, 11. februarja. Suša in kobilice so uničili eno tretino vsega argentinskega pridelka koruze, ki je posejana na 14,000,000 akrih, in je pravkar zorela. Pridelek koruze bo raditega najmanjši v zgodovini Argentine. -o- (Nadaljevanje z 2. stran;) j šek" v Collinwoodu. Kmalu za-jtem pa kot agilnega in požrtvovalnega ustvaritelja narodnega doma in pozneje pa kot člana di-jrektorija S. D. D. Udejstvoval | se je povsod, kjer mu je le čas in rahlo zdravje dopuščalo. Vse [sile je vrgel na oživljenje čitalnice S. D. D. ter v organiziranje Jugoslovanov v "Jugoslovanski matici." Njegovo hotenje se je vedno vrtelo okrog osi združiti narod v kompaktno narodno zavedno maso. žal, da ni mogel Cleveland, O. — U jeclnoj se-paratističkoj novini na .hrvat-skom jeziku od 4. februara, či-tam dopis, koji se mene tiče, u kome kaže ovako: ". . . Nova jugoslavenska zvijezda repatica na obzorju . . ." Dopisnik je i podpisan: Hrvat. No, ipak taj k počitku. Bolje je srečo uživa ti v jesenski dobi življenja, kot j Zbornica v boju proti dik-se pa, nad njo veseliti v zgodnjih ; taturj Roosevelta spomladanskih dnevih. Dokler: Washington, 11. februarja. V ima človek odprto knjigo življe- ;zbornid poslancev kongresa se nja in s ponosom zre na oprav- je ynel hud boj glede predl0ga, ljena dela, temu se sreča pnbh-|da ge podeli novemu pred9edni-žuje korak za korakom. Upam, U^ Rooseveltu skoro neomejena da jo rojak najde in vreden je,jobla8t> da reorganisjira got0ve da se ga oklene. ^ ^ vladne oddelke. To pravico je Joško Penko, £e senatna zbornica odglasovala zastopnik Ameriške Domovine. |g yeliko večino> v poslanski zbor. o njci pa ne bo tako lahko. Ven- KAZEN ZA PRODAJALCE dar se pričakuje, da bo zbornica POKVARJENIH ŽIVIL dotično oblast odobrila, pričaku-Včasih so bile kazni za pro- jfi ge pa sedaj> da ko jo Hoover dajalce pokvarjenih živil mnogo dobi y ^ da jo bo yetiral hujše in radikalne kakor pa dan-' _ danes. Kogar so na primer v -- . „„ , . , . srednjem veku v Franciji za J Mati oproščena ko je ubl- lotili, da ponareja živila ali da 1» svojega moza vozi taka živila na trg, tega so Newcastle, Penna., 10. febru-strogo kaznovali ter izpostavili arja. Mrs. Anna McNeil, 28 let splošnemu zasmehovanju. Do-,stara, je pretekli pondeljek ubi-tičnemu, ki je prodajal z vodo |la svojega moža, potem ko je pomešano mleko, so to mleko mislila, da ji mož streže po živ-skozi lijak vlivali v grlo toliko | Ijenju. Koronerjeva porota je časa, dokler ni zdravnik izjavil, Preiskala slučaj in so se porot-da se mora prenehati, ker bi bi- niki izjavili, da Mrs. McNeil ni Hrvate organiziraju u kulturne klube, nego sam rekao, da i Slovenci bi mogli biti članovi, kao što su Hrvati članovi slovenskih j je bilo tudi uvodni članek v spo- piknik na Močilnikarjevi farmi. 25.—Clevelandski Sokol, ve- , ., , . . selica in telovadba na vrtu S1c I riijep« vodnika, ™go bi J a sta- venskega Društvenega na Recher Ave. Doma vio svoj sjajni rep pred svako- ga poštenoga Hrvata i on bi ho-dio u svijetlu. No, hvala Bogu, JULIJ moremo se pohvaliti, da imamo 16.—Slovenska Zadružna ,u Clevelandu 98% Hrvata, koji Zveza, praznovanje 20-letnice.! hodaJu u svlJetlu, misle svo-,om 16.—Društvo sv. Jožefa gt>»avom, ^edaju svojima očima. Ja bi želio upitati toga veu-koga Hrvata, koliko je on do sada doprinesa za hrvatsku kultu-AVGUST jru, za hrvatski dobri glas? Je- 6.—Skupna društva fare sv. H koja čista hrvatska organiza-Vida priredijo velik piknik naicija, da ja nišam bio član lli špelkotovih farmah. ,ustrojitelj iste? Ako je taj Ilr- 13.—Piknik Slovenskega Na 169 KSKJ, piknik na Pintarje-vih farmah. dr u«tvenem domu na Recher Ave. . 25—Društvo Složne Sestre 120 SSPZ, veselica v spodnji 7°rani S. N. Doma na St. Clair Ave. APRIL , 2—Društvo Blejsko Jezero r" SDZ, 10-letnica obstanka, Slovenskem Delavskem Domu ltl Waterloo Rd. 9—Društvo Verovšek, igra ' IX Domu. 16.