23. številka. Ljubljana, v ponedeljek 28. januvarja 1901. XXXIV. leto. lahaja vsak dan zvačsr. izimSI nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za av.tro-ogr.ke dežele za vse leto 26 K, za pol teta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. [Za LJublJ.no brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCnna se za vse leto 2 K. — Za tuje deželo toliko veC, kohkor znata poštnina - Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoliljatve naroCnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, 6e se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. - Dopisi naj se izvolö frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upr.vnlstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 6t 12. „Slovenski Narod1* telefon št 34. — .Narodna TIskarna" telefon it 85. Orlando furioso. Sobotni apel „Slovencev8 na izven-kranjske slovenske državne poslance moral je z iskreno hvaležnostjo navdati narodno napredno stranko. Ta članek je namreč nprav patologiškega pomena za pravo spoznavanje voditelja kranjskih klerikalcev, onega visokočastitega gospoda dr. Ivana Šusteršiča, katerega si marsikje Se vedno ne morejo predstavljati brez blestečega „Sajna" katoliških svetnikov. Ta odlični mož bil je v petek odločno odklonil vsako odgovornost za značilni odpor .Slovencev" zoper modro in samozatajevalno propozicijo narodno napredne stranke v svrho združenja vseh jugoslovanskih poslancev pod načelom „In necessariis anitas* onega svetega Avguština, ki je bil sicer tudi odličen katoliški mož, akoravno se marsikje že dvomi, jeli bi bil našemu dr. Šusteršiču segel tudi le do pasu. Celo vsako identifikacijo s „Vaterlands vira" dopisnikom in z .massgebende conservativ slovenische Seite" dunajske „Information" je tajil naš grof de Müa, in iz tega dejstva so izvenkranjski Slovenci, klerikalni in liberalni, sklepali z obžalovanja vrednim optimizmom, da je tudi dr. Šusteršič pripravljen svoj osebni interes podrediti onemu celokupnega naroda slovenskega in jugoslovanskega. No, sobotni Članek „Slovencev", za katerega sedaj pač ne more več odklanjati odgovornosti dični zastopnik v V. kuriji združenih mežnarjev kranjskih, je odprl oči tudi najhujšim izvenkranjskim optimistom. Ne pretrd, prepopustljivbil mu je odpor njegovega in škofovega glasila zoper skupni klub, kateremu bi zamogel ravno tako malo kakor dr. Tavčar načelovati On. Crimen laesae majestatis! In ko je čul, da je napravilo lepo in požrtvovalno postopanje na-rodno-napredne stranke najblažji utis celo na klerikalne kroge izvenkranjske, tedaj je izgubil pred 48 urami osorej vso svojo po-litiško kontenanco ta odrešenik slovenskega naroda. Dan 26. januvarja 1901 si lahko zabeležimo kot pričetek politiške paralize dr. Šusteršiča. V slepi strasti, v besnem sovraštvu zoper osebo dr. Tavčarja, katerega je mislil podvreči na Dunaja politiškemu ostracizmu jugoslovanske delegacije, odložil je v soboto veliki katoliški gromovnik dr. Šusteršič äkrlatasti plafiček krščanske ljubezni, sezul je visoki koturn skrbi za gmotni in narodni napredek celokupnega slovenskega naroda, da, celo figovo pero politiške nesebičnosti vrgel je od sebe in stopil je na pozorišče nag, oj kako nag... Orlando furioso! Nečemo in ne moremo tako krvavo žaliti celote klerikalnih državnih poslancev kranjskih, da bi jih identifikovali z blaznimi frazami sobotnega .Slovenčevega" članka, kajti marsikdo izmed njih je tako trdno kakor mi prepričan, da je sobotni apel jednega dr. Šusteršiča na pokojnega Bleiweisa blagega spomina prava in pravcata narodna blasfemija, in da bi si tudi Slomšek prepovedal judiciranje tega moža „o spoštovanji verskega prepričanja in verskih Čutil slovenskega ljudstva in resni volji, delovati za duševni in gmotni blagor naroda". — Kar se pa tiče očitanja, da jeden dr. Šasteršič ne more pri isti mizi sedeti z .onimi besnimi sovražniki ljudstva", ki se drznejo kljubovati daleč zasloveli go spodarski organizaciji naše klerikalne stranke (anathema sint!) ter so v svoji slepi slepoti celo goljufijo in concreto očitali .posameznim poslancem katoliško-narodne stranke", morali bi ae pripomniti le, da je bil tisti posamezni poslanec, kolikor se spominjamo, v prvi vrsti dr Šusteršič sam, kateremu je dal ravnatelj c. kr. kmetijske družbe najlepšo priliko, da dokaže pred sodiščem neupravičenost dotičnega očitanja, da pa dr. Šusteršič te prilike ni porabil. Skrajna neprevidnost tega spomina je pač le nov dokaz, da je mož preteklo soboto v divjem strahu za svojo parlamentarno prvaštvo popolnoma izgubil duševno ravnotežje. Kdor bi pa tega še ne verjel, naj pa prečita sledeči odlomek ŠasterSičeva monologa: .... ,dr. Tavčar pa je že zdavnaj izneveril se vsem točkam slo-vensko-narodnega programa. Mož ne spada v noben slovanski narodni klub. Njegovo mesto je pri No8kejih, Wrabetzih, Offnerjih in raznih Židih, ki ao pa Se vedno precej boljSi, nego on." To pač zadostuje! Mislimo, da bi zadostovalo tudi vsakemu p8ihijatru v dokaz, da človek, ki je to zapisal, ni bil pri zdravi pameti! Zategadelj pa tudi slovenska javnost ne sme prestrogo soditi takih izbruhov bolnega politiškega duha, katerih tudi mi ne smatramo resnimi Zdravniki naj mu bodo izvenkranjski slovenski državni poslanci in nas bo v interesa celokupnega naroda slovenskega le veselilo, ako se jim posreči, spraviti moža k pameti ter dokazati, da megalomanija ni neozdravljiva. Želimo to tudi v njegovem lastnem interesa, kajti sicer bi se kranjski klerikalci danes ali jutri vzpričo neizogibnim posledicam takih politiškib oslarij vendarle utegnili spomniti onega avstrijskega vojskovodje, ki je nekoč takole modroval: „Ein General darf nie ein Esel sein, eben desshalb soll man aber auoh nie einen Esel zum General machen". A Petindvajsetletnica akade-mičnega društva „Triglav". Z velikim zanimanjem pričakuje se v vseh narodnih krogih ne le na Dolnjem Štirskem, ampak tudi drugod po Slovenskem dan 2. svečana. Velepomenljiva slavnost vrSi se ta dan v .Narodnem domu" v Maribora. Akademična mladina slovenska proslavi ta dan v kroga bivših sodruštvenikov in v obče v krogu prijateljev narodnega akademiSkega naraščaja petindvajsetletnico dičnega graškega akademičnega društva .Triglava". Kaj pomeni za naš narodni razvoj društvo .Triglav", ne da se povedati v navadnem časni&kem članku — o tem bi se lahko spisala debela knjiga; upajmo, da se take naloge res loti spretno pero. Kdor je kot akademik sam bil član katerega izmed obeh staroslavnih slovenskih akademičnih društev, le ta more po zaslugi ceniti pet« indvajsetletno blagodejno delovanje .Trigla-vovo". Pomisliti treba, da večina naših abi-turijentov pride kot neizkušena deca v popolnoma taja mesta, v popolnoma