89. številka. Ljubljana, v torek 21. aprila. XXIV. leto, 1891. lahaja vsak dan m večer, izimfti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-og e r s k o dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 *?ld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tale dežele toliko več, kolikor poštnina znasu. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. II l> rii v n i S t. v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. fiom e še ani I Izvršujoč soglasni sklep volilnega shoda z dne 12. t. m. usoja se „Slovensko društvo'* javiti Vnm, da so naši kandidati za izvolitev v mestni zastop nastopni gospodje: V I. razredu, Icl ^roll dno 2^. t_ 330l. : 1. ) Gfrasscllf Peter, mestni župan, posestnik in deželni poslanec za stolno mesto Ljubljana; 2. ) <»<»£» o la Ivan. o. kr. notar in po- sestnik ; 3. ) dr. Stare Josip, C. kr. finančne pro- kurature pristav in posestnik; 4. ) Velkovrli Ivan, tovarnar in po- sestnik. V II« razredu, Isi ttoII dne 22. t. m, : 1. ) Hribar Ivail, glavni zastopnik „Sla- vije" in deželni poslanec za stolno mesto Ljubljana; 2. ) Pire GrllStav, tajnik c. kr. kmetijske družbe; 3. ) Žagar Karo I, deželni blagajnik in posestnik. Te može Vam podpisano društvo z mirno vestjo priporoča v izvolitev, ker so po večini že stari izskušeni delavci, v mestnem zastopu, pri ostalih pa nam jamči njih značaj, da se bodo svojim tovarišem pridružili v resnem in poštenem delu za blagor našega mesta. Narodni volilci! Pridite na volišče polno-številni ter združite svoje glasove na kandidate napredne narodne stranke. V Ljubljani, dne 14. aprila 1891. Odbor „Slovenskoga društva". Zakaj se gre pri letošnjih mestnih volitvah ? Ko so volitvo v tretjem razredu tako sijajno končane in nam je jutri zopet stopiti na volišče zdi se nam umestno izpregovoriti par besed o ju-tršnjih volitvah. Da so jako važna, to dokazati je namen sledečih vratic. Dne 12. t. m. se je nahajal iz Ljubljane v „N. Fr. Pr.u jako znamenit dopis. V njem se namreč pripoveduje, da namerava Ljubljanski knezoškof razširiti tukajšnji jezuitski kolegij v ta namen, da bi bo v Ljubljani otvoril jezuitski gimnazij. In žal, reči bo mora, komur so sedanje razmere dobro znane, da ta naklep ni neizvedljiv; kajti našim klerikalcem ni treba druzega, nego da pri letošnjih volitvah večino dobe, in zadeli bi, kakor Nemec govori: „Zwei Fliegen auf eineu Schlag" : preprečili bi slovensko višjo dekliško šolo, ua koji bi tudi g. profesorji lehko kaj zaslužili, poslopje pa, katero je bilo tej namenjeno, izročili bi za jezuitski samostan in gimnazij. Kako to mogoče? čujemo strmeče čitatelje uprašati. Nič ložjega, nego to. Naš znani mecen, g. Goru p, je v svoji dobrodušnosti v lanskem deželnem zboru, videč, kako klerikalci sikajo zoper višjo dekliško šolo, svojo ponudbo (nakup stare bolnice) mod i liku val v toliko, da mestna občina to podarjeno poslopje lahko porabi tudi v kakšen drugi šolski namen, ako bi uže nikakor ne bilo mogoče ustanoviti rečene šole. In sedaj tiči baš v tem grmu zajec. Ako tedaj klerikalci zmagajo, izročili bodo lehko ravno na podlagi darilnega pisma rečenomu zavodu staro boluico, in če jim bode kdo ugovarjal, tega bodo ironično uprašali: Ali gimnazij mar ni šolski namen? A tudi dijakov jezuitom ne bode manjkalo. Pred vsem bodo k njim zapodili Alojzijance. V deželnem zboru bodo skovali postavo, da morajo v novo šolo iti vsi štipendisti, kakor se je za „Mari-anum" že itak zgodilo. Mous. Luka Jeran bode v dijaški kuhinji plačeval samo za dijake iz te šole, njega bodo posnemali vsi drugi klerikalni zavodi, vrhu tega bodo duhovniki po deželi za novo šolo delali — s kratka: slovenski spodnji gimnazij bode uničen, a kmalu pride na vrsto tudi del višjega. Da hi si pa gimnazijski profesorji bolj gotovo sami podpisali potni list, zato so klerikalci zvito ponudili jednema izmej njih mandat. A zakaj baš g. Westerju? Zato, ker imajo tega najbolje v škripcih. Oni namreč dobro vedd, da si on in mali del Podgolovčanov žele čez Gruberjev prekop brvi, s katero bi bila zares od Malijeve, sedaj Westerjeve vile profesorju pot do šole okrajšana do polovice. Kadar se bode torej o uporabi stare bolnice odločevalo, takrat mu poreko po znanem do ut des: Glasuj za nas, in mi vam napravimo na občinske stroške zaželjeno brv ! In g. profesor se bode hudi skušnjavi udal, misleč Bi: Za starejše profesorje bode že še prostora tukaj, mlajši naj pa gredd po svetu s trebuhom za kruhom. Sedaj pa uprašamo: Ali ni to uprav jezuitska nakana? Radi tega smo trdno uverjeni, da bodo vbI g. profesorji tukajšnjih srednjih šol čez ta zviti račun naredili debel križ s tem, da bodo oddali svoje mnogobrojne glasove onim možem, ki delujejo v prospeh javnih, a ne srednjeveških samostanskih gol. Oujemo, da tudi okolu mestnih učiteljev i učiteljic hodi skušnjavec. Tem rečemo samo to-le i Komur so dragi oni gospodje, koji z lece in po časopisih zabavljajo Čez sedanje Šole; kdor komaj čaka, da bode klerikalni mestni zastop poslal peticijo na državni zbor za konkordatsko šolo; kdor želi, da bode glavni Goriški hujskač zoper novo šolo postal častni meščan Ljubljane — tisti naj jim le da svoj glas! Dasi vsa tukajšnja duhovščina letos brisi pere*, kakor še nikdar poprej, to je prav lehko umeti, ker dobro vedo, kaj bode zmage venec, a težje je umeti tiste meščane, kateri si bodo sami sebi škodovali, ako pripomorejo klerikalcem do zmage. Koliko bodo hišui posestniki in razni obrtniki že s tem oškodovani, ako bode učna uprava vsled jezuitskega gimnazija primorana premestiti lepo število prote-sorjev v druga mesta. Zdaj se je ponudila lepa prilika, zapreti nevarno dolgo ulico za vožnjo, ter prometu odpreti široko cesto skozi vrt stare bolnice v kolodvorsko ulice, a če pride to posestvo v roke jezuitom, bode vse to preprečeno. Vsaj poznamo te gospode, koliko jim je mar za občni blagor. Vsa cesta za starim streliščem je skažena, ker ŠkoHjst.vo mestni občini ni hotelo po nobeni ceni odstopiti samo malega vogla vrta, ki pripada Alojzi- LISTEK. Nekaj narodnih pravljic. Prof. Julij Sobmidt peča se že delj časa z nabiranjem narodnih pravljic o mitolngičnih bitjih, zlasti o Ježi-babi (Perchti) Mori in belih ženah. Poslednje se imenujejo v nemških pravljicah „Lei-lurmnen" (Lorelei) in opisujejo so kot zračna bitja s krasnimi dolgimi laBini in neizmerno zapeljivim glasom, ki lovca v pogubo zmami. V številkah 183 in 185 letošnje „National Zeitung" (Berlin) zbral je omenjeni profesor lep šopek takih pravljic, mej katerimi je tudi nekaj slovenskih, ki bodo gotovo naše čitatelje zanimale. Bele žene čuvajo navadno divjačino, ki je kot sneg bela. Dokazano je, da se včasih najdejo divje koze, ki imajo več ali manj belo dlako in celo dvorni „Naturalienkabinet" na Dunaji ima jeden tak komad. Hitri jelen in skokonoga divja koza sta že od nekdaj vzbujala ljudsko domišljijo, ki jih je hotela videti v zvezi s čarobnimi bitji. Tudi tam, kjer v resnici ni jelenov, zdi se drznim lovcem, da vidijo te skrivnostne živali in pripovedujejo o njih svojim pazljivim poslušalcem. Jelen je prešel potem tudi v katoliško legendo, le da mu je ta postavila j križ mej rogovje. (Takošnega jelena se vidi v nekem altarji ua Šmainigori). Globoko ukoreuinjeua je v ljudstvu vera, da preti nevarnost in pogiu lovcu, ki se predrzne na belo divjačino streljati. Ta vera je celo mej ameriškimi Indijanci razširjena. Navadno zvabijo bele žene ali pa svetle koze lovca na rob prepada, v katerem »e raztrešči ua tisoč koščekov. Včasih pa stori to nek drug neznanec, nek zeleni lovec ali pa hudobec sam, ki z zapeljivim glasom vabi: „ Pojil i z menoj na lov!" Strast žene lovca, da gre za vabljivim glasom, ki ga zapelje na nevarna mesta, s katerih se ne more več rešiti. Hudobec so potem zlobno zakrohota in izgine, lovec pa pade i omotčeve pečine. Take pravljice se pripovedujejo v Trenti, kjer je zelo nevarna stena Mlinarica, pa tudi v Kamni -gorici in v Idriji, kjer ni divjih koza. Nekega idrijskega mlinarja je zvabil tak zapeljiv glas na prepadne mesto, kjer je poginil zaradi oderuštva; k dvema drugima je pa še v zadnjem trenutku prifr-čala sv. hostija, da sta se obhajala, potem pa strmoglavila. Srečnejši je bil nek trentarski lovec, katerega je hudobec zvabil ua ^rmo skalo, kjer je vso uoč prebil v strahu in trepetu, drugo jutro pa ga jo lep mladenič molče speljal z nevarnega mesta, kakor nekdaj cesarja Maksimdjana z Martinove stene. Gotovo je vsakemu omikauemu čitatelju znana pravljica o „Zlatorogu", ki je vodil čredo belih koza pod Triglavom in čegar zlati rogovi so bili ključi do Bogatinovib zakladov. Nek lovec iz Trente ga je holel ustreliti, ali Zlatorog ga je pahnil v propad. Prof Schniidt poudarja, da so si bolški pastirji s to pravljico zaslužili palmov venec mej vsemi pravljičarji. O takih čudotvornih kozah se tudi po drugodi pripoveduje. V Kamniških Alpah se baje nahaja bela koza s zlatimi parklji. Pastirji Kanalske doline na Koroškem pripovedujejo, da so videvali v planili Zajezera (Saissera) pasti se po višavah Mon-t a u j a in Viša belo kozo s zlatimi rogovi iu parklji, katero obdaja vedno čreda drugih koza. Videvali so jo pa samo pastirji, ki so se na kresni dan v rosi umili in ki imajo praprotno seme v žepu. Tudi jo je bilo mogoče videti le imenovanega dne in sicer samo ob solnčnem vzhodu. Dva lovca, ki sta streljala ua to čudotvorno kozo, sta okamnela in se spremenila v gorska vrhunca, katera 9r ' ' 1 jevišću. Ljubljanska duhovščina in njeni slepi pomagači nosijo te dni na jeziku visoke mestne do-kla.li', v srcu pa mislijo na razširjanje že obstoječih in ustanovitev novib samostanskih šol ob stroških vseh meščanov. Po vsem navedenem in pri /an'.s nevarnem položaji se menda vender ne bode težko odločiti vsem količkaj zavednim volićem vseh treh razredov, na katero stran jim je letos stopiti pri Filipih. Razmere na Bolgarskem. Vsled nenravue in nenaravne politike sedanjih bolgarskih mogotcev postajajo razmere čimdalje bolj tožne in zamotane. Nevolja narašča in le kruta sila zadržuje šo preobrat. Iz verodostojnega vira se javlja, da se sedaj v Sofiji uprav teroristično vlada. Stambulov je besen, ker se mu neče posrečiti, da bi prišel morilcem na sled in kot pravi trinog skuša svojo jezo nad nedolžnimi. Koburžan dal mu je v tem oziru prosto roko. V ječah zdihuje sedaj nad sedemsto Bolgarov, katere so pozaprli zaradi poslednjega atentata. Kdor je le količkaj na sumu, da ne priseza slepo na Stambulova, sme se vsako uro nadejati, da ga utaknejo pod ključ. Kako se s zaprtimi po ječah ravna, o tem Čujejo se grozne vesti. Pripoveduje se, kako jih mučijo, kako odlične osebe tepo, da bi iz njih spravili kakŠOf) tajnost. Skoro vsak dan so hišne preiskave, a vender se Stambulovu ni posrečilo, da bi bil dobil v roke le jedno nit o zaroti, ki je bila baje tako razširjena. Označujoče za javno mnenje je to, da sta dva častuika bila prav blizu mesta, kjer se je atentat vršil, a da neuta prišla na pomoč. In vender se vedno trdi, da je vojska gotova in vladi udana. Stambulov naj stori kar hoče, dnevi njegovi so šteti in ne bode dolgo trajalo, da se bode jeza in groza, s katero sedaj tlači narod, obrnila proti njemu samemu Še bolj črno rišejo položaj ruski in francoski listi, posebno pa ob atentatu trdijo uprav grozne .stvari. Pišejo namreč: Ker preiskava o morilcih Belčeva ni spravila prav nič na dau, začeli bo ne-katerniki, ki poznajo Stambulova silno naravo, sumiti, da je on naročil morilce, ki so ubili tovariša. A omenjeni listi gredo sedaj še dalje. Trdijo kar naravnost, da je sum utemeljeu, da je Stambulov sam umoril Belčeva. To da je storil na migljaj sovražnikov Rusije, kateri bi severno državo radi Izzvali iz njene mirne opreznosti. Stambulov da je obljubili napraviti zmešnjavo in tako Rusijo prisiliti, tla se gane. V ta namen treba je bilo ubiti priljubljenega in uglednega moža, in ta je bil nesrečni Belcev. Boječ se, da bi ga najet morilec utegnil izdati, sklenil je Stambulov, da bode sam to storil in usmrtil je nič slutečega Belčeva. Ta varijanta ui povsem verojetna, a da jo bode večina verovala, temu kriv je Stambulov sam, ker je s svojimi deli pokazal, da mu je za Človeško življenje toliko, kolikor za muho. Masikateri časti vreden Bolgar je že moral v prerani grob, ker je ta samosiluik tako ukazal. Vrhu tega je pa tudi to siluo Mininu. da ni najmanjšega sledu o moril :ih in da je vse, kar se v tem oziru iz Sofije brzo-javlja in piše, sama izmišljotina, pesek v oči. In če se poleg tega prav hladno premišlja, kako se je vsakdo lahko vidi za sv. Višarjami. Bele koze od j takrat nihče več videl ni, vender pa se trdi, da še vedno čuva zaklade gore Nabois Kristijanska legenda je pa to pravljico tako spremenila, da sta hotela lovca streljati na čudotvorno podobo M. B. in da ju je zato zadela kazen božja. Kakor o