^—A. D. K. društvo priredi rodnega Doma v Maple Heights na Goriškovih prostorih na Green Rd. OKTOBER 21.—Društvo Orel priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani. 28. — Društvo Progressives št. 641 SNPJ, zabava v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 29.—Društvo Danica št. 11 SDZ praznuje dvajsetletnico obstanka z veliko veselico v S, N. Domu. NOVEMBER 29.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave. vat više uradio, tada želim znati njegovo pošteno ime (ako ga ima) i j a sam voljan s njime suradjivati na svemu, što je na ponos hrvatstva. Ako pako on misli, da ja ni-ram Hrvat, jer ne ču provadja-ti politike Beča, Peste i Rima proti svojoj rodjenoj domovini, tada je tu znak njegove slabe na-obrazbe, s kojom ja ne ču i ne rnorem se rediti. Isti taj dopisnik kaže, da ja dajem moje dopise u neke "kranjske krpetine." U Clevelandu iziaze dva dnevnika, oba Uu vlastništvo čisto jugoslovansko, i njihovi su stupci otvoreni svakom Hrvatu kao i Slovencu, samo ne onima, kako što je dopisnik separatistlčkog lista. Ja nišam tražio Slovenaca, da nas organizacija- Dakle, dragi Hrvatu, izadjite van na polje i da se vi stavite na kulturni front Hrvata, siguran sam, da če vas svaki pošteni Hrvat slijediti, ali samo VAN sa politikom Beča, Pešte i Rima. Dokažite mi dobrobit i blagostanje, koje su hrvatski narod uživali pod krunom Sv. Štefana i apostolskog car a! A da nika-kove više dobrobit nismo dobili pod Jugoslavijom, ta je dosta, da smo poznati po cijelom svi-jetu kao CROATIONS. Zašto ne napadate Italiju krose njezin list, koja se ne da u hrvatskom i slovenskem jeziku Bogu moliti ? Još jednom tvrdim, da je j edini spas Hrvatske i hrvatskog naroda pod jakom i moč-nom Jugoslavijom. Isto tako vrijedi za Srbe i Slovence. Ako se ja držim sa elevelandskim Slovencima, sa njima v društvi-ma, klubovima, stime se morem ponositi, da Slovenci do moje osobe drže i poštuju. Zašto i vi niste? Ta siguran sam, da ste i vi u sredini slovensko hrvatske kolonije. Ugledajte se u braču Slovence, i vi počnite kulturni rad kao i oni. Naša brača Slovenci rade samo za slovensku i jugoslovanski! kulturu, zašto onda i mi Hrvati sa tako mu-drom glavom, kako što ste vi, ne bi radili za hrvatsku i jugoslo-vensku kulturu. Ako pako želite raditi za hrvatsku-madjar-sku ili austrijsku kulturu, tada, brate, morate učiti madjarski i njemački, jer sam siguran, da ne znate nijednoga. A da vam t;c rad olakša, moj bi vam bio ova,j savjet: raditi za hrvatsku kulturu, imati brače Srbe i Slo-venace s nama, tada čemo se moči razumjeti, pak makar govorili najčistije hrvatski. Ako se složi Hrvat, Srbin i Slovenac, lo sicer početje nevarno njego-, kriva umora. Mrs. McNeil je vemu življen ju. Onega, ki je pro- mati dveh malih otrok. Njene-uspeti vsled mlačnosti nekaterih dajal gnila ali sploh pokvarjena j ga ubitega moža so včeraj poko- jajca, so privezali na sramotni Pali, steber in otroci so se smeli zaba-1 —'0 vati. s tem, da so mu metali j Sneg velja New York smrdljiva jajca v glavo; to se; mnogo denarja je vedno .vršilo med glasnim j New York, 11. februarja. 19,-smehom in odobravanjem mno- 340 delavcev je najelo mesto rojakov na tem začetem idealnemu polju. Njegovo odlično delo minski knjigi Slov. Del. Doma ob času otvoritve. Pripomniti imam, da ves čas dela ta naš inteligent v tovarni trdo delo kot navadni delavec in ves prosti čas, kar mu ga zdravje dopušča, posveča narodnemu napredku v naselbini. Poleg trdega dela, v kolikor mu slabe delavske razmere dopuščajo do zaslužka, poučuje ,z največjim uspehom trirazredno slovensko šolo v Slov. Domu na Holmes žice, ki je podžigala otroke, da New York ta teden, da so odstra-so dobro merili. Kdor je pro- j njevali sneg, ki je zapadel nena-dajal pokvarjeno in drugače ne- vadno debelo. Delavci so zaslu-užitno sirovo maslo, je moral. žili v treh dneh z odstranjeva-stopiti