tujo jim atmosfero. Kar imajo narodnega prepričanja in moSkega narodnega navdušenja, morali sp si ga ob naših nenormalnih razmerah na sred? njih šolah takorekoč kradoma pridobiti. Neizmerno mnogo je odvisno od tega, ali ti mladeniči sami sebi prepuščeni živo svobodno akademiSko življenje ali v družbi izkušenih kolegov, v dobro organizovanem društvu iSčejo družabne izobrazbe, utrditve možatega značaja in podkrepljenja svojih narodnih idealov. Nad pol tisoča slovenskih abiturijentov sprejel je do dandanes .Triglav" v svoje okrilje, ponujal jim duševno hrano v svojih izobraževalnih klubih, v tisočerih britkih urah jih je bodril, pomagal jim s svetom in dejanjem. .Triglav" vzgajal je svoje člane kot može značaje, ki so si bolj nego dijaki katerega si bodi drugega slovanskega plemena znali celo med našimi nemškimi sovragi vedno priboriti spoštovanje in potrebni rešpekt. Da je pa vzrejal „Triglav" narodnjake, dokazuje nam marsikateri list naše novodobne slovstvene, kulturne in politične zgodovine. Skoro vsa slovenska, akademično izobražena inteligenca, ki Sirom Slovenije nosi na svojih ramenih težo narodne borbe, izšla je iz akademičnih društev .Slovenije" in .Triglava". .Triglav" je kratkoma častitljiv oče mnogoštevilnega krdela naših najboljših, delavcev na polju naše narodne pr os vete, našega narodnega napredka. To slavno tradicijo proslaviti hoče .Triglav" dne 2. svečana t 1. Da je pa dobro ime „Triglavovo" kljub njegovi velečastni tradiciji gotovim krogom v naSi domovini hud trn v peti, to ni ni-kakšna tajnost. Znano je, da je črna strankarska zavest že cesto bljuvala žveplo in ogenj na naša napredno-narodna akademična društva. Znano je tudi, čeravno ne tako splošno, da taiste temne sile celo z denarjem in s Se umazanejSimi silami skušajo hvala Boga z zelo pičlimi aspehi iz-podkopati tla baS tudi .Triglavu". Narod* njaki, ki vam je mar, da naS narod v smislu naših prvoboriteljev procvita na istih načelih, koja goji .Triglav" med svojimi člani že petdeseti tečaj, pokažite s svojim zanimanjem za njega petindvajsetletnico, da narodni ideali, ki so svetili sto in sto dič LISTEK. Podčastnik Prišibejev. Spisal Anton Cehov. .Podčastnik Prišibejev! Zatoženi ste, da ste 3. septembra t. 1. vaškega redarja Slngina, župana Alapova. redarje Jefimova, Ivanova in Gavrilova in še šest kmetov v govorjenju in dejanski razžalili, in sicer prve tri mej uradnim poslovanjem. Ali se priznavate krivim?" Prišibejev, zgrbljen podčastnik s strni-ščem po obrazu, se je postavil v vojaško pozituro ter odgovoril s hripavim, polzadu-Senim glasom, vsako besedo naglašuje, kakor da poveljuje: .Vaše visokorodje, gospod sodnik! Tako je, vsi zakonikovi paragrafi določajo, da treba vsako stvar ogledati od obeh stranij. Kriv nisem jaz, ampak vsi drugi. Vse se je zgodilo radi nekega mrtvega trupla. Bog mu daj večni miri Ta vam grem predvčerajšnjega dne s svojo ženo Anfizo mirno in dostojno in vidim, da stoji na bregu velika množica različnih ljudij. „S kako pravico se je zbralo ta ljudstvo?" vprašam. .Zakaj? Je-li v katerem zakona določeno, da smejo ljudje tru- moma hoditi okrog ?" Zakličem torej: .Narazen!" in začel sem jih s sunki raz ganjati, češ: domov naj gredo! Zapovedal sem tudi redarju, naj jih požene domov..." „Dovolite, saj niste načelnik redarjev, niti župan — je-li vaša stvar, razganjati ljudstvo?" „Ne, to ni njegova stvar," je bilo čuti različne glasove v ozadja. .Nič več ni možno živeti, tako počenja, vaše visokorodje. Petnajst let že pometa z nami. Od kar je prišel od vojaštva, bi človek kar zbežal. Do smrti nas muči vse!" .Tako je, vaSe visokorodje," je potrdil župan, katerega so poklicali za pričo: .Vsa občina je hodila tožit ga. Nič več ne moremo izhajati ž njim. Naj si bo procesija ali kaka poroka, ali naj se vrši kaj druzega, vedno je ta, vpije in strašno razgraja ter dela red Otroke vleče za ušesa, na lene pazi kakor kak tast, da se kaj he zgodi... Zadnjič pa je hodil od koče ter ukazoval: .Peti ne smete in loci ne smete imeti! Noben zakon ne določa," je dejal, .da se sme peti" »Čakajte, izpovedali boste pozneje," je rekel sodnik županu. .Sedaj naj govori Prilibejev. Prišibejev, nadaljujte!" .Kakor zapovedujete," je dejal s hripavim glasom podčastnik .Vale visoko- rodje, dejali ste, da ni moja stvar, razganjati ljudstvo. Dobro . . . Toda kaj, če nastanejo nemiri? Ali se sme dopustiti, da dela ljudstvo izgrede? Kje v zakonih je pisano, da se sme ljudstvu dovoliti vse? Jaz tega ne morem. Ako jih ne razženem ter ne okregam jaz, kdo pa bo sicer to storil? Saj nihče ne ve, kaj se spodobi V vsej vasi aem jaz takorekoč edini, ki zna ravnati z ljudmi nižjih slojev. In, vaSe visokorodje, jaz moram to razumeti. Nisem kmet, temveč podčastnik, odslužen računski narednik. V Varšavi sem služil pri Štabu. In potem, blagovolite pomisliti, ko sem do-služil, sem bil pri gasilnem društvu. In na to, ker sem bil za gasilske posle preslaboten, sem služil dve leti na nekem kla-siškem deškem gimnazija kot vratar. Iz-poznam se torej povsod. Kmet pa je pri-prost človek, ki ne razume ničesar, in poslušati me mora, saj je njemu v korist No. vzemimo na primer to stvar. Razgnal sem ljudstvo, na brega v peska pa je ležalo truplo utopljenca. .Zakaj lezi ta tukaj?" sem vprašal .Ali se to spodobi? Kje pa ima redar svoje oči? Zakaj," sem dejal redarju, .zakaj pa nisi tega oblasti? Morda je utopljenec sam skočil v vodo. Mogoče je pa tudi, da diu stvar po Sibiriji Morda se je zgodil tu zločinski umor"... In redar me ni poslušal ter je kadil svojo cigareto. »Kakega zapovednika imate tu?" je vprašal kmete. Od kod je prišel? Li ne poznamo," je dejal, „brez njega svojih poslov?" — .No, bržčas jih ne poznaS," sem mu dejal, .ti budalo bu-dalasto, ker kar tako, meni nič, tebi nič ta stojiš." Na to je rekel: .Javil sem že včeraj okrajnemu načelniku." — .