kozi, tako je tudi o jelenu mnogo pravljic. V jelenu je poosebljen hitri vihar, katerega ne more nihče doseči. Nek lovec je streljal na jelena, ki je imel križ mej rogovi in za kazau polastila su ga je taka strast za lovom, da ni našel več nikjer miru in da je moral brez prestanka po skalnatih višavah letati (divji lovec). Pa tudi pozoj (liutveru) in čarovnice prouzročujejo vihar. Nek cerkovnik iz Lajiuč ua Dolenjskem je izstrelil iz mož-uarja blagoslovljen nož v oblake, ko Be je strašanska nevihta približevala. Koj potem se je začelo nebo jasniti in oblaki so se razkropili. Čez nekaj let pride mož na Hrvaško vino kupovat iu najde v neki krčmi zopet svoj uož. Iz tega je sklepal, da je morala dotična krčmarica tista čarovnica biti, ki je hotela točo napravih. Ako se hoče čarovnico ali pa Moro uničiti, nefikodljivo storiti, mora se vzeti nož, žrebelj, iglo ali katero koli špičasto železo iu zagnati je na hu- umor zvršil, Be niti najobjektivneji človek ne bode oprostil suma, da tiči v tej dogodbi čudna tajnost, in da je morda vender res, kar se o Štefanu Stambulovu piše. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 21. aprila. O adresi državnega »bora. Kakor se poroča bode bržkone Bilinski poročevalec o adresi. Kako se bode zadržala levica, je še dvomljivo, ker se čujejo razni glasovi. Ali bode levica pristavila poseben, politično odločen pasus k načrtu, ali pa bode predložila svoj načrt. Sklenilo se je za zdaj še počakati, kako se bode zadržala vlada in ostale stranke, predno levica stori defini-tiven sklep. Tudi na desnici se pogovarjaja Živahno o adresi. Po splošni želji desnice naj bi adresa bila odmev prestolnega govora, in se izogibata političnih uprašanj. Poroča se nekemu nemškemu listu, da se bode kacih osem ali de.-et mladočeškib poslancev odtegnilo glasovanji pri načrtu adrese poročevalca, ostali pa bodo glasovali tako, da bi zmagal načrt adrese poljskega kluba. Volitev odseka za adreso vršiti se je imela v današnji seji Mej tem pa so se posvetovali vsi klubi o svojem postopanji nasproti adresi. Da bi se jeden načrt adrese vsprejel soglasno, na to še skoro misliti ni, pokazala se bodo razna na-sprotstva, in predloženih bode gotovo več načrtov. Tako s - bode delo v odseku za adreso zavleklo. Prvo svojo sejo utegne imeti adresni odsek že jutri, ter se bode takoj volilo poročevalca. Splošna obravnava pričela se bode bržkone še le potem, ko bode predložen načrt poročevalcev. Mladočehl in moravska glasila. Moravski staročeški listi naglašajo, da so Oebi izgubili mnogo upliva v državnem zboru, kar se je posebno pokazalo pri volitvi predsedstva in pri uata-novljenji kjuča va volitev v posamične odseke. Tako ne more ostati na dalje. „Orlice" naglašajo, da mora prenehati razdor, da v prvi vrsti je treba pospeševati skupne interese češkega naroda. Nekateri hote v takej pisavi videti znamenja približevanja moravskih češih poslancev k mladočeškim poslancem iz kraljevine Češke. Imenovanje kneza Vzartorlskega v gospodsko zbornico je pomeuljivo, ker nemško liberalni listi poudarjajo, da je bil baš on odločen nasprotnik približanja Poljakov levici in marljiv zagovornik federalizma. Vsled tega postal je vladi neprijeten. Da je bil odločno za zvezo s Cehi, povedali smo že zadnjic. ATedeljskl počitek. Poslanec Hajek in tovariši bodo predložili v državnem zboru, tla se spremenita dva pnragrafa obrtnega reda, po katerih bi bilo pri trgovinskih obrtih delo dovoljeno v nedeljah najkasneje do 12. ure dopoludne. Isto velja za c kr. prodaje tobaka, kolkov in znamk in za loterijske kolekture. O praznikih je pomočnim delavcem dati toliko časa, da mogo opraviti dopoludansko božjo službo. Pri trgovinskih pomočnikih ne sme trajati delo več, nego k većem 12 ur vsak dan. Opoludne je jedna ura odmora dovoliti. "Prvi maj na JJunaji. Delavci na Dunaji se hočejo udeležiti letoš-ujega majovega praznovanja še v večjem številu, nego lansko leto. Program slavnosti je isti, kakor lansko leto. Zjutraj bodo v vseh okrajih delavski shodi, popoludne pa izleti v okolico. Za vzdržavanje reda za ves dan odločenih je '2000 rediteljev. — Dunajski črkostavci naznanili so uredništvom, da dobnico. Take krvoločne misli so morale napeljati ljudi na človeške žrtve, katere so Grki, kakor je znano, ravno boginji lova, Artemidi, v veliki meri prinašale. Pozneje pa so jej žrtvovali košute ali pa bičali mladeniče pred njenim žrtvenikom do krvi, ker kri je morala teči, drugače ni bilo mogoče oprati zločina. Nek petnajstleten deček iz Gradca na Dolenjskem je pripovedoval, da ga je Mora hodila, sisat in mu je vsa prsa krvava naredila. Potem mu je vzbudila domišljijo, da se nahaja na nekem čolnu, ki se je najenkrat preobrnil, da je deček v globoko vodo padel. Potem se je znašel na strmem bregu, s katerega je zopet v vodo padel, dalje na visokem drevesu, pod katerim so sovražniki ua njega prežali in na zaduje na strmej steni, s katere ni mogel ni naprej ni nazaj. To je trajalo toliko časa, dokler ni zapičil ostrega noža v vrata svoje spalne sobe. O vsem tem je bil deček trdno prepričan, da ga je Mora nadlegovala in da bi mu bil celo življenje vzela, če bi se ne bil z nožem rešil. Mati njegova pa je izpovedala, da je imel deček neko tifozno bo • lezeu. Takega človeka, katerega Mora tlači imenujejo po nekaterih krajih na Kranjskem „ležetrudnik". M. L. 1. maja na noben način ne bodo delali, ter da tudi nečejo delati za jutranji list, ki bi izšel 2. maja. V nanje države. Približevanje Italije k Rusiji in Franciji. Nasprotno s prenagljenimi poročili angleškimi, da je italija že obnovila trojno zvezo, se poroča iz Peterburga, da v tamošnjih politiških krogih prav ugodno upliva vidno prizadevanje italijanskega mi-nisterskega predsednika Rudinija, približati se Franciji in Rusiji. Listi izražajo, da hote tako približevanje pospeševati na vsak način, in vlada se v tem oziru strinja popolnoma z mnenjem Časopisja. Krepčanje ruskega življa. V zapaduji Rusiji osnovalo se je društvo posestnikov, ki ima namen krepčati ruski Živelj in zabranjevati razširjevanje in prodiranje tujstva v teh krajih. Pospeševalo bode v prvi vrsti ruska posestva, ter gledalo, da pridejo iključno v ruske roke. Prognani veliki knez. Kakor se poroča iz zanesljivega vira iz Peterburga, trajalo bode pregnanstvo velicega kneza Mihajla Mihajloviča, katero mu je naložil car zaradi zakona, ki ga je sklenil veliki knez z grofico Me-renberško, pet