na sramotni kamen, na ujem snega nad $80,000. glavo so mu naložili njegovo si- j -0—- rqvo maslo, in na ^sramotnem j Japonska je kaznovala kamnu je moral ostati toliko ca- j „„1«, kanitane sa, dokler ni popolnoma raztopi-! ruSke kapitane lo (sirovega masla. Zjato pra- Tokio, 11. februarja. Kapita- , . , . v ni treh ruskih ribiških ladij so Ave. Pri našem listu sodeluje ; vimo se dandanes raznim gref-' ysak obsojeni na $300 globe, s tem, da prestavlja prvovrstne j slo na glavi • • • Ikers« zavozili v zaprto in utrje-iomane iz angleščine, nemščine, nikom, zlasti .političnim, naj ne;^ ja nsko luko Futami. Pr. hrvaščine. Globoko mu je pri hodijo na sonce, ako imajo ma-srcu naš zasužnjeni narod v Ju-1 -o- i votno so hoteli Japonci zapleniti prizadete ladje, toda yisoki ja- lijski Benečiji in kadar on spre- ČESEN KOT ZDRAVILO ,ponski uradniki so se bali, da govori o nasilju, ki ga je videl | Med zdravila, ki so bila ze v P„rfjt«r» MALI OGLASI govori o nasilju, ki ga je viuei ( ^ .»m « ™ »»» - v raditega do nesporazuma in doživel med našimi brati, vam istarem veku visoko cenjena, mo- med Ja q jn morajo solze stopiti v oči. Ma- ramo vsekakor prištevati česen, rijana poznamo kot vnetega go- !ki ga že nekaj časa zanemarjajo, vernika iz protestnega shoda, ki ! a ga moderni zdravniki znova_______ • se je vršil pred dvema letoma v močno uporabljajo za zdravilo. Naprodaj je S. N. D. ob priliki, ko so Itali- Da je prišlo to zdravilno sred- konfekcijska trgovina in groce-ji.ni po nedolžnem ustrelili na stvo kljub priznani učinkovito- j rya na 30. cesti in Payne Ave. Bazoviški gmajni štiri naše mu- sti ob veljavo, je v prvi vrsti jako dobra prilika za malo dru-čenikc. Svojo aktivnost v jav- vzrok odvraten duh. Orijental- jžino, ki je brez dela. Se lahko 1 s osti je le toliko opustil, da jo cev, ki so na oster duh navajeni, j dobro preživi. Prodajalna je v od napora v vojni dobljeno bo- seveda to ne moti; vidijo pa v zej0 dobri okolici. Cena je ja- lezen prebolel in po nji okreval. Kot učitelj je zelo uspeščn in otroci se ga z vso vnemo oklepajo in visoko cenijo. Vse ga ima rado in starši mu zaupajo Itcrij tvoje deco v učenje. Njegova' ženica mu stoji skrbno ob strani in tudi v šoli poučuje ročna dela dekliški naraščaj. Marijan je kremenitega značaja, jeklene volje in neizprosen borec, dokler je v borbi za principe in ideale. V pooseblenih zadevali je indi-IVronton, ter se ogiba osebne po- česnu pojačeval 110 in pomlaje- ko nizka. Rent samo $20.00 na valno sredstvo, zatorej ga uživa-! mesec. Oglasite se na 965 E. jo v jeseni in pomladi za čišče-; 77th St. (x) nje krvi in proti poapnenju ar-1-- Naprodaj! Naprodaj je hiša, za eno dru- „ i „ v , . žino, 7 sob, s kopališčem, furnez. M°rgan mora plačat! Cena samo $315() Prya yknji. I|i7,00(J odškodnine žba na CievGland Trust $2100. New York, 11. februar j a. I Naprodaj jc hiša 6 sob, za eno Howard Baugh je dobil na višji (Jružino na 185. cfestL Lot 93 x sodni ji države NeW York danes j 8;3_ Tri garaže. Ceua «amo priznane $37,500 odškodnine, $460Q Za nadllljna pojasniia ker ga je povozil avtomobil zna- vpraSajte pri Mihaljevich Bros. nega financirja Morgana. Baugh 69ijl gt Clair Aye (37) le mike. Urbančič ne pozna kle- je trdil, da je dobil tako nalom- _________ čeplastva in tudi ne vsiljivosti, pa tudi če ima in mora radi tega ljeno nogo, da jo bo moral vse Proda se farma življenje nositi v obvezi. Mor- ali da v najem, 46 akrov, z vsem gmotno trptti. Akademični po- Igana 'ob času nesreče ni bilo v • orodjem in živino, ali pa brez. nos in samozavest v lastno pre- j.lvtomobilu. Baugh je prvotno,36 milj od Clovelanda, Pozve pričanje, ga niti korak ne od-1 tožil za $75,000 odškodnine. I se na 981 E. 67th St. Mlinarjevi Za "AmeriSko Domovino" prestavil M. U. i ................■..i,.,....