Čemu?" sem dejal, .okrajnemu načelniku? Po katerih paragrafih zakonika? Mari je okrajni načelnik za to, kadar se gre za utopljence, obešence in drage? Ta se je zgodil zločin," sem dejal, ,za kar se ima brigati sodni ja. Ta treba," sem dejal, .poslati takoj kurirja k preiskovalnemu sodnika in k državnemu pravdniku, iu pred vsem," sem dejal, .moraš sestaviti protokol ter ga poslati gospodu sodnika" In redar je stal tu, poslušal je ter se smejal, in kmetje tudi. Vsi so se smejali, vaSe visokorodje, to lahko izpovem pod prisego. Ta se je smejal, in ta, in ta tu, in tudi Slugin se Je smejal. Čemu se režite?" sem vprašal, in redar je rekel na to: .Kaj takega ne briga nič sodnika." Pri teh besedah mi je postalo vroče. .Rekel si vendar to, redar?" se je obrnil podčastnik na Slngina. .Rekel sem." (Konsoprih. nim .Triglavanom* v njih narodnem delovanja, niti dandanes se niso zastareli. Slovenska akademična mladež, Id v sovražnem tnjem sveta, kakor skala ostaja zvesta neumrljivim narodnim načelom svojih pred« nikov, pripravljala se bode s toli večjim navdušenjem ins toli trdnejšim zaupanjem na plodonosno delovanje, v blagor in napredek mile domačije. Na mnogobrojno svidenje v Mariboru 2. svečana! Vekoslav K-. V IJufolJanl, 28. januvarja * K položaju. NemSke stranke se organiznjejo, in najrazličnejši listi in poslanci delujejo na to, da se združijo vse nemSke stranke v celoto s skupnim programom. Ta program bo obsegal sicer le glavne točke, v katerih naj bi bile vse nemSke stranke jedrne, v postranskih točkah pa naj bi imele posamezne stranke svobodo. „Glos Narodu" piSe, da leži usoda parlamenta v rokah Nemcev, ki pa so sedaj Se ofenzivnejSi in vsled uspehov svoje obstrukcije Se oSabnejSi. Zato ni pričakovati, da bi parlament mogel delati. NemSke stranke bodo zahtevale predvsem nemški državni jezik, katerega upajo doseči s pomočjo Poljakov. Tudi poostritev opravilnika bodo zahtevali Nemci, da bi bila obstrnkcija Čebov onemogočena. Videli bomo — piše „Glos Naroda" — ali se bo poljski klub res dal voditi na vrvici od Nemcev in od vlade. Vsekakor bi bilo dobro izvedeti pravočasno, kaj se skriva za poostre-njem opravilnika". „Neue Freie Presse" kliče vse nemške stranke na boj proti češki ob-atrakciji, iz Česar se da sklepati, da „Neue Freie Presse" že sedaj ve, da bodo Mlado-čehi prisiljeni delati obstrukcijo! Papeževa enciklika o krščanskem socializmu. Papeževa enciklika okrščanski demokraciji, ki se je izročila 26. t. m. kardinalom, poslanikom in visokim osebam ku-rije, je dvajset strani obsežna broSura. Papež piše, da so katoličani posvečali vse svoje delovanje socialnemu delu, delavcem na korist. Ustanovila so se delavska tajništva, gospodar8kokmetijske blagajnice, delavska in hranilna društva i. dr. Vendar se papežu ime .krščanski socializem" ne zdi pravi ter priporoča naslov .krščanski de-mokratje". Socializem, piSe papež, se bavi le z materialnimi vprašanji ter skuša doseči popolno jednakost in skupnost (?) posestva. Krščanska demokracija pa spoštuje principe božjega zakona in stremeč za izboljšanjem materialnih razmer ima vendar pred očmi vedno tudi dušni blagor narodov. Papež poživlja katolike, naj izboljšujejo položaj delavcev, a jih odvračajo od upornosti in od puntarstva; delavci naj delodajalce spoštujejo in izvršujejo svoje verske dolžnosti. Ako se zgodi to, bo vladal na zemlji socialni mir. Tako papež. Za rešitev socialnega vprašanja je storil doslej krščanski socializem toliko kot nič. Zanesel je le med delavstvo klerikalizem ter povečal boj med posameznimi sloji človeške družbe. Delavskega vprašanja se resno niti lotil ni. Vojna v južni Afriki. Pariška „Times" poroča, da se ofici-alno potrjuje vest, da kuga v Kaplandiji napreduje, ter da se število mrtvecev v angleški armadi strašno množi. Londonski vojni urad je dobil baje poročilo, o veliki zmagi Burov na liniji PretorijaLonrenzo-Marques. Vojci urad pa noče objaviti brzojavk, da ne poveča žalosti v Londonu. Kitchener je sporočil, da angleške Čete na zahodu in vshodu Kaplandije prodirajo dalje, iu sicer na zahodu skozi CIamvilliam in na vshodu ob Uniondalu. Kitchener trdi, da so Buri med Holandci vedno nepopu-larnejši, čemur pa ugovarjajo druge vesti, da Holandci Bure na vse načine podpirajo. .Midlands News" poroča, da je prišel v ponedeljek zjutraj v mesto Aberdeen oddelek Burov, ki so Sli naravnost v taborišče policijske čete, ter ji vzeli konje, orožje, uniforme in razne droge, za vojno koristne stvari. 40 mladeničev tistega mesta je stopilo takoj v vrste Borov, ki so nato odSli. Iz Kapstadt» poročajo, da je med angleškimi prostovoljci mnogo ovaduhov. Nekaj je že zaprtih. Dvajset poli-cij8tov se je 21. t. m. v Devondalu udalo Burom brez odpora. Pri Fourteenstreamsu, na desnem bregu Vaala in severno Kim-berleya, so Buri porušili železniško progo, tako da je sedaj zveza med Kimberleyem in Mafekingom pretrgana. Bazen tega so vzeli Bori ondi Angležem osi vlak s vojnimi potrebščinami. 23. t m pa bi bili Bori skoraj ujeli Kitchnerja, ki se je peljal s vlakom proti Middelburgu. Oklopni vlak, ki se je vozil pred osobnim vlakom, so Bori vrgli a tira in naskočili osobni vlak. Ker pa je bilo Angležev več, so se Bari umaknili. Kako predrzni so Bari, dokazuje njih naskok na električno osredno tovarno v Johannesburgu, kjer so z dinamitom razrušili troje strojev. Veliki del Johannesburga je zategadelj ponoči nerazsvetljen. Iz Pretorije poročajo tudi, da so se zbrale v sosestvu Belfasta in Balmorala velike čete Burov. Krüger je izjavil nekemu žurnalista, da je sedaj manje možno upati, da bi se sklenil mir, ker sta novi angleSki kralj Edvard in Chamberlain osobna prijatelja ter oba delničarja južno afričanskih rudnikov. Krüger pa je dobil poročilo, da namerava Delarey vdreti v Natal, Botha pa se približa železnici v Delagovo. Zadnje čase so angleSki generali obsodili več Burov na smrt ter jih je bilo že mnogo postreljenih. S takimi sredstvi pa Angleži odpor Borov samo podžigajo. Dopisi. S Planine pri Vipavi 25. januvarja. Sklicuje se na § 19, tisk. zakona, zahtevam z ozirom na dopis „S Planine pri Vipavi", priobčen v Vašem listu z dne 12. januvarja 1901 St. 10, da priobčite v postavnem času na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da sem jaz mesto da bi propovedoval Božjo besedo, ljudi zmirjal s prižnice z vsakovrstnimi psovkami; ni res, da sem se vedel na prižnici, kakor kak glumač; ni res, da sem se zvijal kakor premagan zmaj zdaj na desno zdaj na levo in naprej, toliko, da nisem padel čez pri-žnico na ljudstvo; pač pa je res, da sem se vedel tako, kakor se spodobi cerkvenemu govorniku. 2. Ni res, da sem koga psoval z liberalnimi cunjami in barabami in tudi ni res da sem rekel: „kot svinje bodete krepali." 3. Ni res, da se je vsled mojih psovk vzdignil priprost kmet iz svojega sedeža in odšel iz cerkve. 4. Ni res, da sem v nedeljo dne 23. decembra ponovil sv. zakramente toda bolj z raznovrstnimi psovkami kakor z naukom. 