Jet. Kralj Milan — ženin. Kakor se poroča iz Belegagrada, se je baje kralj Milan zaupno izrazil nasproti regentu Rističu, da se bode še to leto poročil z neko francosko damo visocega stanu. i v m i si jeni intervietv. Kako bujno se goje časnikarske race, kaže nam zopet vest, ki naznanja, da se popolnoma preklicuje senzacijonelni iutervievv, ki ga je imel nek dopisnik ali urednik lista „Corriere di Na-poli", v katerem so se Bismarcku pokladaie nekako čudno izjave v usta. „Hamburger Nachrichten1* oporekajo, da bi bilo na tem kaj resnice, trdeč, da ni najmanjega povoda, ki bi bil dal knezu priliko izraziti se tako, kakor je bilo to popisano v fantastični pripovedki v „Corriere di Napoli". O ožji volitvi Slsmarckovi. Da ni Bismarck mogel premagati takoj v prvi volitvi svojega soeijalno-demokratičuega nasprotnika in da bede treba torej ožje volitve, je vzbudilo nekako čut sramote tudi v tu.'i h krogih, ki neso baš prijatelji Bismarckovi, v katerih pa sovraštvo do bivšega kancetarja ni zadušilo vsacega druzega čuta. Zmaga Bismarckova je po mnenji nekaterih organov pač verojetna, a ne gotova in se nadeja le, da se jedna ali druga nasprotnih strank, ki se ne bode pridružila glasovanju za Bismarcka, vsaj zdrži volitve, kar bi pri precejšnem številu glasov, za katera je Bismarck naprej, prišlo njemu v korist. Socijalisti na -Nemškem. V zadnjem zasedauii državnega zbora nemškega predlagali so pri posvetovanji o obrtni noveli socijalisti, naj se pristavi nov paragraf, zadevajoč maksimalni delavni dau. Po tem predlogu naj bi se uvedel takoj deseturni delavni daa, devet urni v letu 1894, osemurni v letu 1H98. Za rudokope uvedel naj bi se takoj osemurni delavni dan. Prvi maj v Parizu. Delavski odbor za organizacijo izjav in p razno vanj a 1. maja sklenil je, da se varuje revolucionarni značaj izjave, da ne bode poslal nikakeršuega odposlanstva na parlament, in da pozivlje odbore po provincijali, naj ravnajo jednako, ter ne pošljejo nobenih odjioslanstev. Klerikallzem v Jtolandiji. Klerikalna stranka v Holandiji, ki je zdaj še na krmilu in ima pičlo večino osmih glasov v zbornici, začela je razpadati, in je velika nada, da pri bodočih volitvah, ki bodo že meseca junija, zmagajo liberalne Btranke. Zaduje sprevidele so svoje napake prejšnjih časov in se zjedini'e ter nastavile skupen program, po katerem se bodo ravnali vsi liberalci. Po složnem postopanji je prav lahko mogoče, da prldtjo liberalci zopet do prevlade. Zelena knjiga o Abesiniji in o misiji grofa Menelika razdelila se je v italijanski zbornici. Iz mnogih pisem uegusa Menelika na kralja Umberta, kakor tudi iz poročil Antouel-1 iju in Salimbenija je razvidno, da je Menelik izjavil kot nepravilno prevedeno točko 17. pogodbe in delal težave zaradi odločitve italijanske meje. Konečno sta se Menelik in Antonelli zjedinila, da ostane ta točka v obeh jezicih nespremenjena, in podpisala v tem smislu neko pismo. Pozneje zvedel je Antonelli, la se je pristavila neka beseda, ki označuje točko 17. neveljavno. Raztrgal je po Me-neliku spremeujeuo pismo in odpotoval z vsemi italijanskimi zastopniki. Dalje se govori o agitacijah francoskih agentov, in navede neko pismo Menelika, v katerem se izraža ugodneje za Italijo. Ustanek v Chlle. Tritisoč mož vladnih čet premagali so ustaši pri Copiapi in se širi moč ust ase v vedno bolj, tako, da upajo v kratkem napasti St. Jago iu Valparaiso. Soj mej zamorci in belimi. V mestu Charlotu v državi severna Carolioa nastal je hud boj mej zamorci iu belimi prebivalci Pf Dalje v prilogi. ~^flf Priloga „Slovenskemn Narodu* St 89, đnć 21. aprila 1891. mesta. Zamorci umorili so nečega Italijana in ljudstvo hotelo jih je „linehovati". Na to zbrali se zamorci v cerkvi iu začeli streljati na vojaštvo, katero je pričelo reden boj z njimi. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih. Dopisi. Iz CdraAcii 20. aprila. [Izv. dop J Nekako čudno je Graške Slovence dirnila izjava akad. društva „Slovenije' na Dunaji, katero sta prinesla „Slo-venec" in „Fdinost", in skoro si uesmo mogli misliti, da bi bila ta izjava resna. Toda, kakor se razvidi iz postopanja „Slovenije" v „Edinosti", zma-trati nam je ono izjavo, odnosno Bklep „Slovenije" glede na šaljivi list „Brus" popolnoma resnim, — ako pa je ta sklep sad prepričanja in v obče premišljen, usojamo si z dovoljenjem „Slovenije" dvo miti. — Molčal sem o vsej tej stvari, čakajoč, kaj bode drugo naše akad. društvo „Triglav" ukrenilo v tej zadevi, je li bode tudi ono stalo isto tako „nad strankami", kakor „Slovenija", ali ne. Danes, ko mi je drag prijatelj „Triglavan" poročil vesel sklep naših vrlih akademikov Graških, oglašam se, da vam javim sklep akad. diuštva „Triglava" v Gradci, kateri sklep slove: Akademičuo društvo „Triglav" v Gradci je v svojem občnem zborovanji dne 18. malega travna 1891. 1. sklenilo: Akademično društvo „Triglav" v Gradci izreka slavnemu akademičuemu društvu „Sloveniji" na Dunaji radi sklepa z dne 21. svečana 1891, da se zahvali na nadaljnem brezplačnem pošiljanji šaljivega lista „Brusu", radi razlogov, s katerimi podpira svoj sklep, in radi tega, da je izročilo ta svoj sklep in razloge javnosti, svoje najgloblje obžalovanje. Razlogi: Slog šaljivega lista „Brusa- je vsebini, katero žalibog, radi gujilih odnošajev mora prinašati, popolnoma primeren, iu tembolj opravičen, ker se tudi celo nešaljivi listi nasprotne stranke ne poslu-žujej o boljšega sloga, dasi pristaši iste nasprotne stranke uporabljajo lahko lece na nečuven način za svoje namene. Nikakor ni dognana resnica, da bi bila šaljivemu listu „dolžnost" stati nad strankami, toda, ako bi tudi bila, „Brus" se za tako postopanje ni-kedar zavezal ni. „Brus" ni nikdar »smešil in črnil" naše „du-hovščine", katero radi zaslug njenih spoštuje in ceni vsnk Slovenec, pač pa je pisal resnico o nekaterih duhovnikih, kateri te resnice sami niso priklicali. Slavno akad. društvo „Slovenija" je s svojim sklepom ter z objavo svojega sklepa in razlogov potisnila po dr. Mahniči (čegar nazore je isto si. društvo dno 15. junija 1889 „po jeduoglasuem sklepu zborovem" obsodilo) vzgojenim pristašem nasprotne stranke novo orožje v roke, s katerim se bodo bojevali proti trezno in plemenito mislečim rodoljubom, s katerim se že bojujejo, kakor kažeta v „Slovenci" št. 81. z dne 11. aprila 1891 objavljeni uvodni članek iu dopis „z Vrhnike". — Razveselil me je ta sklep, kakor bode