|i.1,iiit«|t»ttiiiii««iiiiiii«i»«ii«iiiiit»ltlliiilliilll«i«iiiiMiiiitiiitiiiiiiiMiM»iiiiii>iiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiii»iiiiiiMiiii^ ^AtlMIllllllitl) tllldl ItlllitltllllHIfll II lllill II llftlllll I 111 I ill II ItBI lltllillktltltlMIlfllilMIlllllllItlllllltillllltllilllllllllllllllltlltltllMIlllllllllllllllllllll II lllltllllt IMIIIIMIIIIII lllll M III VllUiUlllf IIItltltlMItMIIIKIHIIIIIIi "Pač zato ker oče misli, da vama je treba krepke roke, vidva ... ker pač misli, da tiči v vama marsikaj, kar treba izbiti!" je branila Apolonija. "Ne" je trnnil Urh, "pač pa zato, ker nekaj veva o njem." "Kaj pa vesta?" je vskliknila Apolonija strogo in grozeče. "Seveda!" "Seveda!" "Sedaj veva prav natančno, da je sestričino iz mesta poljubo-val in še kaj hujšega . . . zato pa bi naju najrajši pokončal!" Apoloni j i je postalo vroče. Roka z blagoslovljeno vodo se ji jo prešla. Obotavljala se je. Ko-nečno je našla oblast nad seboj. "Konrad, pridi sem!" Prekrižala ga je ter govorila blagoslavljajoče besede. "Pridi sem, Urh!" In tudi njega je pokrižala. Nato je dejala: "Sedaj sem va-_ ju, kolikor je bilo v mojih mo-' ceh, oprala zlega strupa. Tako pravita tedaj, da sta videla. Pa da sta videla, da bi bil to žensko umoril — vaju oče je. In tudi, Če vaju še več in še bolj krivično kaznuje — vaju oče je. In ko hi bil vaju oče vso sramoto sveta nase nakopal, morata vidva sramoto prikrivati, a ne je odkrivati. Vaju oče je! Zato pa morata tudi sama oči zapreti, a ne da jih še drugim odpirata. Kajti tako zahteva zdravo srce. On, on, pravita vedno, a niti enkrat ne: oče! Vaju oče pa ni tako grešil, kakor mislita vidva. Kajti tedaj je bila sestričina že skoro njegova žena ali pa bi — on pač ni drugače mislil — kmalu morala postati. Tako jo je imel rad, kakor vidva ... ne vem, kaj pa imata vidva rada? Kakor ti, Konrad,' šolo — in kakor'Urh igranje pri bajerju!' "Tebe imava rada!" sta vpila oba brata, a režeč, kakor bi hotela popasti. "Tedaj, imel jo je rad, a vendar jo je poslal stran. Zakaj? Radi vaju, za nas, da ne pripravi nemira v hišo, da ne položi dvojnih otrok — male sestrice, male bratce — v staro, zaprašeno zibelko. To ga je strašno mnogo stalo, tako mnogo, da se sedaj kesa,'če se le angel j varuh za trenutek odstrani od njega. In še vedno nosi vojno v svojem srcu. In češče si misli: Požvižgam se, saj nista vredna, saj se mi nikdar ne zahvalita z boglo-najem! t» Sedaj sta pričela dečka, ki sta dosedaj zakrknjeno strmela predse, nenadoma glasno jokati. Tiščala sta Apolonijo in je nista pustila od sebe, kakor da se bo-jista in, da ji imata še nekaj povedati. "Ali naj vaju nabrišem?" Zmajala sta odločno z glavo. "Tedaj pojdita v posteljo. Še enkrat vaju pridem pogledati." Spodaj pa je godrnjal Mlinar; "Uha so mi zopet zapela — kriv je vedno tisti, ki kaznuje. Ali si jih vzela v varstvo pred to pošastjo?" Apolonija ni odgovorila. Ko so že vsi spali, je prišel Mlinar še enkrat v izbo in dejal: "Tako, tedaj ti pojdeš na ples! Pa naj ima tudi Lucija svoje veselje. V mesto jo bom vzel!" Apolonija se je molče sklonila nad šivanje. In že je zopet prevzela Mli "Tako govoriš sedaj!" "Da, prav s svoje vesti! Za vas, to ve sam Bog, a kar vem jaz, je pa to, da niste dovelj moža za tako žrtev. Prešibak ste. Tudi preveč gledate za dobičkom. Predrago se pustite plačevati. Saj ni nikogar skoro v hiši, ki ne bi morali tega dolga vsako uro plačevati. Pač ste postal kakor pravcat trdosrčen skopuh. In tudi ne vem, kdo je na slabšem: na dekletih ne vidite ničesar, na pobih pa preveč, človeka nikar ne smemo primerjati z živaljo. Kdo pa je kriv, da se pes boji? Vedno le gospodar! Od narave se nihče ne boji. Od narave sta poba dobra. Sedaj pa sta razježena in trmasta in zakrknjena. Od onega dne dalje raste pri nas le plevel. Kam bo prišlo! Skoro da bi dejala kakor Martin: Ljubša bi mi bila vojna in kuga in lakota!" Mlinar je najprej zagnal kapo od sebe, nato pa zakresal