5. Ni res, da sem govoril: .Gorje Vam Planincem in sploh vsem po celi dolini, ki ste tako daleč zaSli. Bog vas je zapustil in Vas bode zapustil v prihodnje. Nobene sreče ne bodete imeli več, ne pri eni ne pri drugi stvari, najmanj pa pri vinski letini. Glejte, sedaj služite hudiču in zlorabite sv. Duha, kateremu ste obljubili pri sv. birmi, da boste trdni vojščaki Kristusovi. A zdaj se vojskujete zoper cerkev. Ne spoštujete nas maSnikov itd. Gorje vam." Res je samo to, da sem ljudi resno opominjal, da naj spoštujejo mašnike, češ, ker vsakdanja skušnja uči, da tisti, ki se vanje zaganjajo, jih grde, nimajo sreče že na tem svetu. Anton Antončič župnik na Planini pri Vipavi. Opomba uredništva: Hentajte! Iz Novega mesta, 24. januvarja. Naš prost dr. Elbert je jako plemenit človek. Nemci v rajhu bi se razžalostili, ako bi izvedeli, kako plemenito nastopa ta njihov rojak. Kaj takega pa Se res ni bivalo kot prost v naši proStiji. Pisalo se je že, da ta proSt sam stika za žaljivimi besedami, ki so se izrekle proti klerikalnim pristašem in da jih pusti zasledovati po svojih hlapcih. Profit pifie informacije, zaslifiuje eventuelne priče in potem pošilja te lju-beznjivosti dr. Šusteršiču, da isti kaj več zasluži in dr. Brejcu, kateremu je tudi obvezan farovž. Mož tudi rad kako žaljenje na-se zasuka, dasi se je drazega tikalo. V spomin nam prihaja, dekan g. Tavčar v Žužemberku. Tega so nekateri volilci- nasprotniki pred nekaj Časom hudo zalili. Mož živi kakor anahoret in ves denar kar ga dobi, razmeče v dobrodelne namene. — Pri prosta slov. natura bi rekel nemara dr. Elbert — Prosili so moža nekateri, naj ne zameri. Seveda ne je odgovoril, ali mislite, da bi bil tožil? Vem, da nisem deležen tega, kar se mi je očitalo in volitve zbujajo strasti. Kdo bo vsako besedo na tehtnico polagal v strastnem volilnem boju! To bi se bUo, da bi se tožili! Tega pa ne! — Seveda g. Tavčar je le dekan v Žužemberku, dr. Elbert je pa profit in že prav blizu Škofa ali na Koroškem, ali v Gorici, ali bodi že kjerkoli. Nema iz rajna se mora na Slovenskem v vsem razlikovati od boljših družin navadno-krvnih slovenskih duhovnikov. Pri nas na Dolenjskem smo si vedno dozdaj po končanih volitvah odpustili ža-ljenja drug dragemu. Ce je bila katera pregorka, preklical jo je vsak rad javno. Ta prost tudi za to skrbi, da odškoduje koga po zastopstvu ljubljanskih klerikalnih zastopnikov. Tudi to prenaša njegovo žlahtno srce. Sovraštvo mej meščani hoče naprej kuriti. Zlato nemško srce iz rajha! Mej domačimi Nemci, hvala Bogu, vendar nimamo nobenega takega. Zapomnili smo si to. Ta prost bo tekom časa izvedel, da mi prokleto malo človeka samo zaradi tega čislamo, ker je prost, ampak le tedaj, Če je mož za to. Zameril se je s svojo maščevanjaželjnostjo vsem, tudi istim, ki so mu dali glasove. Ko je pretil 21. t. m. velik požar vsemu mestu in smo vsi meSčani kot najboljši prijatelji skrbeli za to, da se nesreča zmanjša, tedaj se je videlo, da nas ta nemška maščevalnost socijalno ne razkroji Roka v roki smo si to brez besed povedali. Prosta pa ki je pri svojem hlevu stal, nobeden ni pogledal. Pri nas je že tako gospod Nemec iz rajha ! Da pokažemo, da zamoremo tudi mi tožiti zaradi žaljenja časti, tožil je pred požarom g. Hočevar sen. g. Mikuliča, ki se je bil kaj grdo o tem starčku na dan volitve izrazil. Pri obravnavi je g. dr. Slane v imenu g. Hočevarja to Žalitev, ko je bila dokazana, sam od sebe brez prošnje odpustil ter tudi stroškov ni zahteval. Tako Slovenci na Dolenjskem razumejo krščansko ljubezen. In stari g. Hočevar je tekom 65 let, kar je v Novem mestu — (star je 95 let, rojen v Pudlogu pri Vel. Laščah) kmetom in meščanom več dobrot izkazal, kakor kateri duhovnik prošlih deset let. Vsak človek je našel pri njem pomoč, in kar je denarja mej kmeti razdal, ko ni dobil povračila, lahko štejemo na 50tisoč gld. Tu bi bila na mestu občutljiva kazen. Ali mož ni hotel škoditi, ni hotel, da bi se Novomeščanu očitalo, da je žaljenja med volitvijo rabil kot sredstvo maščevanja Ta meščanski princip ogrditi, bilo je dano le temu proštu dr. Elbertu. To si je vsak meščan brez razlike pol. izpovedanja zapomnil in tudi someščani, naši domači Nemci. Ako misli dr. Elbert, da njegovo maščevalno nastopanje našim Nemcem prija, se jako vara. Takega kavalirstva isti ne poznajo. To je le njegov specificum. In smrdi jim, kakor nam. Z Notranjskega, 25. januvarja Dne 2. t. m prišel sem po svojem poslu k Sv. Vidu in ker je bila ravno nedelja, sem šel kakor veren katoličan, dasiravno liberalec, v ondotno cerkev, z nadejo, da bo dem vsaj v tem hribskim kraju še enkrat slišal besedo božjo, katera se je itak že povsod iz cerkve izpodrinila in vpeljala namesto iste politika. Toda zmotil sem se. Bilo je branje pastirskega lista, in za nameček temu začel je ondotni župnik, pravi protitip neolikanega gorskega drvarja, liki jezen gad, bruhati iz sebe grde zabavljice na liberalce in liberalno časopisje, in rotil svoje nevedne ovčice, naj se varujejo iti pod streho tiste hiSe, v kateri se bere .Slovenski Narod" in „Rodoljub". Iz tega se jasno vidi, kako se ta črna garda boji svetlobe in resnice, boji, da ne bi kmetsko ljudstvo iz časnikov izvedelo in spoznalo njih hinavstvo in njih dejanja, in bi se vsled tega spoznanja odprle ljudstvo oči. Nadalje se je spravil na liberalne župane in pristavil, da ima Kranjska Še mnogo katoliških županov, pozabil pa je povedati, kje da so. Ker pa on tega storil ni, mu povemo mi, da le tam kjer je župan le vsled svoje nevednosti navezan na nunca, noben samostojen in olikan župan pa se ne bode klanjal farovSki kuharici. Pozabil pa je tudi povedati, da ima Kranjska tudi Se nekaj vzornih duhovnikov, ki so narodnega mišljenja, katerim župnik pri Sv. Vida Se vreden ni, čevlje biksati. Res pomilovanja vredno ljudsto, ki mora nedeljo za nedeljo poslušati taka zabavljanja namesto besede božja Nehote so mi na misel prišle besede Kristusove, kateri je Judom rekel, da so napravili iz tempeljna jamo razbojnikov. Taki duhovniki pa, kakor je župnik Lovšin* zapravljajo iz hiSe božje politično beznico, in le na najnižji stopinji olike stoječ človek je zmožen tacih zabavljic, s katerimi se produoira v cerkvi ta žapnik. Premišljeval sem, ali bi ne kazalo take vrste fanatikov poslati v ljubljansko bolnico, da bi se istim tam poskrbeli novi možgani. Morda bi se dalo to storiti tako, da bi se- jim mesto sedanjih vložili v butice koštrunovi možgani Neki stari mož, katerega sem potoma ogovoril, mi je zagotovljal, da kaj tacega ni bilo Se pri Sv. Vidu, in da najbrže tega ag8püda" luna trka, ker ravno ob mlaju ali Sčipu vselej najbolj zabavlja, in ravno ta* dan je bil mlaj. To zabavljanje pa gotovo ne bode ničesar pomagalo, ampak je najboljša reklama za liberalno časopisje, ker si je kakor sem čul, iz radovednosti nekaj farmanov naročilo „Rodoljuba". Kadar pridem zopet k Sv. Vidu, bom šel zopet poslušati ribniškega — petelina. Ivan Žvižga. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28 januvarja. — Kako ,,Slovenec" svoje obljube izpolnuje. V znani aferi obč. svetnika g. Turka s Kmetičera iz Trzina se je „Slo-venec" v štev. 286 po prvi obravnavi pri okrajni sodniji obregnil ob funkcijonarja drž. pradništva, Češ, da se mora proti oprostitvi g. Turka pritožiti. Zajedno je ,.SIovenec" slovesno obljubil: „Mi bodemo zadevo zasledovali in svoj čas tudi v tem pogledu javnost obvestili." Od tedaj se je ta zadeva popolnoma dognala. Državno pravdništvo se je pritožilo zoper oprostitev g. Turka, vršila se je vzklicna obravnava na drugi instanci, pri kateri se je izkazalo, da „Slovencev" prijatelj Kmetic pod prisego ni govoril resnice, in da so ga agentje ljubljanskih duhovnikov naščuvali na tožbo, gosp. Türk je bil popolnoma oproščen, a „Slovenec" še do danes ni izpolnil svoje obljube, da bo javnost o tem obvestil. .Slovenčevi" duhovniki so g. Turku pač cele tedne čast' kradli, a ko se je izkazalo, da so mu delali krivico, da so ga obre kovali, so se lepo potuhnili in pozabili celo na svojo izrecno obljubo. Vzlic tem pa so silno užaljeni, če se jim očita li-guorijanstv o. — Občni zbor društva „Pravnik" se je izvršil v soboto pod vodstvom društvenega načelnika g. drž. poslanca, svetnika dr. F e r j a n č i č a , ki je podal v svojem nagovoru celotno sliko o stanji društva v ravno završenem 12. l«tu njegovega obstoja. Spominjal se je pri tem nedavno' zamrlega odvetnika g. dr. Alf. Moscheta ustanovnika in izdajatelja „Slov. Pravnika" v istega prvih 4. letnikih*. Ranjki je izzval s svojim listom ustanovitev društva .Pravnik", ki je nadaljevalo izdajanje lista. Zborovalci so se v znak žalovanja za zamrlim ustanovnikom dvignili raz sedeže. Društveni tajnik g. dr. Foerster je poročal o društvenem delovanji. Označil je kot smoter, kateremu je posvečena vsa o Juro va skrb, izdajanje društvenega glasila ,Slov. Pravnik", ki šteje sedaj Že 16 letnikov. Glasno pohvalo je izrekel uredniku glasila, g. dr. M a j a r o n u, ki vodi vzornim načinom društveni list v tiru znamenitega, vsikdar zanimivega, znanstveno se odlikujočega strokovnega lista. Blagajnik g. dr. Pire je poročal o dohodkih, ki zna-Sajo zadnje leto 2852 K 47 h in o izdatkih v znesku 2470 K. Izvolil si je na to občni zbor v društveni odbor kot načelnika g. svetnika dr. Ferjančiča, kot odborniki so pa izvoljeni gg. sodni pristav dr. Foerster, sodni tajnik K a v č n i k, odvetnik dr. M a j a r o n, sodni pristav M i I č i n s k i, odvetnik dr. Pire, odv. kandidat dr. Š v i g e I j, dež. sod. svetnik Weng er. Vnanjimi odborniki so izvoljeni gg. ministerialni tajnik dr. B a b n i k na Dunaju, odvetnik dr. HraSovecv Celji in odv. kandidat dr. Zucconv Polji. Računska preglednika sta g. notar Gogola in g. odvetnik dr. Mund a. — Slovensko gledališče. Sinočnji .Tannhäuser" je materijelno izvrstno nadomestil odpadlo .Nitouche": gledališče je bilo ob neveljavnem abonementu in višjih opernih cenah izborno obiskano. Predstava je bila dobra, posebno pevska tekma se je posrečila V prvem dejanju je bila ta pot gdč. Noemi pridna, v ulogi pastirja je gdč. Radkiewicz ljubeznivo priskočila na pomoč. Herman, ki je dobro pel, naj v igri opasti nemi razgovor. To pogovarjanje v nlogi je, kakor smo, mislim, že imeli priliko opomniti, z Wagnerjevo glasbo neskladno, ker tej glasbi je petje govor. Precej precizni so bili vsi večapevi, prav lep je bil dvospev Lizabete in Tannbäaserja, ki sta bila tndi sploh jako dobra, v dragem dejanja. Odlikoval se je tudi Wolfram po petju in deklamaciji, Walther po glasu. Orkester, ki sinoči sem ter tja ni ubogal, je dobil po overturi aplavz. — „Glasbene Matice" pevski večer s plesom je bil najlepša prireditev letošnjega predpusta in se je obnesel v vsakem oziru prav sijajno. Velika dvorana v „Nar. domu" je bila natlačeno polna izbranega občinstva. Poleg koncerta vojaške godbe, ki je pod vodstvom g. kapelnika Chrištofa izvajala jako zanimiv vspored, se je posebno odlikoval koncert, ki je trajal nad uro. Mnogoštevilni moški zbor je pel pod vodstvom g. prcf. Hubada prav krepko in lepo nuancirano Foersterjevo j.Pobratimijo4, (solo g. Pucihar) in F. S. Vilharjev .Na vrelu Bosne" (solo g. Bakovic), tercet iz Mozartove „ Čarobne piščalke" so prav ljubko zapele gdčni De v, Moos in gospa Ferjančič, spremljala je gdčna Šincl. Primadona naše opere, g. C a r n e r i pela je valček „Paria" in posebno pohvalo pridobila z izrazovito prednašano F. Vilhar jevo „Nezakonska mati". Končno je zapel mešani zbor tri točke: Sattnerjev „Opomin k petju" in „Na planine" (solo g. Završan) m narodno „Kukavica* (harmon. g. Žirov nik). Vsaka točka lepo uspelega koncerta je vzbujala glasno pohvalo občinstva. Po pevskem koncertu je izvajala godba drugi del svojega vsporeda, iz katerega omenimo posebno Zajčevo uverturo „Granicarji" velika potpourrija iz „Tanbäuserja" in „Prodane neveste" ingracijozniDelibesov „Scherzetino pizzicato", ki se je moral ponavljati. Ob 11. uri, ko so odstranili mize iz dvorane, se je začel ples, ki je bil jako živahen in seje odlikoval po množini elegantnih in dra-žestnih plesalk. Prvo kadriljo je plesalo 66 parov, plesalo se je prav vztrajno. Z eno besedo, bil je jako lep in zabaven večer, ki je na čast prirediteljem, neumornemu vodji g. Hubadu in neutrudljivim odbornicam in odbornikom. — Damska soba ljubljanske čitalnice je dobila nedavno nov okras, velik prelep portret rajne gospe Marije M u r-n i k o v e, prezgodaj preminule, nepozabne voditeljice ljubljanskega narodnega žen-stva. Portret je podaril Čitalnici g. ces. svetnik Ivan M u r n i k , portret pa je delo akad. slikarjev M. S t r n e n a in Al. Š u b i c a. — Planinski večer. „Slovensko planinsko društvo" priredi v sredo, 30. t. m. gostilniški sobi v „Narodnem domu" zabavni večer, na katerem bode predaval društveni podnačelnik, gosp. dr. Foerster o švicarskih mestih, katere je pretečeno leto prepotoval. Od tega potovanja prinesel je gospod dr. Foerster jako zanimive in žive ntise seboj in pričakovati je, da nam ta v6Čer napravi mnogo užitka. Začetek ob 8. uri zvečer. Upeljani gosti dobro došli. — Šolska vest. Na ljudski šoli v Zagorju ob Savi je začasno nastavljena učiteljica gsdč. Ivana Škrjanc. — Iz Novega mesta se nam piše 26. t m.: Umrl je danes g. Martin Mohar; umirovljeni ravnatelj pomožnih uradov. Po stal je 76 let star. Rojen je bil v Žalni. Živel je nad 40 let v Novem mestu. Ljubezniv človek, ki vedoma ni nikomur škodoval, bil je v narodnem taboru izza prvih Časov zbujenja slovenske narodnosti na Dolenjskem. Trden je bil v domoljubju, dasi uradnik, tudi pod Gertscberjem. Bil je zvest, naroden sodelavec v našem mestu. Pri zidanju „Narodnega doma", tega važnega zavetišča slovenskega socialnega življenja v našem mestu, je delil skrbi dra. Bučarja, Kalčiča, Kastelica in drugov. Neljubo nam je bilo videti, da se je ta zvesta slovenska duša na stare dni vnemal za Nemca kandidata. Mislil je, da se bije za slovensko stvar, a ni dobro gledal. Pa to smo že pozabili in ljub mu hranimo spomin. Po lepi