razveselil marsikoga rodoljuba, zato ga objavljam in kli čem vrlim „Tiglavanom": Le tako odkrito in za pravo narodno stvar uueto naprej! —C lx Trata 18. aprila. (Raznoterosti.) Pred nekoliko dnevi umrl je v našem mestu jedeu izmej glavuojših mož, kateri so delovali v boju za zjedinjenje Italije. No, naši lahouski listi so o tem molčali — poznana labouska društva se niso ude ležila njegovega pogreba! In veste zakaj? Zato, ker je imel pokojni zdrave, ali vsaj zdravejše nazore, nego jih imajo uaši irredentovci. On se ui nikakor mešal v poznaue demoustracije, katere prireja znaua Tržaška sodrga — znana društva! — On je bil BtraBten nasprotnik metalcem petard in jeduakim irredentovskim demonstracijam. „Če imate poguma, pokažite se javno ua dan, pred Bvetoui, iu ne de-roonstrujte v najvećem strahopetstvu," rekel je pokojnik. Pokojni Cimberle, to je bilo njegovo ime, bil je spoštovan v Tržaških krogih; kazal se je vedno značaj nega, pravega moža! — Kot častnik Garibaldijeve čete udeležil se je vseh glavnejšib bitk in se povsod izkazal hrabrega. V bitki pri Solferinu bila mu je zadana huda rana. Pokojnik je umrl previden se sv. zakramenti, kar je menda nenavadno mej častniki in vojaki Garibaldijeve čete! Vredno je omeniti pri tem, da je udova po imenovanem pokojniku rojena Slovenka! — V minolem letu (1890) spravila se je smrt z svojo koso nad naše konzularne glave. Umrli so namreč v Trstu trije konzuli, in sicer: Nemški, angleški in portugulski. — „Poddružnica sv. Cirila in Metoda" bode odprla — kakor se je nadejati, svoj drugi otroški vrt, in sicer na Greti, kjer preti največja nevarnost naši deci po tamošnjem otroškem vrtu. Nameravani otroški vrt bi se odprl še prej, ko bi se dobili primerni prostori, a teh, žal, ni sedaj na razpolago. No, upa se, da se dobi vsaj v teku tega leta primeren prostor in ustanovi novo našo prepotrebno trdnjavo! — Barkovljansko pevsko društvo „Adrija" napravi v meseci maji veliko ve-Belico na korist omenjenemu otroškemu vrtu, — Bog daj dober uspehi „X". i/. KoNaiiske dolin-- 18. apiila. [Izv. dop.J Usoda jači, nadloga tlači. Zal, v nas ustavila se je poslednja, nemila smrt pobrala je našega pravega prijatelja, izvrstnega voditelja naše šolske mladine, izbornega jievca, organista in soobčana, do katerega smo imeli pravo zaupanje. To bil je pokojni Košanski nadučitelj, g. Filip Kete, kateremu je nemila smrt dne 12. t. m. nagloma pretrgala ni} življenja, da je isti dan svojo blago dušo izdihnil. Kako je bil pokojnik priljubljen, videlo se je, ko je na odru ležal. Od raznih krajev vrelo je ljudstvo kropit ga. Pri pogrebu pa je bila tolika udeležba, da se kaj tacega v Košani še ni videlo. Ljudstvo močno po njem žaluje, posebno pa oni, kateri so mu otroke v varstvo in pouk izročili. Njegov pouk bil je zelo uspešen, kar se pri otrocih očitno kaže. Zatorej mu vsi skujnij kličemo: Dragi uaš Kete, rahla ti bodi zemljica! Ljuta borba — krasna zmaga. Mnogo je že bilo hudih volilnih bojev v Ljubljani, a tacega, kakor včeraj, pa še ne. Na obeh straneh storilo se je, kar le možno. Vsi tukajšnji župniki in kapelani bili so par tednov mobilizovani, hodili od hiše do hiše in rotili in pridušali volilce iu voliike z vsemi sredstvi. Vrgli so so z vso silo tudi na kmete v okolici, posebno pa na barjane, kateri so baje denarje dobivali z druge in tretje roke. Naša stranka pa tudi ni držala rok križem iu naš generalni štab je izvrstno vršil svojo nalogo in kdor je videl posamicnike pri delu, moral se je čuditi njih požrtovalnosti in energiji. Volitev začela je ob 8. uri zjutraj, a ob 3/48. uro bila je že tolika gneča na rotovškem bod-niku, da si je vsakdo lahko v srečo štel. ako se je prelil do dvorane. Volilcev iu agitatorjev prihajalo je vedno več iu gneča bila je včasih uprav opasua. Pred dvorano bilo je slikovito burno življenje in vse polno zanimivih epizod. Pridržuje si, da jutri pišemo obširneje, navesti nam je danes samo jedno epizodo, ki je zadela znanega Kalanovtga adjutanta, Kačar-jevega očeta iz Trnovega. Hotel je nekemu našemu volilcu zame uja ti glasovnico. A oprezni uaši volilci so to zapazili in zdajci so se začuli glasovi: „Vun ž njim! Vun ž njim!" In Kačarjev oče bili so takoj v vrtinci in voli let podajali so jih kakor žogo iz roke v roko, dokler naposled ni usmiljena roka odprla hodniških vrat skozi katere so Kačar jev oče izginili. Opoludne zaprla so se rotovška vrata in noben po poluduevu došli volilee ui smel več notri. A ua rotovži bilo je še vedno toliko volilcev, da se je glasovanje še le proti 2 ur; popoludne končalo Oddanih je bilo 689 glusov, absolutna večina bila je torej 345. Vsi naši kandidatje so prodrli in dobili: IVr«lg riii lt;sj/.«'l tt<»7 glasoi. Mul iju 1*1111« :t<;r» n l ili 1» Zupančič >wr> „ To je jako lep izid, ako se jemlje v poštev, kako je nasprotna strauka delovala. A uspeh bil bi še sijajneji, da neso uekateri naših obrtnikov, ki nese mogli čakati do konca, bili primorani oditi po svojih opravkih in da neso nekateri dospeli še le tedaj, ko je rotovž bil že zaprt Mnogo volilcev prišlo je po trikrat poskušat svojo srečo, a zaradi silne gneče niso prišli na vrsto. Na ta način izgubili smo najmanj 40 glasov. Pomislimo li, da so kmetje iz Dobrunja, Sneberja, Šiuartina, Jezice, Stožice, Savelj in Kleč le po pomoti bili puščeni na volišče, dasi bi jim po zakonu to ne pristajalo, bi bil sklep pač upravičen, da bi pri drugi priliki utegnila naša zmaga biti še eklatantneja. Kolikor smo včeraj proračunih, možno nam bode v tretjem razredu dobiti najmanje še sto glasov. To po tej, gospodom na nasprotni namenjeni opombi, vrnimo se zopet k volitvi. Pred rotovžem čakalo je par stotin ljudij na volitveni rezultat. Ko se je ta ob 3. uri proglasil in se je začula naša zmaga, zaorili so gromoviti živioklici in mej občinstvom zavladalo je toliko veselje, da so se ljudje kar objemali in poljubovali. Vest o naši zmagi raznesla se je bliskoma po vsem mestu in povsod je drug drugemu čestital, klerikalna stranka pa je izginila s prizorišča, kakor poprej Kačarjev oče skozi vrata. Ta izid je velečasteu za belo Ljubljano. Pokazala je, da je zavedna in središče narodne inteligence, katera se neče ukloniti pod klerikalni jarem. Živeli naši volilci,živeli novoizvoljeni mestni odborniki! Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšno številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi kratkega dopisa z Jesenic na Gorenjskem. Današnja številka ima dvo strani priloge. — (Presvetli cesar) podaril je za napravo vodnjaka v Prebeneku pri Trstu 200 gold. — (Deželnemu predsedniku baronu VVinklerju) se je zdravje jako zboljšalo in upati je, da bodo skoro zopet zdrav. — (K včerajšnji voiitvi.) „Slovencu" je včerajšnji izid volitve silno razburil živce. Zaradi tega piše, da je to bila „Pyrrhova zmaga", h kateri je pripomogel „golaš" in volilna komisija, proti katere nezakonitemu postopanju je protestiral tudi vladni komisar." Na to treba odgovoriti par besed. Kar se tiče „golaža", je bilo in bode obi-čajuo pri vseh strankah, da se volilci pogoste, „Slovencu" bi to tudi moralo znano biti, kajti baš njegova strauka gostila je Krakovce, TrnovČane, barjane in kmete iz okolice že dva meseca teden za tednom in včeraj bili so kmetje povabljeni na razne kraje in farovže. Za včerajšnjo zmago „in spe" imeli so v hiši rokodelskih pomočnikov mimo druzih jedil naročenega tudi tolstega purana itd. Trditev, da bi bila volilna komisija postopala nezakonito, je prosto obrekovanje. Isto tako je i z m i š 1 j e n o , da bi bil vladni komisar protestoval proti volilne komisije baje nezakonitemu postopanju. Vladni komisar ni protestoval v nobenem slučaji, kakor se lahko razvidi iz volilnega zapisnika. Uničenih je bilo 25 pooblastil, mej njimi tretjina naših. To pa je bilo popolnoma utemeljeno, ker so bila p o obla stila nedostatna. Volilna komisija pač ne more za to, ako nekateri klerikalni gospodje ne vedo, kako treba podpisavati pooblastila, ko je vender slednjemu kmetu jasno, da na pooblastilu ne zadostuje eamo križ, ampak treba tudi dveh prič i. t. d. Ako torej klerikalni gospodje po mestu trobijo, da se bode včerajšnja volitev razveljavila, je to pač le jalova tolažba, katero jim pa k včerajšnjemu britkemu porazu drage volje privoščimo, ker so je silno potrebni. „Slovenec" spodtika se tudi nad tem, da je baje neki gospod od nemške stranke z nami glasoval. Mi sicer ne vemo, kako je dotični gospod volil, to pa nam je dobro znano, da je on kolega in prijatelji nemškemu turnarju in nemškega „Sprachvereiua" članu, ki je agitoval in volil za „Sloveočevo" stranko. Torej, jiometajte pred svojim pragom! — Klerikalna stranka sestavila je danes deputacijo, v kateri bo bili: dr. Šu-šteršič, Pollak, Peterca, Škrbine, Kalan, mizar Kra-šovec, Johane8birtov Francelj in dva kmeta in katera je šla k deželni vladi prosit, da bi vlada agitatorjev ne pustila na rotovž. Dobili so odgovor, da vladnega komisarja območje ne sega izven volilne dvorane. — (Čuden kandidat.) Piše se nam: Mej klerikalnimi kandidati je tudi poštni uradnik Ome-j e c. Revež je tako slaboten, da ga že tri tedne ni v uradu, kot klerikaleu kandidat je pa še vedno dovolj čvrst. — (Dolenjska železnica.) Cesar potrdil je zakonski načrt o garanciji dežele kraujske za dolenjsko železnico — (Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji) došlo je pod šifro F. K od duhovniku na Kranjskem 20 gld. Hvala prisrčna skromnemu rodoljubu ! — („Domovina") se bode zval nov slovenski listič, ki bode začel v Celji izhajati meseca maja, in sicer prvo in tretjo soboto vsakega meseca. Stal bode prvo leto 1 gld. Tiskal se bode v novi slovenski (društveni) tiskarni g. Dr. Hribarja. — („Brusa") izšla je včeraj zvečer 8. številka. Vsebina je mnogovrstna in se bavi zlasti z dnevnimi dogodki. — (Ćudno!) „Laibaeher Zeitung", torej uradni list deželne vlade, ima v št. 85. z dne 9. aprila sledeče vrstice: „\Vie mau der „Laiba cher Schulzeitung" mittheilt, vvird in iliesem Jahre \vieder eine Landeslehrercouferenz abgekalten vverden. Dieselbe diirfte im Monat September statt-fiudeu". „Laibaeher Zeitung" mora torej na posodo hoditi k „Laibaeher Schulzeituug"-i, k glasilu peščice nemškutarskih učiteljev na Kranjskem! Vsekako čudno, da izve nemškutarski list dogodbe, vršeče se pri deželnem šolskem Bvetu, preje, kot uradni list, da molčimo o slovenskih listih ! — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je podaril gospod Lavoslav A pat, dušni agent pod -družnice sv. Cirila in Metoda na Vranskem, svoto 15 gld. 8G kr., t. j. skupiuo vseh onih troškov, ki je prouzročuje ob ustanovljenji kot so n. pr. koleki, poštnina, pisemski papir z zavitki, družbeni pečat in vabila. O tem svojem daru nas obveščojoč končuje: „Samo ob sebi je umevno, da ne zahtevam povrnitve teh troškov; znamovaui znesek polagam na oltar mile mi in drage očevine. Največe zadoščenje mi je, da je trud moj odredil tako obilen sad." — Mi hvaležno pristavljamo: Veliko tako unetib narodnih delavcev — in naše delo ne bo zastonj! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Družbi sv. Cirila i u Metoda) je poslal goBp. Alojzij Podboj iz Kamenika — kakor piše sam — „malo svotico 1 gld. 40 kr., nabrauo v veseli družbi." — A naj bo preverjen gosp. pošiljatelj majhne svotice, da smo njemu in skromni družbici hvaležneji in udaueji, kot pa nam je dano to biti onim našiucem, ki bi lahko pošiljali nam „velikih" svot iz ovojih, morda večkrat celo „uoveselih" družeb. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Dijaški koncert.) Učenci dveh Ljub-janskih gimnazij priredijo letos zopet po daljšem prestanku 2. maja velik muzikalno- deklam a -turski večer v prospeh svojima podpornima zalogama. Uvažujoč znano bedo nadarjenih in marljivih naših učencev, prepustila sta visoki deželni odbor redutno dvorano, g. polkovnik p). Gari-boldi pa godbo slavnegs c. in kr. 17. pešpolka — brezplačno. Ker ima dijaški koncert dvojni namen, spodbujati iu gojiti veselje uo glasbe pri učeči se mladeži in z gmotnim dobičkom olajševati žalostuo ■tanje premnogih, navadno nujmarljivejih učencev, nadejati se je, da se pokaže pri tej priliki uaklo njeuost in dobrodelnost vseh prijateljev mladine v najširšej meri. Saj je mladina uaš ponos, naša bodočnost ! — Vspored priobčimo, ko bode kouečno določen. — (Koncert „Glasbene Matice".) Z velikim zanimanjem pričakovani prvi nastop novega moškega zbora „Glasbene Matice" vršil se je v so boto v izredno čast zavodu. Občinstvu pa je bilo v veselje, slušati kompozicije slovenske v izboruem predavauju. Skrbno je bila nastudovuua vsaka točka, očividuo je bilo, da je pevcem glavni smoter, da uplivajo na nas po kompoziciji, in ne samo po gla-glasovih svojih, kakor je to žalibože v širjih vrstah občinstva le preveč priljubljeno. Zato smo bili radostno presenečeni, da smo mogli zasledovati vsak-teri kras v kompoziciji, ker ni prikrival jeden glas druzega, ker hO se trudili pevci z združenimi močmi, da nam podajo slednji umotvor kot bliščeči se biser. Najvišje priznanje pa zborovodji, dr. Grossu, ki je združil in naudušil svoje pevce (elito Ljubljanskega moštva) k neumornemu delovanju. Uspeh koncerta ne dopusti dvoma, da se mu je posrečilo, usaditi svojim pevcem v srca ljubezen do pesmi slovenske in spoštovanje do kompouistov, katerih iuten-cij ni smeti prezirati, hoče li se doseči delo popolno. — Zajedno nastopil je tudi v prvič operni pevec gosp. Josip No 11 i. Burno odobravanje, katero je sledilo vsaki njegovi ariji in pesmi, pričalo je glaBno, da Bi je gosp. Nolli pridobil naklonjenost vseh prisotnih. Nam pa, kojim je bil ljubi — znanec že od prejšnih dob, bilo je v radost, da slišimo zopet njegov impozanten glas. Zmirom je še svež kakor nekdaj, in da mu zveni blugodoneče, je le naravna posledica trajne mladosti njegovega grla. Dolgoletno delovanje ua umetniškem polji bo pa nam vselej porok, da izvrši gosp. Nolli svoje koncertne komade tudi zares umetniški. Pri zadnjem koncertu pripri-čali smo se, da se smemo veseliti vsacega nada- Ijenega njegovega uastopa. Preostaja nam le še omeniti, da je uvodno točko, Gliuke uvoduico k operi Ruslan in Ljudmi'a svirala vojaška godba s hvalevredno preciznostjo, krepko in živahno. Bilo je torej občinstvo zadovoljeno in smelo ponosno ua izvrstni ta narodni koncert pri katerem je bil zastopano jako odlično občinstvo iz vseh krogov Ljub Ijanskih in tudi z dežele, posebno pa krasen venec nežnega spola. —ir. — (Slovensko gledališče.) Predvčeraj sklenila se je dostojno vrsta beiiefičnih predstav. „Zapravi ji ve c" predstavljal se je tako, kakor je to baš mogoče na tako tesnem prostoru. Režija storila je vse, kar je bilo le mogoče zahtevati od nje v tako skromnih, omejenih razmerah, kar pred vsem pohvalno priznamo, vender pa se je vsacemu baš včeraj prav živo stavila pred oči želja, da bi že skoro se preselili v novo gledališče. O igri sami ne bomo govorili, v tako tesnem okviru zgubila je mnogo svojega čara, katerega je pač obglodal tudi časa zob, a uničil ga ni, ker ima igra globoko poe-tično jedro v sebi. Na malem odru so take igre nemogoče, to je bilo tudi uzrok mnogim sceničnim neprilikam, katerih pa pri obstoječih razmerah marljivi režiji nikakor ne smemo šteti v greh. Igralo se je dobro, akopram so eusembli bili sem ter tja malo medli in so se kazale negotovosti v petji iu v orkestru. Benefieijauta g. Nigriuova iu g. Per-dan bila sta simpatično vsprejeta s toplim aplavzom in odlikovana s cvetjem in šopki. Videlo se je, da je spomlad že premagala zimo, kajti cvetja bilo je predvčeraj mnogo več, kot kdaj poprej v mrzleji zimi. Razuu tega vsprejela sta oba beneticijanta tudi še čestitke prijateljev slovenske muze. V igri in petji držala sta se prav vrlo in bila opetovano odlikovana. Izmej sodelujočih imenovati nam je v prvi vrsti g. Borštnikovo in g. Borštnika, ta dva neomahljiva stebra naše slovenske dramatike. Keristaua in Blodvelj bila sta tako dovršena, da nimamo nego besedo žive pohvale. Tudi g. Sršen bil je prav izboreu kot tajnik, upravo v svojem elementu. Lepo in vrlo težko ulogo berača igral in pel je iz prijaznosti g. Sta niča r in storil, kar mu je bilo mogoče. G. Danilo g. Slavce v a, g. Verovšek, g. Lovšin in vsi igralci drugih mnogobrojnih manjih ulog sodelovali so prav hvalevredno. G. SI a v če v i poklonil se je tudi lep šopek po prizoru „stare babe", katero je predstavljala prav dobro, akopram malo pretirano. Pevski zbor, v kateiem so sodelovali iz prijaznosti vrli „Slavci" držal se je dobro, izvzemši prvo točko. N. potrebno se nam je zdelo, da so nekateri (g. Slavčeva in g. Danilo) igrali po dve ulogi, kar moti iluzijo gledalca. Občinstvo bilo je zadovoljim, beneticijanta gotovo tudi in tako je ustreženo vsem. —i. — (Petindvajsetletnica bitke pri Kustoci) praznovala se bode letos. Poveljstvo kranjskega veteranskega kora vabi k tej slavnosti vse nekdanje vojaške tovariše iz let 1848, 1849, 1859, 18G4 in 1878 na dogovor, ki bode 26. t. in. popoludue ob 2. uri v mestni dvorani. — (Kupil j 8 ko m i n i s te rs t v o) je z ukazom z dne 23« marca 1801. leta, št. 11.765 ii I + « s= Anatheriiiova ustna voda in zobni prašek s ohrani usta, krepča čeljustno meso ter odpravlja alabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna škatlja sobnega praška 20 kr.; 12 steklenic 4 gld.; 12 Skatelj samo 2 gld. (81—52) Lekarna Piccoii, „prl angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. NaroČila ne izvršujejo z obratno polto proti povzetju zneska. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. I. izkaz darov za Preš6rnov spomenik. Dijaki Ljubljansko gimnazijo leta 1889. . . J. M. v Ljubljani leta 1889........ Dijaki v Cerkljah leta 1889........ Dijaki v Cerkljah leta 1889.......• Dr Fr. Celestin, kr. prof. v Zagrebu..... A. Aškerc, kapelan v Vitanji. . . .... M. Valjavec, kralj, profesor v Zagrebu (podpisal gld.'50.—)............ J. Steklasa, kr. prof. v Zagrebu...... Dr. Fr. Kos, c. kr. prof v Gorici..... J. Navratil, ravnatelj c. kr. pom. uradov na Dunaji............... Dr. Jurij llrašovec v Celji........ Ivan Vrhofllik, župnik v St. Gothardu. . Dr. Jožef Vošnjak, dež. odb. v Ljubljani (podpisal gld. BO.—).......... Ivan Muniik, dež. odb. v Ljubljani (podpisal gld. 50.—)............ Dr. Jernej Zupanec, c. kr. notar v Ljubljani (podpisal gld. 50.—)......... J. L., c. in kr. stotnik nabral pri častnikih v Komornu...... ....... Dr. Fr. Detela, e. kr. giran ravnatelj v Novem Mestu............... Dr. Bcnj. Ipavec, zdravnik v Gradci .... Ivan Vilhar, v Ljubljani......... M. Valjavec, k.-, prof. v Zagrebu...... Kari Žagar, dež. blagajnik v Ljubljani . Dr. Fr Munda, odvetnik v Ljubljani (podpisal gld. 50.-)............ gld. 3215 n 12 20 n 10.— 20. — n 50v— n 5.— n 2.— w 5.— n 5.— » n 3.— 5.— n 5.— • 10.— n 10.— 10.— n 8-50 5.— n 50.— n 20.— n n 3 — m— 10.