po sobi "zajca." Ko pa je opazil Apolonijino odločno resnost, je bil miren ter je le s povešeno brado poslušal. Konečno je izbruhnil: "Jaz pa nočem! Seveda sedaj bi ti bilo lepo komod! Ubežati bi hotela? No, poročiti se . . . tega ne bom . . . dovelj mi je že vas!" "Dobro, tedaj," je odvrnila mirno, "tedaj sva edina. In tako se bo tudi to nevzdržno neurje zvremenilo. Ampak s poboma pa ne gre več. Kdo naj se zavzame za nju? Vi ste prestali, jaz premlada. Naj bi šla kam v šolo. Pri nas tu pohajkujeta, kadar se jima le zljubi. Le venomer ju zalotim. Nečesa naj bi se izučila. Kako bi bilo z latinskimi šolami?" "Oho, pa kar oba, ti hočeš pač napraviti gospoda iz njiju! Lumpa bosta!" "Da, prav imate, tu v naši šoli, ko hodita preko polj, to bi tudi jaz dejala!" je vskliknila Apolonija ojstro. "Za poskušnjo bi ju dali v šolo. Vi se vedno pritožujete, da ste se premalo naučili, Lovrenc ravno tako. če pa ne bosta za to, ju pa lahko zopet vzamemo domov." Oba sta nekaj časa molčala. "Ko pojdeste jutri v mesto, pa lahko povprašate in tudi že poiščete stanovanja." "Za to ne pojdem v mesto in tudi bi potem dejala, da sem ju zapodil od hiše. To naj bi napravil tako nekako kakor bi prosil odpuščanja? Ne, za ta dva že ne bom brusil pet." "Tedaj boste pač dovolili, da jaz vse poskrbim!" Medtem ko je to dejala, je porudečela. Veselje in obenem bol jo je pekla v prsih in čutila je, kako ji bije srce. Kajti h komu bi se zatekla s to zadevo, če ne k Joahimu? Videla ga bo zopet po tako dol- gem času! Kar čudno ji je postalo. Tako, kakor bi grozila smrt ali pa bi bila na robu prepada. Kajti pred vsako izredno srečo odpirajo temne zveri svoja žrela in še zadnja vrata, skozi katera moraš, hočejo postati zid. Zapadla je, ne da bi se zavedala, v premišljevanje. Zato pa se je tudi prestrašila, ko je nenadoma oče vrgel od sebe nje prve besede, ki so ga očividno pekle kakor tleča žerjavica. Zasmehoval je: "Jaz nisem mož, jaz sem prešibak! Sploh nisem vreden, da bi si vame čevlje brisali! Saj narja jeza, ker je bil prepričan, je resnično velika naloga, imeti da mu hoče kljubovati. "Poboma daješ nesramno po-tuho — ti, ti si kriva!" Tedaj je dvignila glavo, ga odločno pogledala in dejala: "Oče, ali smem govoriti nekaj z vami, kar ne bi nikdar? Mislim pa to: Pripeljite, kadar pojdete v mesto, s seboj sestričino. Poročite jo, bolje bo za vas in za nas!" tako popolne otroke okolo sebe. Gledajo doli na očeta kakor pe telin na stolpu doli na ubogo glisto. Da, tako popolni! Ti posebno! Pričo tebe se že človeku zdi, kakor bi si ne smel upati ničesar več." Postal je zagrizen. "Popolni — sedaj razumem marsikaj. Celo sama nebesa se vesele sedem desetih grešnikov bolj nego ene- ga popolnega človeka." Apolonija se je zastrmela vanj široko odprtih oči. "Oče, tako me še ni bolelo nič na tem svetu, kakor ta vaš zasmeh, niti materina smrt. — Oče, vse pravi . . . a to je kakor peklenski ogenj — od kje le imate to?" Nadaljeval je, bruhal svojo jezo: "Vse mi predbacivate, vse očitate, kmalu celo jedačo. To se pravi, poskušate. Saj ne bom kmalu imel prostora več poleg tebe, povsod me odrivaš, če pa se oglasim, hop, že mi očitate tisto malo počitka." Pustila je, da je tožil in stokal, ne da bi spregovorila besedice. Ko je obmolknil, je vstala in dejala: "Tako sem se zmotila! Vam v nadlego tedaj sem se mučila ! Jaz bi lahko dejala sedaj: mnogo lažje je, ako človeku ni treba za toliko skrbeti. Vendar to edino nadlogo vam bom pa še zanaprej povzročala. In bom tudi storila, tako popolno kakor bom le mogla. Druge nadloge, upam, ne boste deležni od moje strani!" —' Ko se je vrnil Mlinar z Lucijo, dobre volje in nekoliko natr-kan, iz mesta, je hvalil dekleta, ki je postalo tako na mah razumno. Povsod se lahko človek z njo postavi. Ve, kedaj treba govoriti in kedaj molčati. In govori moško, mnogo čez svoj starost. En edin otrok mu še dela nekaj