stari novomeški navadi spremili ga bomo vsi ven do grobišča, hvaležni mu za njegovo domoljubje, ki se je v težavnih razmerah vedno izkazalo čisto kot zlato. Z Bogom, zadnji izmej prvih novomeških slovenskih domoljubov! — Rakovški samci prirede, kakor smo že naznanili, dne 9. febravarja svoj obflepriljubljeni plesni venček. čisti dohodek te veselice je namenjen v korist Šolske mladine — Bralno društvo v Knežaku in tamburaSki klub priredita v nedeljo dne 10. svečana veselico s petjem tamburanjem Šaljivo igro in plesom. Opozarjamo na to veselico p. n. sosedna društva s prošnjo, da se pri event. prireditvi svojih veselic nekoliko ozirajo na nas. — — Iz Vitanjs se poroča: Med tistimi, ki so se odtegnili volitvi, se nahaja tudi .narodnjak" Viktor Jankovič, to je tisti .narodni' klobučar, ki ima na svoji robi tiskane besede „Bog in narod", da slepi ljudstvo, to je tisti Viktor Jankovič, katerega „najblizji" sorodnik alias dr. Jankovič se širokousti po Kozjem ter blati slovenske narodnjake po ,,Slovenca". Bi li ne bilo umestneje, doktore Jankovič, da bi svoje sorodnike poučili o narodnih dolžnostih, kakor da sejete po nopotrebnem prepir? Toda vaša časti lakomnost bi vtem slučaju trpela ? Poznamo se! — Velika maškarada telavadnega društva „Celjski Sokol" na pustno ne deljo, dne 17. svečana t. 1., v vseh zgornjih prostorih .Narodnega doma" v Calju obeta biti, sodeč po velikem zanimanju za to res najlepšo predpnstno veselico celjskih Slovencdv, ena najkrasnejših maškarad, kar jih je kdaj priredilo to društvo. V družbi mnogih jako originalnih klovnov nastopili bodo letos pristni kitajski bokserji. Poleg temnopoltih Beduinov, kateri nastopijo ta večer v celi karavani v izvirnih kostumih, tudi ne bodemo pogrešali junaSkih Črnogorcev in krasnih skupin narodnih dam, ki nas hočejo letos presenetiti s svojim posebnim nastopom. — Ker bode skrb odbora, da se bode vsak udeleženec zabaval kar najbolje, smemo že zdaj računiti na jako mncgobrojen odziv povabljencev v zado-voljnost društvenega odbora, ki bode žrt voval velike vsote — da bode uspela veselica Čim boljše. Jako lepa in okusno izdelana vabila je začel odbor razpošiljati ravnokar. Ako bi slučajno kdo izmed Ca stitih prijateljev društva, kateri bi želel posetiti to maškarado, po neljubi pomoti ne dobil morda vabila, naj se blagovoli takoj obrniti na društveni odbor v Celje, ki mu bode radovoljno takoj ustregel. — Začetek ob 8 uri zvečer, blagajnica se odpre ob 7. uri. Vstopnina 1 krona za osebo. Členi „Celjskega Sokola" v društveni opravi ali v maskah so vstopnine prosti. Vsak 'ne-maskovan udeleženec, razen gardedam, debi pri blagajnici jako lično čepico, za katero mu je plačati kot globo 40 vin. Vstopnice se dobe le proti izkazu vabila zadnji teden pred maškarado pri društvenem odboru v .Narodnem domu" in na večer maškarade pri blagajnici. Svirala bode celjska narodna godba. — Gornjegrajsko učiteljsko društvo bode zborovalo v nedeljo dne 3. svečana ob 1. uri popoldne v Št. Jan: i pri Korenu. — Obsojeni Krstičevci Dne 21. t. m. je bila pred deželnim sodiščem v Trstu razprava proti četvorici Krsticevih pristašev, ki so neusmiljeno potolkli nekega človeka narodne stranke v Istri. Jeden je bil obsojen v 4 mesece ječe in 222 kron odškodnine, drugi v Štiri tedne zapora. Ostala dva sta bila oproščena. — Ples pekarjev v Trstu bo jutri dne 29. t. m. v gledališču .Armonia". Čisti dobiček namenjen v prid pekarjev, ki niso več sposobni za delo. — Dijaški dvoboj. Na Dunaju je bil te dni mej dvema visokošolcema dvoboj, pri katerem je bil neki medicinec Štefan Kokonac smrtnonevarno ranjen Vsled tega sta bila aretirana najprej njegova sekun-danta, sedaj pa je policija zasledila tndi Kokonačevega nasprotnika, ta je 21 letni Jurist Karol Schmitt iz Novega mesta. Schmitt je bil aretiran in izročen deželni sodniji. — V kupeju zastrupil se je na poti iz Ljubljane proti Gradca kacih 28 let star mož. Nekemu sopotniku je povedal mej vožnjo, da se imenuje Danijel Kosovski, in da je nesrečen Ljubljančan. Več ni bilo razumeti, ker je nesrečnik jako nejasno govoril, kakor bi se ves tresel. Dokumentov ni imel pri sebi, pač pa je mej vožnjo vrgel neki zavitek v Savo. — Nedeljska kronika. Vojaki 27. peS-polka in brambovoi so se včeraj zvečer sprli in stepli na Tržaški cesti. Slučajno sta prišli mimo dve vojaški patrulji, ki sta razgrajače odvedli. — Svečeniki pomočnik S T. je na Rimski cesti psoval vojake. Policaj ga je ustavil in aretiral, pa se mu je zopersta vil, mu Zbil kapo z glave in zbežal. Dobila sta se na Bleiweisovi cesti. — V gostilni na Dunajski cesti je bil delavec E. T. tako nadležen, da so poslali po policaja, da ga je odstranil iz gostilne. — Pod mizo je brcal črevljar P. G. iz Hradeckega vasi v gostilni na Poljanski cesti St 48 visoko* Solca A. A. Leta je brcnil nazaj pa je zadel užitninskega paznika S. K, ki je viso-koSolca udaril z roko po glavi in mu pri tem razbil očali, da ga je steklo vrezalo na obrazu. — Primarij g. dr. Šlajmer je v soboto pred bolnico padel in se na desni roki močno poškodoval. — Iz zapora pobegnil je v Cerknici 25 let stari mesarski hlapec Josip Turšič po domače DraSčev, ki je bil v preiskavi zaradi tatvine. — Rop. Posestnik Anton Žnidar iz Utika pri Vodicah je 21. t. m. zvečer popival z dvema fantoma Valentinom in Josipom Kopitarjem in se potem ž njima odpeljal proti svojemu domu. Na potu sta ga fanta napadla in pretepla in mu šiloma vzela 60 K denarja. Orožniki so fanta aretirali in ju izročili sodniji v Kamniku. — Zastonj iz Trsta v Ljubljano se je hotel peljati brezposelni komptoarist J. Goltaš iz Budjevic. V Ljubljani na kolodvoru so ga „pogruntali" in izročili policiji. — Ogenj na Žsbjeku. Gost dim se je včeraj popoludne vzdigal iznad Žabjeka. Misiilo se je, da gori v dimniku. Obvestila se je o tem tudi požarna bramba, in se je podalo nekaj mož na Žabjek, kjer se je dognalo, da so provzročila gosti dim drva, ki so se sušila v peči in so bila začela tleti. — Nesreče. Orglarski vajenec Jožef Hajdal je v soboto zvečer vsled poledice na cesti padel v Streliških ulicah tako nesrečno, da si je izpahnil nogo in so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnico. — Istega večera se je ponesrečil na Cesarja Jožefa trga sodnijski uradnik F. S. Prepeljali so ga z rešilnim vozom na njegovo stanovanje. — Konji splašili so se v soboto popoludne na dvorišču .pri Figabirtu" in so dirjali po Dunajski cesti do železniškega prelaza, kjer jih je ujel železniški čuvaj. Konji so bili Andretovi z Viča. — Na večer istega dne so se na Karolinški zemlji splašili konji Lovrenca Šarca, posestnika na Karlovski cesti št. 19 in so dirjali čez most na Gruberjevo cesto, kjer jih je neki voznik