— Skupaj gld. 29085 Mimo te^a sta podpisala Janko Kersnik, c. kr. notar na Brdu in dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani, vsak po gld. 50 — V Ljubljani, dne 18. aprila 1891. Anton JL^ u n tole, blagajnik. Ijotferijiie t*rečke 18. aprda. V Trstu: 8, 55, 1, G6, 39. V Linci: 82, 20, 57, 22, 81. Tujci: 17. aprila. Pri Vini i«- : Pieliler, Planer, VVingl, Schacherl, Ber-ner, Kicci, Gerlich, Langer z Dunaja. — Schelcsuikar z družino iz Gradca. Nacko ii Toplic. — Zeller ti Brna. — Eckinann i'. Gradca. Pri Slouu: Oesterreicher, Sehlesin^er, Schnaup, Fiirber, Berger, llaselstoincr z Dunaja, — Schott Is Trsta, lliifnagcl s soprogo iz Kočevja. Bettelheiui ii Velike Kaniže. — Dr. pl. Campitelli, dr. C leva i/. Boreča. — Schott z Danaja. Pri uvstriJNk<'iii <-<'Httr|i: Logar i/, Kranja. — Ghspari i/, Po-tojiue. Umrli so v LJubljani 2 17. aprila i Jakob Poblci, mar jev sin, 1 mes., Strelske ulico -t 11, katar v črovih. 18. aprila : Alojzija Poileržnj, delavka, Iti let, Flo-rijausko ulice St. 38, za nicningitotn. — Rudolf Ivan, delavčev sin, 5 dni, Trnovske ulice št. T>, /a oslabljenjem. — Franc G rum, klepar, 15 tet, Tržaška cesta št. 6, za I etiko. Meteoroiogično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje baromet ra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri ua v unu. 18. aprila 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 786*0 mm. 734 '9 mm. 7JJ5-9 mm. 3 8° C 9-4° C 41u C si. vzh. si. vzh. si. svz. obl. d. jas, jasno 0-00 mm. 19. aprila 7. zjutraj 2. popol, 9. zvečer 786*8 mm. 735 3 mm. 737'2 mm. 12° C brezv. 12*0« C si. jzh. 7(1" C si. jzh. 1 megla d. jas. jasno 0-40 mm. dežja. 20. aprila 7. zjutraj j 737'ti mm. 2. popol. i 7-'t7*7 mm. 9. zvečer j 738*1 mm. 1 5-2" C 9'2đ C 52° C si. zah. si. svz, si. svz. obl. obl. jasno 050 u. dežja. 1 Srednja temperatura 5,8n in 30° pod normaloui. li 7" in 6*9°, za 3*5°, 2*7° IDia2^30sl££L borza 'ine 21. aprila t. I. (Izvirno tnlegrauČno poročilo.) včeraj — Papirna ronOt.....gld. 92 45 — gld. Srebrna renta..... Zlata renta ...... 5°/0 marčna rotita .... Akciju narodnu bauku . . gld. 92 45 9251) , 110 70 — „ 101*75 — „ 990 — — „ 800-- - „ 110*30 — '! H11 ■ - 92-45 92 45 11(1 80 101-80 991-— 299 — 110 35 Kreditne akcije . London ....... Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini ..... Kemike marko..... 1" ,. državne srečko u 1. 1854 Državne Brečke iz I. 18tf-50 57— — . 57---25 ) gld. 133 gld. 60 kr. 100 . 181 , - . 105 . 15 „ 80 , 50 . > . ... Talnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijatnijem in znancem žalostno vest, da jo po no-končni modrosti Vsegatnogoćnoga naša pre-IjnhljcTiH in ncpozabljiva soproga, oziroma mati in taict, gospa MARIJA LEVC roj. VODNIK hišna in zemljiška posestnica po kratki iu mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti, 54 let. stara, dmies ob '/,5. uri popoludue mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v sred«), dno 22. t. m , ob 4. uri popoludne. Svete maše za drago pokojno bodo v četr tek dne 23. t. m. dopoludno v farni cerkvi v Dolu" Dol, dne 20. aprila 1891. (326) I v»ii Lev«', hišni i:, zemljiški posestnik, soprog. — Fran Leve, ključavničar, Anton, Vlneene in Josip l.evc, sinovi, — Ivitfikn VldeiurieU roj. I.KceIUm i u VI in kit I.evc« hčere. — Fran VlilemAek, živinozdravnik in posestnik, zel. — .tlitrijn '»lt*j««'ii ouiož. I.«*%<•„ snaha. Naznanilo. 1\ t. občinstvu naznanjam, da sem otvoril na Dunaji, I., Kohlmarkt št. 22 Vsprejeinaiii vsa dela, spadajoča v to stroko, upeljavo električnega svetla, prenos električne sile in dr. I ene računam najsolidnejše. Vsa pojasnila dajem z največjo natančnostjo in hitrostjo. (321 — 1) J. ŠČUKA & C-™ P- ?■ •••>v- .■■>•''- E 40 panjev čebel prav po coni proda (322—i) Fran Burger v Postojini št. 10. s pripravnimi in lepimi prostori, vkupno ali vsako posebej, «l:k ne takoj v nnjem z it «lol»o 3 let. — Več se izve" pri Danijelu l*rcflovle-ii v Goreii|em .Logatcu. (323—i) Ces. kr. avstrijske Ž| državne železnice. Vožnja osebnih vlakov nI. 2159 In Al. 2158 na progi -Kamnik In nazaj vsako nedeljo in praznik o«I dne ID. aprila t. 1. Od dne 19. april« t. 1. prične se vožnja vsako nedeljo in praznik z osebnima vlakoma št. 2159 in št. 2158 na progi Ljubljana (drž. žel.) — Kamnik in nazaj po nastopnem voznem redu: "Vlak St. 2159 Ljubljana (drž. kol.).... odhod popoludue 1 30 Črnuče (postajališče) ... B „ 147 Trzin.......... „ „ 2 06 Domžale......... „ „ 214 Jarše-Mengiš....... „ „ 2 24 Homec (postajališče). . . . „ „ 2*30 Kamnik......... prihod „ 2-45 "Vlo.lt št. 2158 Kamnik........... odhod zvečer 810 Homec (postajališče)..... „ „ 8 26 Jarše Mengiš........ „ „ 8 32 Domžale.......... „ B 842 I«in............ „ 850 CrnuČe (postajališče)..... _ n 909 Ljubljana (drž. kol.)..... prihod „ 9 25 Ha Đunaji, aprila meseca 1891. C, kr. generalno ravnateljstvo avstr. državnih železnic. Izborno za setev. Ameriika grahova sadika rodf v stroku 12 do 14 zrn, ki so jako sladka in ukusna. Za seme poslali je 50 kr. v tnarkab. (320—1) A. Catturani v Trstu. Razpis učiteljske službe. Na slovenski osnovni šoli drnžbe nv. Cirila In Metoda pri nv. Jakobu v Trstu se razpisuie IV. učiteljsko mesto z letno plačo pet nIo (500) goldinarjev. Službo je nastopiti v začetku bodočega šolskega leta Nekolekovane prošuje s potrebnimi spričevali naj se pošiljajo do 1. ma|nlka t. 1. društvenemu vodstvu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 10. aprila 1891. Služba diurnista. Pri podpisanem okraju'm glavarstvu oddati je s I. niafem t. I. služba diurnista z mesečno plačo 40 gld. ['rositeijem, ki ho izurjeni v politični manipulaciji, daje se prednost. Dotične prošnje dopošljejo naj se čim preje se m k u j. C. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku dne 20 aprila 1891. (325) 3% it J l> O 1J A « mtimIs t v o Prebavno vino (Vinuni digestivinu Breymesser) iz knezoškofjjske dvorne lekarne v Brikseuu Mr F. G. Brevmesserja je najbolji« in najstgnrnejse sredstvo, da se hitro lečijo vsakovrstne moti t ve pre-bavljanja ali zapeka. ('hm velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svobode v LJubljani. (198—12) m a 1» o I n i >. r I o d o «■ v Frančiškanskih ulicah v Ljubljani likim vrtom vred. — Več izveti je tam. t.lO proda se takoj z ve- (309-2) Razpisuje se natečaj na službo občinskega živinozdravnika /. letno plač« 700 gld., ki se izplačuje v mesečnih obrokih za nazaj. Občinski živinozdravnik ima vrhu tega tudi primerno stanovanje pri klavnici ter dobiva mej drugim tudi pristojbine za ogled živine, katera se izvaža iz Spleta. Prosilci uložiti imajo svoje prošnje pri podpisanem občinskem opraviteljstvn najdalje arjev vozovnic za parobrode. Y l^t-< turuid. marca meseca 1891. (210—10) Severonemški Lloyd. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tibkarnu*. J%/+G 701