veselja, drži z očetom in ga spoštuje. Vendar pa je prinesel Apolo-niji nove čevlje, a ko ga je vprašala, kam bo treba jutri poslati voznike, se je navihano zasmejal: "Premislil sem si. Nisem prišel na ta svet, da bi vladal — le ti naprej vladaj, Apolonija! čeravno ni taka popolnost človeku v hiši češče udobna ,vendar odvzema težke vreče!" SEDMO POGLAVJE Za zvečer je najprej Tekli, a potem še sebi napravila lep pu-šeljc. Nato so si oblekle krila, moderce, predpasnike in čipke, kakor se spodobi za ples, a konečno ste si še izbrali nekaj srebrnega nakita in zlate broške. Volnene rute so ju imele čuvati pred nočnim hladom. Niso šli po udobni kolovozni, pač pa gori po strmi stezi, katero so preraščale korenine in ki je bila, všled dreves, ki so jo obdajale, vedno polna blata, izvzemši seveda tedaj, kadar je zamrznilo. Trudapolno so plezali navzgor v strmino, a Lovrenc, ki je dihal najtežje, se je .jezil nad očetom, ker jim ni hotel dati voza. "Ako se pripeljete z vozom, bodo dejali: S tujim ovsom je pač lahko pitati konjičke!" Zgoraj je postala steza spo-iožna. Lahan snežek je pokrival travo in grušč, a le toliko, kakor bi pokrivale roko prozorne čipke. Iz vasi, ki je bila v bregu, sem so lajali psi in svetile redke luči. šli so molče. To pa že moram reči, besede varčite danes," je godrnjal Lovrenc, "kakor da morate vzeti danes vse fante nase." Apolonija je pristala, da se vendarle sedaj nekoliko boji. Tekla pa se je opravičila, češ, Lucije ji manjka. V resnici pa se je nečesa bala. Tudi Martin ni šel na ples. Dejal je bil: "Varčevati moram, pa tudi se preveč cenim, da bi se kot hlapec kazal na plesišču." Tekla je bila tako pod sestrinim vplivom, da je češče bila za čuvaja, kadar se je parček sestajal. Lucija ji je bila obljubila vse dobrote sveta, a Tekla je že vedela, da se tajna ljubezen češče zateka v sili tudi k lažem. V veliki gostilniški sobi v vasi je bilo toliko parov, da niso mogli vsi obenem plesati. Pa tudi ne bi bilo mogoče primerjati teh grobih smrekovih desak z gladkim podom kašče, po katerem je drsela noga kakor po drsališču. Izkazalo se je kmalu, da je nekdo Teklo pričakoval, kajti eden fantov je takoj pokazal, da je zadovoljen pustiti radi nje vse druge v nemar. Podobnikov Tone jo je prosil takoj za ples in se je trudil, da bi ji dopadel. (Dalje prihodnjič.) iiiiiiiiiiHiiimmimiiimimiiinimitniiiii MILO URBAN: ŽIVI BIC Roman imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiniiniii "Lej," so govorile, kadar jih je bilo več skupaj, "ta Hlavajeva je pa pridelala." "No. Se bo imel Adam vsaj nad čim veseliti." "To pa to." Te neumne govorice, polne škodoželjnosti in zlobe, so se ponavljale vsak dan do presedanja. Obisk ali srečanje pred cerkvijo ali pri vodnjaku nista mogla miniti brez njih. Bile so kot vsakdanji kruh, s katerim so se krmile pobožnjaške ženske, če jim niso zadostovale, so jih raztegnile ali postavile na glavo; tako so nastali sklepi, od katerih plesnive logike bi postalo celo psu slabo. Adam baje, ko je slišal, kaj se je z Evo zgodilo, sploh noče več domov. Prišel bi bil, ker je bil oproščen, toda ko mu je nekdo povedal, kako je z Evo, je baje preklical reklamacijo in se od jeze vojskuje dalje. Kakor se je govorilo, je to povedal neki vojak, ki je prišel s fronte, kjer je bil zv Adamom skupaj. Ta govorica je Evo zelo potrla, čeprav ji ni verjela. Spomnila jo je vseh možnosti, ki so prežale nekje za mejami zavesti.. V tej zmedi čutov ni bilo mogoče nikomur verovati, celo najbližnjim ne; vse je bilo mogoče, vse je hitelo po svojih posebnih potih k uresničenju. Vsakdo je zapiral svoj razum v glavi in vsak je imel neke tajne namere, ki jih ni nikomur zaupal. Drobci teh govoric so dosegli celo župnišče. Slišal jih je tudi dekan. Mrva in ker je dobro poznal pošteno mlado Hlavajevo družino, je dal poklicati Evo. Prišla je in dekan Mrva jo je sprejel v svoji