Gospodarske stvari. Kaj je hmeljarju storiti, da nbrani hmelj, koli- kor mogoče, pogubnemu uplivu raznih škod- ljivcev? Veliko zborovanje hmeljarjev, katero je skliealo južno-štirsko hmeljarsko društvo v Žalci, dne 2. t. m. bilo jc prav dobro obiskovano. Kako 'pa tudi drugače, ko so letos razni hmeljevi škodljivci delali hmeljarjem velike preglavice. Razpravljanje o škodljivcih' bilo je po tem takem prav živahno in nasvetovana sredstva v pokončanje tistih prav različna — a žalibog, ne popolnoma zanesljiva. Tu naj bode navedeno,' kaj n;ij hmoljarji stori.jo. da vsaj posredno obranijo hmelj, kolikor mogoče, pogubnemu uplivn raznih Skodljivcev: 1. Pred vsem je treba limeljišče skrbno in vestno obdelovati in dobro gnojiti, da postano rastlina močna in krepka. 2. Hmeljeve poganjke (trte) naj se takoj pri berji odrežejo od korenike in ko so se posušile, naj se pož g e j o. 3. Hmeljišča naj se gnojijo izključljivo le s kornpostom in ne s svežim hlevskim gnojem; zakaj v njeni najdejo razni škodljivci varno zavetišče. 4. V poletnem času, posebne meseca junija in julija naj se po noči blizu hmeljišč napravi ogenj — Skodljivi kebri in metulji' ponočnjaki prilete in najdejo v njem svojo smrl. 5. Ako se novo hraeljiš^e priredi, naj se skrbno pazi na to, da so sadeži popolnoma zdravi. 6. Krtu in koristnim pticam naj bi hmeljarji bili posebni prijatelji. 7. Crni trn ali trnolica naj se povsod izkoplje in uniči; kajti na njenih listih se baje izleže prvi zarod hmeljevih in drngih ušic. 8. Božjega volika in njegovo, močeradu podobno ličinko naj hmeljarji skrbno varujejo. Hmeljarji, opazujte nasvetovano natančno in prepričali se bodete, da se bode vaš trud in prizadevanje obilo poplačalo. Ant. Petriček. Nezrelo sadje. Sadja je letos na nekaterih krajih veliko, na nekaterih pa ga je le malo in še to pada z drevja, predno dozori ali je sploh za rabo. Sicer pa sploh pade veliko nezrelega sadja z dreves. ali tako ni za nobeno rabo? Odgovor na to vprašanje nara daje narava sama. Le izpusti kako živinče iz tvoje ščetinjadi pod drevo in kmalu veš, čemu še je nezrelo sadje — za svinje in sicer zdravilo. Znano je, da svine potrebuje, kakor sploh živina, kisline v želodci svojem in v nezrelem sadji je nje veliko. Sedaj poletu napada rada rdečica svinje in pobere včasih veliko živalij na največjo Skodo kmota, ali skušinja kaže, da se svinj ne loteva, katere sinejo po sadonosnikih in odkodi to ? V nezrelem sadji dobijo svinje veliko kisline v svoj želodec in rdečici zapre se tako pot. Uzrok tej bolezni so neke gliviee, katere se zarijejo v drob svineta ter mu napravijo vnetje in to ga umori, ne da je moči bolno žival ozdraviti. Ako pa najde glivica že kisline v želodci, umori le-ta njo in živinče ostane zdravo. Iz tega pa sledi, da naj svine dobi vsak dan, kedar je sadja, nekaj tacega, posebno jabelk in hrušek. Tako najde tudi nezrelo sadje še svoj namen in daje kmetu dobička. Sejmovi. Dne 20. julija v Arveži, pri Sv. Marjeti na Dravskem polji, pri Sv. Marjeti na Pesnici in v Vitanji. Dne 21. julija v Bučah. Dne 22. julija v Ivniku, pri Hv. Heloni, na Malih Rodnah in pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Dne 25. julija v Kozjem, v Lipnici, pri M. Trošti v Žitalah, v Svetincih, v Slov. Bistrici in v Žalci.