ustavil in obdržal, dokler ni prišel za njimi hlapec. — Stepla sta se danes dopoludne na sv. Jakoba trgu delavec Ignacij Kamnikar in premogarski hlapec Ivan Novak. Slednji je prvega tako udaril z neko rečjo po glavi, da mu je kožo prebil in ga precej hudo ranil. — Ukradene je bila dekli Ivani Le-hanon v Židovskih ulicah iz spalne sobe srebrna ženska ura. — Mestna posredovslnios za delo in službe. Oi 19. do 25. januvarja je dela iskalo 9 moSkih delavcev in 38 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 7 moSkim delavcem in 34 ženskim delavkam. Stanovanja 1 ponudba, 3 najemniki, 1 stanovanje je bilo oddano, 86 delavcem je bilo 52 odprtih mest nakazanih in v 31 slučajih se je delo vsprejelo, in sicer pri 5 moških in 26 ženskih delavkah. Od 19. do 25. januvarja je doSlo 221 proSenj za delo in 170 deloponudeb, 240 delavcem je bilo 202 odprtih mest nakazanih in v 124 slučajih se je delo sprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 mizarski pomočnik, 1 strojni kurilec, 1 kočijaž, 4 konjski hlapci, 2 kravarja, 1 Špecerijska prodajalka, 2 natakarici, 1 sobarica, 5 deklic za vsako delo, 4 deklice k otrokom, 3 kuhinjske deklice, 6 dekel za kmetska dela, 2 postrežkinji. Dela iščejo 3 trgovski pomočniki, 1 podobar, 1 risar, 2 pisarja, 1 gozdar, 1 izurjena trgovska blagajničarka. Iščejo se v najem večja in manjša stanovanja. * „Chopin Prelude". Grof Lev Tolstoj mL je izdal novo novelo pod naslovom „Chopin Prelade", v kateri trdi, da more človek le v zakona povspeti se do prave moralnosti in popolnosti. Zakon pa mora stati na moralno-eticni podlagi. Ne-dotaknjenost teles in duševna čistost moža in žene sta glavni pogoj srečnega zakona. Tolstoj priporoča, naj bi se ljudje možili in ženili čim preje. Novela je jako lepa in umetniško dovršena. Izšel je tudi že nemški prevod C von Gütschowa v Lipsiji. * Svetovna razstava v Parizu. Opozarjamo p. n. občinstvo, da je družbi za čajno trgovino in za zaloge čaja bratov K. & C. Popoff v Moskvi za svoje izvirno ruske zavoje čaja (priznano najfinejša in najpriljubljenejša znamka) jury pariške svetovne razstave priznala najvišjo odliko .Grand Prix". Ta v weh krogih pribivalstva jako čislana čajna znamka se dobiva v vseh dotičnih boljših trgovinah cesarstva. * Spomenik — opice. Občinski svet v Grenoblu na Francoskem je baje sklenil postaviti nedavno poginolemu šimpanzu .Charlemagne" bronast kip ter je v to s?rho tudi že določil večjo svoto. Opica, katero je pred devetimi leti neki raziskovalec Afrike privedel v Grenoble, si je znala baje pridobiti simpatije vsakega prebivalca v meatu ter je imela svoboden vstop v vsako hišo. Šimpanz je bil reden odjemalec v trgovinah s sadjem in zelenjavo. Pred petimi leti je „Charlemagne" baje rešil tudi nekega otroka iz vodnjaka; bil je povsem krotak ter je bil v svoji o bi* ki podoben delavcu; vendar pa je najraje hodil po štirih. Navadno je sedel na strani igralcev v kavarnah ali pa poleg ribičev na bregu reke, kjer je po cele ure presedal ter s častitljivim in pametnim obrazom opazoval stvari, ki so se vršile krog njega. .Charlemagne" je bil tudi ljubljenec otroške bolnice v Grenoblu. Zato pa dobi spomenik. Slava šim-panzom v Grenoblu! * Častnikov pes. Londonski časopis „Graphic" je prinesel sliko pisanega psa. Pred letom je hotel neki angleški častnik vzeti psa seboj v Južno Afriko, a ko se je vkrcal, je izvedel, da ga mora pustiti doma. Pes je torej vstal v luki Southampton ter hodi vedno, kadar pristane ladija, gledat, ali se je vrnil njegov gospodar. Redarstvo v luki skrbi za psa, a neki gospod plačuje zanj hrano dotlej, da se vrne častnik. Književnost. — „Planinski Vesinik" ima v 1. št. svojega VII. letnika tole vsebino: Iz Baum-bachove koče na Triglav. Spisal Anton Stres. — črez Kavkaško pogorje. Spisal L. Stiasny. — Stol v zimski obleki. Spisal J. M. — Društvene vesti. — Književnost. .Planinski Vestnik" stane na leto 4 K, za dijake 2 K 40 h. Člani .Planinskega društva' pa ga dobivajo brezplačno. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 28. januvarja. Ministrski predsednik Körber je imel danes celo uro trajajoče posvetovanje z dr. Paca-kom kot načelnikom češkega kluba. Po tem razgovoru se je takoj peljal k cesarju. Ministrski svet se je sešel danes popoldne ob treh in je sedaj upanje, da se v kabinetu nastale diference poravnajo. Ob isti uri se je sešel izvrševalni odbor češkega kluba. Na sejo je povabljen tudi minister Rezek. Dunaj 28. januvarja. Vprašanje glede volitve predsedstva še vedno ni rešeno. Mej strankami nekdanje desnice prevladuje mnenje, naj se staro predsedstvo zopet izvoli. Posl. Weigl, ki bo predsedoval kot starosta, je v tej zadevi že govoril s Fuchsom in s Pacakom. Dunaj 28. januvarja. 13 nemških radikalnih poslancev, ki so se zbrali v Bodenbachu, se je izreklo za Schöne-rerjev program s pogojem, da pristop k njegovi zvezi naj ne bo odvisen od konfesije. Schönerer jim je pisal, da se ne pridruži nemški „Gemeinbürgschaftt", če se ista ne izreče brezpogojno za nemški državni jezik. London 28. januvarja. Znani burski mirovni odbor, v katerem so združeni Angležem prijazni Buri, ki se ravnajo po ukazih angleške vlade, je vprašal generala Botho, če bi začel mirovna pogajanja. Ta vest je obudila veliko senzacijo. Milan 28. januvarja. Verdi je včeraj zjutraj ob dveh umrl. Kralj in senat sta kondolirala. Verdi se pokoplje na državne stroške. Ustna voda Dentol 15 kapljic na kozarec vode. Gena 1 K. Dobiva ae pri (18—7) zobozdravniku dr. R. Frlanu. Meteorologično poročilo. čas opa-zovanja Stanje barometra v mm. II Vetrovi Nebo Ji 86 27 9. zvečer T. Bjntraj 2. popoL 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7322 731*8 728*4 1*0 si. zahodj dež 00 al. jzahod del. jasno 6'3 p.m.jzah.del.oblaö. ^ 7263 720-4 7240 4- 0 5- 3 36 sr. zahod sr. jzahod al. svzhod jaano oblačno jaano Srednja temperatura sobote in nedelje in 34°, normale: —W in —20°. P o -Qr8* Dunajska borza Skupni državni dolg v notah . . . . Skupni državni doli v srebru . . . . Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4°/„ . . . . Ogrska zlata renta 4°/,....... Ogrska kronska renta 4!/0..... Avstro-ogrske bančne delnice . . . . Kreditne delnice......... London vista.......... NemBki državni bankovci za 100 mark, 20 maik............ 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C. ki. cekini........... 