sobi z oknom na vrt, kjer je molčal temno zeleni polmrak nedeljskega popoldneva. Rekel ji je sesti in gledajoč skozi okno nekam navzgor kakor v nebo, je vprašal: "Kaj to pomeni, Evica?" Rahli, mehki glas se je kakor bel golob vzpel nad Evo. Skozi odprto okno je vel v sobo iz vrta vonj zorečih jabolk. Sok se je lil iz drevesa in se takoj sušil na solncu, v nedeljo kakor v delavnik, in čebelnjak z razno barvnimi panjovi se je svetlikal izmed sadnih dreves kot velika igrača, ki so jo zanesli tja otroci in pozabili nanjo. Dalje, za vrtom nekje, šo pravkar vzleteli strnadi. Napravili so velik krog, kakor bi hoteli odleteti daleč v polje; potem so se pa obrnili in posedli po visokem, suhem topolu, ki se je dvigal za oglom vrta. Eva je stisnila ustnice in se premaknila; slišala je vprašanje, razumela ga je in treba je bilo dati nanje odgovor. Jezik se je zganil ,a se je zapletel v globinah duše, ko je hotel dvigniti vso grozno mešanico, sparjeno in skisano kakor testo v metrgi, in jo bruhniti k nogam tega srebrno lasega starca, na pašo njegovim očem. Strašno bi ji bilo odleglo . . . Toda začutila je, da se je jezik potopil v tako trpkost, da ni mogel z njo na dan. Pred Evinimi očmi je vstal grozni nesmisel dni, zamorjenih z mrliškim strupom prošlih dogodkov. Besede so se razletele s pripravljenih stavkov kakor strnadi, ki so sedli na topol — vsak na svojo vejo. Eva se je zgenila. Obupana je dvignila oči. Jezik ji je odpovedal službo. Morda je dekan Mrva slutil, kaj se godi v Evini notranjosti. Pogledal jo je s pogledom, ki je pronical stvari do dna, in dolgo tako gledal nanjo. Nato se mu je oko zameglilo in se umaknilo; dekan Mrva je'obrnil oči zopet navzgor k nebu in zašepetal: "Evica, Evica. . ." Ni čakal odgovora. Pred malim srebrno lasim, skoraj prikazni podobnim starcem so se razgrnila stoletja. V temi pragozdov je videl iz jame stopiti človeka, ki je enakim navdušenjem gradil in rušil. Vojske so šle preko sveta in v ljudskih rokah je žvenketalo orožje. Brat je ubijal brata s peno sovraštva na ustnicah, se vračal domov in spočel sina velikega duhovna, ki je v templju, okrašenem s slo-novo kostjo, opominjal ljudi na deset božjih zapovedi. 'Ne ubi- jaj !' 'Ne prešuštvuj!' Kljub oster pa kakor dobra sekira. Tesala je ž njim kakor ročen tesar, ki mu pride pod roko hlod brez grč. Le škoda, da je ta iz-borni jezik prišel pod copato kurjega razuma in se tako spremenil v cunjo za brisanje vsega, kar je prišlo podenj. Komaj so seta dan zaprla vrata za dekanom Mrvo, je pohitela h kaplanu z napihnjeno novico: "Za Boga, gospod kaplan, ko bi vi vedeili, kaj se pri nas go- temu pa so ubijali svoje lastne očete in prešuštvovali z lastnimi sestrami. Izvoljence so pro-giašali za.norce, iz .zavrženih pa so vstajali veliki sinovi, katerim so postavljali spomenike, višje kakor hiše . . . Gorelo je na zapadu, a gorelo tudi na vzhodu. Kuga je prišla in opu-stošila cele pokrajine, pa je zopet nastopilo blagostanje: mladenič je plesal z dekletom v radostnem. razpoloženju od večera do jutra, in žene so se kopale v mleku. Stoletja so minevala, v teh pa so se prekucevali naduš-ljivi dnevi, ki so pa le zadostovali, da se je potočilo morje solz in so se sprožile salve smeha. Hudo je bilo, toda nikdar ni bilo tako hudo, da bi ne moglo biti še huje; tudi dobro je bilo, pa vendar nikdar tako dobro, da bi ne moglo biti še bolje. Nekateri so se veselili ur, drugi let; nekaterim je zadostovala minuta, drugim pa tudi stoletje ni bilo zadosti. Bilo je življenje in bili so zakoni, toda življenje .je šlo vedno enako brezobzirno svojo pot naprej. In ta mala žena, sama v tem vrtincu? Kdo jo more obsoditi? Tisoče mladih, krasnih življenj se je utopilo v Mazurskih močvirjih, pa se ni nihče pohujševal. Krone so sedele na ma-ziljenih glavah, generali so zmagoslavno vihteli meče, toda nihče ni iztegnil roke, da bi jih poklical na odgovor. To ženo tu pa, ki je zabredla in se spotek-nila — Bog ve, zakaj — naj bi psoval že vsak capin? Kdor je boljši od nje, naj vrže kamen nanjo . . . Brez besede je spremil dekan Mrva Evo prav ven in ko je šel mimo kuhinje, je dejal gospodinji : "Dajte ji kaj za malega." Gospodinja je debelo pogledala, dekan Mrva pa jo je prezrl, kakor prezreš votel panj v gozdu. Sam je vzel kruh, odrezal kos slanine ter ga dal Evi, rekoč: "Samo glave ne izgubi!" ln ko je bila že med vrati, je za njo dodal: "Če Bog da, bo že še bolje." Evi je bilo, kakor da so se pretrgali oblaki nad njo. Iskreči se šop majhnih upov je padel v njeno dušo in jo ogrel z minljivo toploto jesenskega poldneva. Oči so se ji orosile od hvaležnosti, kakor se orosi trnulja v jutru, in Eva se je skoraj srečna vrnila domov. XVIII Jezik župnikove kuharice je bil dolg kakor tri morske milje, Cll i" "Kaj vendar?" se je obrnil radovedno Letay, ki je po tej poti prodiral za vaške kulise in na tej podlagi gradil svoje moral-iio-poučne pridige. "Gospod dekan redi to . . ." Kuharico je bilo sram izreči to ime; ni si hotela ž njim orna-zati svojih ust. Kaplan Letay ni vedel takoj, za kaj gre, zato je vprašal: "Koga?" "Tisto . . . Hlavajko," je nazadnje spravila iz sebe. Kaplan Letay se je spomnil. Saj je slišal tudi on mnogo praviti o njej. "Hlavajka . . . Hlavajka?" je ponavljal priimek, pred njim pa ;je vstal obraz žene, ki se je pregrešila proti šesti božji zapovedi. 'Velik greh, smrtni greh,' je mislil. Kaplan Letay pa je greh sovražil; po njegovem osebnem mnedju kes ni bil nikdar dovolj velik, da bi ga opral, posebno pa ne na kmetih, kjer imajo ljudje namesto duše — tako se je izražal — šop slame. Ker je imel zlikane hlače, ni ho-uil po vaseh, kjer bi bilo treba preskakovati jarke, in tudi v hiše ni zahajal. Kmečke hiše imajo visoke prage a nizka vrata: če ne paziš dosti, 'imjiš takoj na glavi kakor pest debelo bulo. Take predstave je imel še iz c t roških let, toda čeprav .je bil ■Že zrel mož, se jih Letay ni mogel znebiti. Spadale so k onim prvim mogočnim stavbam človeške domišljije, katerih niti ra-jzum ni mogel podreti. Njegov | napor, da bi jih uničil, je bil podoben naporu mladega fanta, ki hoče po sili postati zrel. Sovražiti greh je smatral kaplan Letay za eno izmed poglavitnih krščanskih čednosti. Ko pa je sovražil greh, je sovražil prav za prav ljudi. Njegova tragika je pač bila, da ni znal razlikovati pojmov. Pojmi so ga zgrabili in nosili s seboj kakor igračo. Debeli prešiči naravnost z dežele Vseh velikosti, živi ali osnaže-ni, pregledani od mesta in jih pripeljemo kamor želite. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins i» vse druge stvari se dobe vsak torek in petek, koljeino pa vsak pondeljek in četrtek. Pridite in izberite si sami. H. F. HEINZ Vine St., Willoughby, O. Tel. Wickliffe 110-J-2 5imiiimiimiiiiiimmiiiiiiimmimiiii|>; JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Bldg. Mala «12« ■ - Aug. Kollander Co. (poprej Mihelich Co.) 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke z® vse prekmorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevni" cenah; M IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjavi kupne pogodbe, pooblastil* ln testamente. U CENE ZMERNE. PQSTREŽBA « TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA ZA SELITEV IN DOBER PREMOG SE PRIPOROČAM JOHN K O P RIV E C 1143 Addison Rd. (zadej) HEnderson 1920 Dobra postrežba in zmerne cene Model A (tudi model B) Maytas, najboljši pralni stroj, x velikim, četverovo-glatim čebrom iz aluminija in slavnim Maytag: roller iz-žemalcem vode. ZNIŽAN *26 oo MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd KEnmore l28 C 1 i si i i i si si i I I 1 i SL i t f R B. i i g 2 B. m s i lAiHinihAhhhnini JO bo popolen uspeh, ako oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" Društva imajo izjemne cene na oglasih!