98-30 9820 11760 98-30 11706 9295 1702"— 661 — 240 67'/, 117'60 23 62 1914 9040 1132 Ljubljanska kreditna banka Laibacher Creditbank v Špitalskih ulicah št. 2 menjalnica v pritličju sprejema vloge na hranilne knjižice ter iste obrestuje po 40 „ od dne vlosre do dne dviga, C°/o rentnl davek, od teh hranilnih vlog plača banka sama. Ljubljanska kreditna banka izplača tudi veeje avote brez odpovedi. (11—23) Zunanjim vlagateljem so na željo poštno hranilnične položnice na razpolago v svrho poštnine proste vpošiljatve zneskov. Marija Degrassi, roj. Bobok, trgovka s sadjem, umrla je v Trstu, zapustivsi malo premoženje. Vabi se njenega nečaka Josipa Bobek pok. Frančiške, da se radi zapuščinske razprave javi o. kr. okrajni sodniji za civilne stvari v Trstu. (200-11 Zastopnik za Kranjsko, Istro in Koroško se išče za dobro poslujoč mlin. Le popolnoma spretni ponudniki naj pošljejo svoje ponudbe pod Šifro Zanesljiv it. 1000" npravništvu .Slov. Nar.V (191-3) Ces. kr. avstrijska jfe držam žitonlct. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod li Ljubljane jui. kol. Proga 6ei Trbiž. Ob 12. uri 5 m po nofii osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno;čez Selzthal v Aussee, Solnograd; tez Klem-Reifling v Stejr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, < Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob ne-deljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m do- Eoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, jnbno, Selzthal, Dunaj. — Oh 4. uri 6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga V Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popolndne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano jnž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Carina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popolndne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linea. — Proga li Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popolndne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m Eopoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljub-ano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer. Zahvala. Vsled nenadomestne izgube, katera nas je zadela, smo sprejeli od blizu in od daleč premnogo milih in ganljivih izrazov srčnega aožalja, ki so nam bili tolažilo v prebudi bolesti. Vsem, ki so se dragega ranjkega tako ljubko spomnili, izreka najsrč-nejo zahvalo žalujoča rodbina Dominkuševa. V Mariboru, dne 26. januvarja 1901. (212) Štev. 1354. (156—3) IzpreminjajoS razglas z dne 9. februvarja 1900, štev. 4876, odreja mestni magistrat kot obrtno oblastvo prve instance glede na točenje žganja nastopno: Vsakdo, ki toči v mestu Ljubljani žgane opojne pijače, bodisi v posebnem lokalu, bodisi v zvezi s kakim drugim prostim ali koncesijonovanim obrtom in mu je odmerjena za tako točenje v smislu § 11. zakona z dne 23. junija 1881 drž. zak. štev. 62 posebna naklada v poluletnem zneska 90 K, mora točenje teh pijač vsako soboto ln na dan pred velikimi prazniki ustaviti ob petih zvečer, ob nedelj ali in praznikih pa ob dvanajstih opoludne. Če je sobota praznik, velja za njo poslednjeimenovana ura. Kdor toči te pijače v posebnem lokalu, to je ne v zvezi s kakim drugim obrtom, mora ob gori navedenem času zatvoriti svoj obrtni prostor. Ostala določila ostanejo neizpremenjena, kakor jih odreja prvotni razglas. Ta odredba stopi v veljavo s 1. februvarijem 1901. Mestni magistrat v Ljubljani dne 12. januvarja 1901. Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135. Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu St. U, Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in Izplačuje hranilne vloge ln obrestuje po 4l2°|o od dne vložitve do dnevzdige brez odbitka ln brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od S—S popoldne« Hranilnične knjižice ae sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obreatovanje pretrgalo. Dr. M. Hildulfe, predsednik. nA.A. I Danes« dne 28. t. m., I DZDl! ob P01 devotih zvečer 1 1 sestanek v „Narodnem domu". Soba na levi strani vhoda. Veleflno surovo maslo prve planinske mlekarske zadruge priporoča Edmund Kavčič Preiernove ulice, nasproti glavni pošti. Iatotam: (12—22) Fina narezana svinjska gnjat, angleški Victoria-Punsch-Extrakt! iz-borna zaloga finega vina. I* priznano najboljšega izdelka za rodbine in obrtnike priporoča IVAN «TAX zaloga ilvnlnlh stpcdev Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. Ako se zahteve, pošljem cenike brezplačno m poštnine prosto. (2075—17) (40-4) Dr. Friderika Lenglel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozäve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (112—2) Dr. Friderika Lenglel-a Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnköczy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Herrn, Dunaj, X. Uslužbenci „D«»r. Kauarne" kličejo (2i6> Sucjema |efa, gospodu prana I^reip«ž-u K njegcuemti imendanu gromouit žipijo! kakor tudi vse druge deželne pridelke kupuje najdražje trgovec v „Narodnem domu" v Celji. SV Kdor ima veliko prediva, naj naznani zadnjo ceno in množino. (117—9; ne bo zaradi nezgode nekaj časa ordiniral. (214-1; V» !>ilo na občni zbor Savinjske posojilnice v Žalci registrovane zadruge z neomejeno zavezo kateri se bode vršil v torek, dne 5. svečana 1901 ob 8. uri dopoludne s sledečim vsporedom: 1. Poročilo ravnateljstva; 2. odobrenje letnega račnna za 1. 1900; 3. razdelitev Čistega dobička; 4. sprememba zadružnih pravil; 5. volitev ravnateljstva in treh računskih pregledovalcev; 6. rami predlogi. Opomba: Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, skliče se na '/,9. uro istega dne z enakim dnevnim redom drugi občni zbor kateri sme sklepati brezpogojno. «■ (215) Ravnateljstvo. J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice so že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in milo učinkujoče domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega z upre t Ju. Teh krogljic, ki bo tudi pod imenom Pserltofer-Jeve krojgljlee ali PNerliofer-Jeve kri čistilne krogljice znane, stane skatljica m 1.1 krojcljicaml 91 krajcarjev, 1 zavitek s « škatljicaml 1 *ld 5 kr., pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo: 1 zvitek 1 uiti. M kr., « xvltka • «Id. SO kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., IO zvitkov » gld. «.» kr. — \aciu vporabe Je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Pserhofer'jeva lekarna Dunaj I., Singerstrasse 15. Prosi se izrecno, J Pserhofer-jeve odvajalne kroglice" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami. Balzam zoper ozeblino esenca imenovana) - Lahk0 J. Pserhofer-jev, 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca strea£ci0Žkr. J. Pserhofer-jev balzam 7nnpr 0»nl«n 1 steklenica 40 kr. /Aipti gUlMJ? s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Stoll-ovi Kola-preparati, izvrstno krepčilo za želodce in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., Vi htra 1 gld. 60 kr., V* htra 85 kr. J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura