Stev. 76.
V Trstu, sreda 17. marca 1915
Letnik XI
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
LmJni«tvo l ira Sv. Franč * -cgi it - I n.:d*tr. — Vsl( drp«*i rfj 5e posojajo uredništvu iiaa. Nefra :."»na pisma s« ne
sprejemajo in r Aopisi sc ne vračajo. Izdajat«!' in odgovoru! urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij Usta .Fdinos?.' — Ti»k t:sf irne .Edinosti*. vpis.me zadruge z omejenim poro5t\om v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega št 20. Telefon credniita in uprave štev. 11-57.
Narotnlna znala: /a celo teto.....
za pol leta...............
za tri mesece...............
Za nedeljsko izdajo za celo teto ..... za pol leta...............
K 2* -
. 12" — . t>-. 5-20 . 260
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev
zastarele številke i>o 10 vinarjev. Oglasi ?c n	na milimetre v široko>ti ene kolone
Ce:ic: Oglasi fgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov	...........mm po 20 vin.
Oglasi tekstu Vsta do pet vrst.........K 5 —
vsa!:a	vrsta............. 2'—
Ma!	po 4 vir.srje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Ogti?e sprejemi inseraini oddelek .EdinostiV Naročnina ii reklamacije <e pošii, ajr> upravi lista. TiaCuje se "fSklJtjfno tc
upravi .Ed:iv.<ti\ — Plača in toži se v Trstu. Uprav i i. inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asi* 5t. 20. — Poštnohrantlnični račun it. 341.652.
Bitka južno od Dnjestra se nadaljuje.- Dosedaj m
0 Kapatih razmeroma mimo, oziroma topovski hofl. - M Przasznysza nadaljujejo Rusi s svojimi srditi napadi. - Nemška Rrlžarka „Dresdsn" potopljena.
Na Francoskem se skoro na vsei fronti nadaliuieio boji. - Nemški	pri Ypernu.
DUNAJ, I6. (Kot.) Iradno se objavlja: 16. marca.
Napadi močne sovražne pehote na naše postojanke vzhodno od Sulejowa in pri LofMicznu na poljski fronti so bili odbiti Istotako se »e izjalovilo več ponoćnih napadov, ki so jih izvršili Rusi pri Gorli-cah. Pri obrambi tega napada je prizadejala naša artilerija s krilnim ognjem iz bližnje razdalje sovražniku težke izgube.
V	Karpatih je bil včeraj večjidel le topovski boj.
Tudi ob postojankah severno od (jžo-škega prelaza je vladal po rezultatih dne 14. t m. razmeroma mir. Nasprotnik je imel v bojih imenovanega dne velike izgube. Od najsprednejših ruskih oddelkov sta oiia dva bataljona uničena. 11 oficirjev in 650 mož ujetih in uplenjene tri strojne puška
V	ozemlju se* erozapadno od \Viszko-vva so zavzeli naši oddelki neko višino, ujeli 386 mož in obdržali zavzeto postojanko kljub ponosnim ruskim protinapadom.
Bitka južno od Dnjestra se nadaljuje. Poizkus močnih ruskih sil, da bi na višinah vzhodno od Otynije prodrli v smeri Kolomeje. je bil po večdnevnih srditih bojih odbit ob velikih izgubah za sovražnika. Ko so došla nadaljna ojačenja. Hi sovražnik zopet pričel z napadom na te višine, napadel v gostih masah tekom popoldne trikrat naše tamkaj se nahajajoče čete in zadobil zopet težke izgube. Pespoik ŠL 53 je pono\no vzdržal napade v premoči se nahajajočih sovražnih sil.
Vsi napadi so bili krvavo odbiti.
Namestnik šeia generalnega štaba, pl. Hoier, fml.
Prestolonaslednik odpotoval na bojišče.
DUNAJ. 16. (Kor.) Nadvojvoda prestolonaslednik je ob 1 popoldne odpotoval od tu na severno bojišče.
Odredba ruskega armadnega vodstva p. oti Židom v Galiciji.
DUNAJ. 16. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
V	Galiciji je bila objavljena javno sledeča naredba ruskega armadnega vodstva:
Izkušnje vojne so nam jasno pokazale sovražno stališče židovskega prebivalstva Poljske, Galicije in Bukovine. Vsakokratna zapustitev tega ali onega ozemlja in njega zavzetje od strani našega nasprotnika, dovaja do hudih odredb proti prebivalstvu, ki simpatizira z nami, proti kateremu hujskajo tako avstrijski kakor tudi nemški Židi.
Da zavarujemo nam udano prebivalstvo pred grozovitostmi in naše čete pred vohunstvom, ki je vrše Židi na fronti, je izdal najvišji armadni poveljnik poseben odlok, s katerim prepoveduje Židom bivanje v rajonu armade in njihovo nastanitev v ozemlju zapadno od Jaroslava. \ svrho preprečenja eventualnih obrekovanj mirnega, z nami simpatizirajočega prebivalstva od strani Židov in v svrho. da se pride na sled eventualnim židovskim vohunom, je izdan ukaz, da naj st vzamejo tali. za katere je odrejena kazen: smrtna kazen na vešalih za vsakega od strani Avstrijcev ali Nemcev kazno vanega prebivalca, za vsakega ujetega židovskega vohuna pa se pokličeta na odgovor dva Žida.
Ta odredba je odrejena zgolj v interesu mirnega, z nami simpatizirajočega prebivalstva v svrho varstva pred hujskači našega nasprotnika in predstavlja izsiljeni rezultat šestmesečne potrpežljivosti in trdnega prepričanja o ilojalnosti in grozovitosti Židov krajnega prebivalstva.
Vzdržujemo se vsakega komentarja o tej odredbi, ki spominja na temne čase srednjega veka.
z mšlio-ruskesa bojltta.
BERLIN, 16. (Kor.) Veliki glavni stan, 16. marca 1915:
Vzhodno bojišče.
Rusi so napadali na obeh straneh reke Orzyc, severovzhoda od Przasnysza. Bili so povsod odbiti.
Posebno srdit je bil boj za Jednorozek. 2000 ruskih ujetnikov je ostalo v naših rokah.
Južno od Vlsle ni poročati ničesar.
Vrhovno armadno vodstvo.
Odredbe glede nemških kolonistov na Ruskem.
PETROGRAD, 16. (Kor.) V smislu odredbe ministrstva za notranje zadeve ne smejo ruski kolonisti nemškega pokoljenja živeti več skupno v vaseh ter imeti samostojno upravo. Razdele naj se temveč med ruske kmete, da se zatre škodljiv nemški upliv.
Ruski dijaki niso več oproščeni vojnega službovanja.
PETROGRAD, 16. (Kor.) Carski ukaz dviga dosedanjo oprostitev dijakov od vojne službe in odreja, da morajo vsi
diiaki obiskovati osemmesečni častniški
kurz.
Rusija naročila v Ameriko 10.000 železniških vozov.
PETROGRAD, 16. (Kor.) »Novoje Vremja poroča: da se odpomore pomanjkanja železniških vozov, se jih je naročilo v Ameriki 10.000 za blagovni promet. -
Stroga prepoved prodajanja denaturi-ranega špirita na Ruskem.
PETROGRAD, 15. (Kor.) Prodajanje denaturiranega špirita, ki se predeluje sedaj za vživanje, se kaznuje sedaj z prisilnim delom in izgonom v Sibirijo. Istotako so določene visoke kazni za nakup kruha, jedi! in monturnih kosov ruskih vojakov. Tovarnarji žganja so imeli zborovanje, na katerem so sklenili, da zahtevajo od vlade primerno odškodnino, ker so pred vojno na inicijativo vlade napravili velika naročila, ki so sedaj vsled prepovedi prodajanja žganja brez vsake vrednosti.
Sklicanje ruske dume.
CURIH, 16. (Kor.) Glasom nekega privatnega poročila »Ziiricher Zeitunge« se potrjuje, da nameravajo petrograjski vladni krogi zopet sklicati zasedanje dume za par dni.
Z znpađnega bojišča,
BERLIN, 16. (Kot.) \Volffov urad poroda: Veliki glavni stan, 16. marca 1915:
Zapadno bojišče.
Angleška višinska postojanka pri Selnt Eloy južno od Y perua, za katero se je vršil boj od predvčerajšnjem, je v naših rokah.
Na južnem pobočju Lorettske višine, severozapadno od Arrasa, se vrši boj za neko gorsko št r I ino.
V	Champagni se je razbilo več francoskih delnih napadov ob težkih izgubah v našem ognju.
Severno od Beau Sejourja so iztrgale naše čete Francozom več jarkov.
V	Argonih in na vzhodnem robu Argo-nov so se razv ili boji, ki se še nadaljujejo.
V	Vogezih se na posameznih mestih nadaljujejo boji.
Vrhovno armadno vodstvo.
Blokada angleškega brodovja.
LONDON, 16. (Kor.) .Morning Posta poroča: Podmorskemu čolnu, ki je v soboto potopil angieški parnik >Hart-laalec. se je šele po preteku ene ure po-rečilo priti v tak položaj, da je lahko izselil torpedo. Dva moža angleškega par-lika. ki sta hotela v naglici skočiti v lolne, sta padla v vodo, je podmorski _oIn izvlekel iz vode in ju oddal njunim sodrugom.
Švedski parnik *Heimdal«. ki je sprejel ponesrečence, je bil od istega podmorskega čolna ustavljen, vendar je na podlagi ladjinih listin dokazal, da je nevtralen.
HELSINGBORG, 16. (Kor.) Parnik *Gloria* je bil odveden od nemških vojnih ladij v svrho preiskave v Swinemun-de. Ladja je bila na potu iz La Rate v Stockkolrn in je imela na krovu koruzo.
Carranza opustil blokado.
WASffiNGTON, 16. (Kor.) Ker so Zedinjene države notificirale, da mora pristanišče Rogreso ostati odprto in da je Amerika pripravljena, ]>odkrepiti to svojo zahtevo s kako križarko, je Carranza opustil blokado.
Zaplenjeni ameriški parnik.
LONDON, 16. (Kor.) Angleška vlada je naznanila ameriški, da bo parnik »Pacific« izpuščen, kakor hitro bo dognano, da tovor ni sumljiv.
Koliko angleških trgovskih ladij je bHo dosedaj potopljenih.
BERLIN, 16. (Kor.) Z ozirom na uradno statistiko angleške admiralitete z dne
13. t. m., glasom katere znaša angleško število izgub na potopljenih trgovskih ladjah od začetka vojne 87, so izvedeli jutranji listi z dobro poučene strani, da so podatki angle-:ce admiralitete nepravilni. Faktične izgube angleške^ trgovinske mornarice so precej večje. Število izgub znaša 124 ladij. K temu pridejo še izgubljeni ribiški parniki, katerih število ccni angleška admiraliteta na 47, tako da znašajo vse izgube 171 ladij.
Angleške naredbe proti izvozu iz Nemčije In uvozu v Nemčijo.
LONDON, 16. (Kor.) List »London Ga-zette« priobčuje v uradnem delu podrobnosti naredb, ki naj se uvedejo, da se prepreči, da bi se kako blago iz Nemčije izvažalo ali v Nemčijo uvažalo.
Odgovor francoske vlade na ameriško vprašanje glede fraucosko-angleške note.
PARIZ, 16. (Kor.) Listi priobčujejo dozdevno poluradno noto, kjer je rečeno, da je Francoska vlada odgovorila glede francosko - angleške note z dne 1. marca. Odgovor povdarja, da Angleška in Francoska ne nameravati potapljati nevtralnih ladij in ne ogrožati življenja nevtralnih. Na nevtralnih ladjah zapljenjeno blago, ki je namenjeno za Nemčijo, ali ki prihaja iz Nemčije bo zaplenjeno in stavljeno na razpolago odpošiljatelja ali prejemnika, ali pa se bo prodalo na njegov račun. Nevtralne ladje se zopet izpuste.
Za trgovinske odnošaie med Švico in Francijo.
BAZEL, 15. (Kor.) Švicarska brzojavna agentura javlja iz Ženeve: Dospela sta semkaj prejšnji francoski minister za kolonije Morel in državni svetnik Morreau. Namen njiju potovaniu je, da se v Ženevi omogočijo trgovski odnoŠaji med Nemčijo in Francijo. Lord Kitchener o sedanjem vojnem stanju.
LONDON, 16. (Kor.) Lord Kitchener je podal v zgornji zbornici kratek pregled glede sedanjega vojnega stanja, a ni podal novih stvarnih izjav. Rekel je med drugim: Operacije v Dardanelah so pokazale veliko moč zavežniške mornarice. V trenotku da ne more povedati več, ali zbornica da je lahko zagotovljena, da je zadeva v dobrem teku.
KemšKfl mala križarko „Dreslen" potopljen.
BERLIN, 16. (Kor.) Wolffov urad poroča: 16. marca 1915.
Angleška admiraliteta razglaša uradno, da so angleške križarke »Kent« in »Glas-gow« ini pomožna kri^arka »Orama« naletele v Tihem morju pri otoku Juan Fer-nandez na Njegovega Veličanstva malo križarko »Dresden«. Po kratkem boju je nastal na kri žar k i »Dresden« vsled eksplozije shrambe za municijo požar, nakar sc je ladja potopila. Posadko so rešile angleške križarke.
Namestnik šefa admiralnega štaba, pl. Behncke,
Hujskanje trosporazuma v nevtralnih deželah.
KOELN, 16. (Kor.) »Koelnische Zei-tung« piše: Hujskanje naših sovražniko\ »r nevtralnih deželah kar noče ponehati. Špance se skuša prepričati, da se br Nemčiji v slučaju zmage zahotelo po prek-norskih kolonijah Španske, Kanarskih c-tokih in Balearih, da se bo vgnezdila celo znotraj Iberskega polotoka na portugalskem ozemlju. Mi zamoremo naše španske prijatelje le prositi, da naj računajo s svojim zdravim razumom. Nemčiji se niti ne sanja o tem. da bi se prikrajšalo Špansko, pač pa dobili Spanci nasprotno od naše zmage le korist. Oslabitev Anglije in Francije bi pomenila^ razbremenitev mednarodnega položaja Španske in bi morda celo došla prilika za uresničenje njenih nad. ki jim Nemčija gotovo ne nasprotuje.
Finančni dogovor med Francosko, Angleško in Rusijo.
HAMBURG, 16. (Kor.) »Hamburger Nachrichten« poročajo: Kakor je povzeti iz pariških poročil, obsega finančni dogovor med Francosko, Angleško in Rusijo naslednja glavna določila:
1.	Francoska in Angleška poplačate za nadaljno dobo vojne iz lastnih sredstev vsa v Parizu, Londonu in Newyorku zapadla plačila Rusije za vojne dobave, kakor tudi obretti ruskega državnega dolga in od ruske drŽave garantirane železniške obligacije;
2.	Rusija se zavezuje, da povrne najdalje tekom enega leta po podpisu mirov-
ne pogodbe ves zanjo izdani denar kakor tudi zapadle obresti in narastle stroške;
3.	kot specijalni zaklad določi Rusija žitne zaloge v Odesi, s katerimi laliko razpolagajo oni, ki dajejo denar v Parizu in Londonu, v obliki »connossemen-ta«;
4.	pod istimi pogoji bodeta Francoska in Angleška ruski vladi dajali predujme tudi glede deleža, ki pripada nanjo glede podpore Belgiji, Srbski in Crni gori, kakor tudi cventuelno drugim državam, ki bi se tekom svetovne vojne pridružile trosporazumu.
Stanje glede delavskih odnošajev na Angleškem.
LONDON, 16. (Kor.) »l imes« poročajo iz Glasgowa z ne 14. t. m.: Četudi stanje v Clyde še vedno ni povoljno, je v delavskih odnošajili nastopilo v zadnjih desetih dneh vendar precejšno zboljšanje. V nekaterih tovarnah delajo čez uro, v nekaterih pa nočejo delavci delati dalje kot normalni čas, dokler se ne dovoli zahtevano povišanje mezde. V tovarnah admiralitete v Southamptonu so delavcem zvišali mezdo za 4 šilinge na teden in s tem odvrnil i stavko, ki je grozila. V Monmouthohire je stavkalo v soboto preko 3000 knapov. Cena plinu je vsled visokih cen premoga poskočila za nadaljne 4 pence za kubični čevelj.
Lastniki premogekopov v južnem Wa-Iesu so zvišali ceno premogu za domačo porabo za 5 šilingov za vsako tono.
Japonsko-kiiojshi spor.
LONDON, 16. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Pekinga: Iz zanesljivega vira se javlja, da je Japonska že izkrcala 27.000 mož na Kitajskem, oziroma jih pripravila za izkrcanje. Predsednik Juaušikaj je naznanil svojim prijateljem, da smatra položaj kot brezupen in da nima glede pogajanj z Japonsko nobene nade. Ker je šla Kitajska že tako do skrajnosti. Ce se izvrši izkrcanje japonskih čet, se morajo pogajanja prekiniti. V kratkem bo izdan na Anglijo direkten poziv, v katrern bo Kitajska opozorila Anglijo, da zamore postati položaj v sd k čas tako resen, da pride diplomacija izven svojih tnoči.
Turčija proti tresporazumi
Turški zakon glede dolžnosti in pravic inozemskih podanikov.
CARIGRAD, 16. (Kor.) Uradni list priobčuje zakon glede pravic in dolžnosti inozemskih podanikov na Turškem. Glasom tega zakona se bode s temi postopalo po turških zakonih in predpisih glede javnega reda, izključeni pa ostanejo od političkih in drugih pravic, ki so Turkom zajamčene po ustavi.
Dosedanje bombardiranje Dardanel brezuspešno.
CARIGRAD, 16. (Kor.) Turško časopisje konštatira. da 25 dnevno obstreljevanje Dardanel ni doseglo nobenega vspeha.
Neresnične vesti o zadavljenju princa Burrhan Eddina.
BERLIN, 16. (Kor.) Kakor poroča tukajšnje turško poslaništvo, je poročilo o lozdevnem zadavljenju princa Burrhan Sddina, sina bivšega sultana, popolnoma izmišljeno. Princ se nasprotno počuti jako dobro.
Perzija ostane nevtralna.
CARIGRAD, 16. (Kor.) Po oficijalnih perzijskih poročilih iz Teherana, napoveduje od zbornice soglasno sprejeti program novega perzijskega kabineta dalekosežne reforme. V zunanji politiki ostane kabinet strogo nevtralen.
Poziv macedonskih bratstev na civilizirane narode.
SOFIJA, 13. (Kor.) »Agence telegraphi-que Bulgare« poroča: Eksekutivni odbor macedonskih bratstev je izdal na civilizirane narode sledeči oklic: 2e več kakor dve leti čujemo uro za uro srce pre-tresujoče krike in ječanja naših potom Bukareške pogodbe nasilno najstrašnejšemu jarmu izročenih bratov. Macedo-nija, ki je imela celo za Časa turškega gospodstva gotove narodne in kulturne svoboščine, je danes dežela, oropana vseh pravic. Gospodarji postopajo s prebivalstvom na čisto barbarski način. Potem ko so si Srbi in Grki prMastili provinco, ki Jim je po narodnem značaju in zgodovinski tradiciji tuja, skušajo z vsemi sredstvi raznaroditi prebivalstvo in če ne dosežejo na ta način nobenih uspehov, se poslužujejo izgonov in uničevanja mas. V tem trenotku ni nobenih sledov več o
mnogoštevilnih bolgarskih šolah in cerkvah, o čudoviti, s takim trudom ustanovljeni bolgarski kulturi. Zatiralci Macc-donije so zaprli vse bolgarske šole in cerkve in pregnali bolgarske učitelje in duhovnike vse do zadnjega. Najsvetejša narodna in verska čustva prebivalstva sc teptajo na nekvalificiran način. Preganjanje bolgarskega elementa je zavzelo ogromne dimenzije in je prišlo že tako daleč, da smatrajo Srbi in Bolgari slučaj, če pripada kak Bolgar odkrito svoji narodnosti, to kot velik zločin, ki ga je treba takoj najstrožje kaznovati. 2ali-bog ni nesrečnega trpljenja nnšili pntf-jarmljenih bratov ne konca ne kraja. I Prebivalstvo tega ozemlja je oropano elementarnega varstva kakor tudi življenja in premoženja. Plenjenja, požigi, aretacije. telesne kazni, nasilstva in umori so na dne\nem redu v naši podjarmljeni domovini. Zadnji uradni funkcijonar misli, da je neomejen gospodar čez premoženje, čast in življenje Bulgarov .Ce bi hoteli sestaviti popolno listo nasilstev in grozovitosti v Macedoniii, bi nastala ogromna knjiga. Zadostuje, da se omeni, da je prišlo na Bolgarsko na desettisoče beguncev, ki so zapustili svoja domovja, da se rešijo neznosnih zasledovanj in muk. Dočim je bilo poprej na tucatc Bolgarov 'z Macedonije, prihaja sedaj na stotine in na tisoče nesrečnih beguncev v bolgarske obmejne pokrajine, posebno v Struin-nico. Pripovedovanja beguncev o grozodejstvih v Macedoniji morajo omehčati tudi najkamenitejša srca. (Tu sledi naštevanje mnogoštevilnih, od srbskih in grških organov izvršenih požigov, nasilstev, umorov itd..)
Macedonska dobrodelna društva, ki so bila ustanovljena za časa turškega gospostva. da olajšajo usodo naših še nerešenih bratov, se smatrajo danes prisiljena, da apelirajo na javno mnenje civiliziranih de/el. da ožigosajo nove zatiralce Macedonije iti da postavijo inkvizitorje dvamilijonskega naroda na sramotilni oder, da se zamore socijalna vest vsega kulturnega sveta zgražati nad krvavim delom onih, ki ne prizanašajo niti otrokom na maternili prsali uiti ženskam. To ogorčenje bo rnorda rablje Macedonije prestrašilo in omejilo njihovo zločinsko delovanje proti vsemu. Kar je 1 rskega.
Udanostne brzojavke povodom imenovanja novih poročnikov.
MOEDL1NO, 16. (Kor.) Nadvojvoda Franc Salvator je dobil na udanostno brzojavko cesarju povodom imenovanja novih poročnikov sledeči odgovor:
»Ginjenim srcem sem vzel na znanje udanstno brzojavko povodom imenovanja novih poročnikov v tehniški vojaški akademiji in se zahvaljujem tebi, nadvojvo-dinji Mariji Valeriji, nadvojvodoma Leo-poUJti Saivatorju in Francu Karlu Salva-torju kakor tudi vsem pri tej slovesnosti udeleženim generalom, oficirjem in vojaškim uradnikom, akademikom iti gojencem konjeniške kadetne šole, za odkritosrčno izkazano udanost in izražam pri tem vnovič željo, da bi se novo imenovani oficirji in praporščaki uspešno bojevali zii našo domovino. Franc Jožef.«
Cesarjeva depeša je izzvala viharni navdušenje.
»Jako vzradoščen radi na današnjem pomembnem dnevu tako navdušeno sestavljene spomenice, se zahvaljujem Vaši eikscelenci. poveljniku konjeniške kadetske šole in pijonirskih razredov, ka kor tudi vsem novo imenovanim poročnikom in praporščakom in kličem vsem na novo v armado stopajočim s polnega srca: Obilo sreče! Nadvojvoda Karel, polkovnik.«
Armadni poveljnik nadvojvoda Frideri! je odgovoril:
»Iskrena hvala za navdušene udanostne poklone cesarju, kralju in domovini vsem udeleženim pri slovesuosti. Nekako vzvišeno čustvo je za mene. ko vem, s kako plemenitim navdušenjem so se odzvale hrabre čete naših mladih tovarišev klicu Najvišjega vojskovodje. Želim vsem iz srca, da bi se v zmagovitem boju z našimi številnimi sovražniki izpolnili nji hov mladostni ideali in srčne želje. Feld-maršal, nadvojvoda Friderik, armadni vrhovni poveljnik,«
BUDIMPEŠTA, 16. (Kor.) Na brzojavke, ki so bile včeraj ob priliki imenovanja novih častnikov Ludovica akademije odposlane Nj. Veličanstvu in vrhovnemu poveljniku nadvojvodi Fridriku. je prišel danes naslednji brzojavni odgovor:
NJ. c. in kr. apostoljsko Veličanstvo je s posebnim najvišjim zadovoljstvom vzelo na znanje udanostno izjavo v hon-
SifMtt II.
„El>INOSl" stev. 7to.
V rrstu, (HA 1/. marca T91IV.
vedski 1 udovica akademiji imenovanih [tudi ozemlje vzhodne Galicije, v kolikor Ikako bi bilo Žnjimp, da ni namestnik grof poročni kov Ni Veličanstvo ne dvomi, je očiSčcno sovražnika, se je razpravljalo Attems odločno zaukazal, da se ovadba da hi ti mladi častniki zvesti svoji priselijo vsej snov i. pri čemer je namestnik J vestno m te«
tvojim starejšim, na bojnem polju toliko-i obljubil, da se bo oziral na vse. kolikor bo krat izkušenim starejšim kolegom ne sta-J mogoče. Za vprašanje zopetne zgradnje li vedno ob strani in pripomogli v poln:! razrušenih mest je bila sklenjena ustano-
vitev posebnega posvetovalnega komiteja in treh pododsekov.
Z zalivalo za prizadevanja namestnika jie bilo zborovanje zaključeno.
Smrt publicista in žurnalista.
DUNAJ. 16. (Kor.) Znani publicist in urednik lista »Ncues \\ iener Tagblatts baron Evgen D' Albau, je po večtedenski
požrtvovalnosti k slavi orožja.
Po najvišjem naročilu: Bolfras, konjenice.
Odkritega srca se zahvaljujem za nav-i dušeno udanostno izjavo svojih iz Lu-dovica akademije predčasno izšlih mladih karreratov. Spomin na proroško napit-
nico umrlega	v ^ |etu svojc dobe.
poveljnika me je zelo ganil. Dal \semoz-|"
ni. da bi se spofrilo prerokovanje umrlega ,	Produktm trg.
fiad v »i vod c Josipa, da iziđemo iz gigant- PLNAJ. 16. (Kor.) Glede pšenice in ko-
Trevisini Stelij. 9 mesecev, Rocol št. 190; Qicholzer Edvard, riO let, Kjadin št. 43; Pizutti Angela, 72
Eranco Nerina, poldrugo leto, ul. del Far-štenjakov, pa je tudi denuncijantom strgalaj neto št. 21; Komelj Roza, 40 let, nI. R-krinko z nečastnega obraza. „Narodni List" j Manna Št. 11; Pirotti Ana, 39 let, ul. del objavlja, da se bo po vojni temeljito bavii; Farneto št. 38. — V mestni bolnišnici dne s to sodrgo in da je izroči javnemu pre-|12. t. m.: Zigana Alojzij, 22 let; Jež Irma, žiru. Dobro je rekel nekega dne dr. Mile j 8 let; Ivan Furlanič, 82 let; Humbert Ca-Starčevič v „Hrvatu": „Dokler bo takih, \ merini 35 let; Marijan Nives (Marija) 13! nesrečna nam domovina!- A mi dodajemo: mesecev; Pavletič Aleksander, leto dni;
nesrečne tudi stranke, ki tako golazen j Škodlar Ivan, 27 let._______
goje v svojem krilu!	~
Spomini na čase narodnega preporo-;	lfPCtl 17 GflrftilP
da v Dalmaciji. Te dni je umrla v Zadru
CESKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) le', Kolonja št. 73; ' se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod
v ulici Giorgio Ga lat t?, zraven glavne poŠte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
	HALI OGLASI::		
□□ □□		se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina 2fna3a 40 stotink. :	□□ □□
Odda
gospa Filomena Cosmacendi. Smrt te žene vzbuja drage spomine na prve čase narodnega preporoda v Dalmaciji. Pokojnica je
se meblirana soba z eno ali z «lvem:» posteljama in z uporabo kuhinje. — Ulica Commerciale !>,-pritličje.	293
Med mrtvimi 20. lovskega bataljona j finctflnft ^obroidoča z kr «ijidčeni pivo Dreber. imamo omeniti še te naše vojake: Ivan Kra-	Pe radl VOJue" Naslov povo %
gelj, umrl 21. decembra 1914, Josip Fernej- -- ';---
umrl 22. decembra 3914.	I Hifff Trf- 3 sobc: l'^dsoba, kuhima, voda, plin,
.......	.	i 1- „ 1 I lllii*» blizu postaje tramvaja, proda se takoj za
V ujetništvu so od 20. lovskega bata- j K D 500. Uključeni posre.lvafci. Pisati pod .Milio"
* ~ *	*----•	" ■	lell Ospitale, od 9—10
151
nar°d»	žitni trg.
tega cilja z globoko domovinsko ljubez-1 BUDIMPEŠTA. 16. (Kor.)
druiTi ki vn si na bojnem polju za te i rid' biii lavorik. pripomogli k doseg« I
Ijona še: Edvard Dolenec, Leopold Florjan- kavarna „Oriente*, riazza «
čič, Florijan Koprivec, Četovodja Josip Le-1-_
Tam se shajali tudi nepozabni narodni dra-1 ban, iMartin Medved.	Tflđ&SBtl&f&il
[ bfacoovfllo uiili c. m kr. visokosti.pre- spodnje štajerske, kakor Celje, Laško, lasne g">podt nadvojvode Maksinnljana Rimske top|ice. Zidan most so čutili vče-cvgcna Ladov tka. Frana Karla Ssaiva- . Qb n ponoCj potres. ki pa ni napra-torja. Huberta Salvatorja. Leona Karla in Viljema Frana Josipa imenovati za viteze
raj
vil nobene Škode.
PULA. 16. (Kor.) Hidrograiieni urad poroča: Včeraj ponoči ob 10 uri 4f> minut 14 sekund je bil tu zaznamovan potres v bližini, katerega jc čutilo več oseb. Prvi in najmočnejši sunek je bi! ob 10 uri minut 2b sekund. Izvor potresa ie bil v okrožju kakih 100 km oddaljen.
reda zlatega runa.
Seia upravnega s\eta pra>ke železniške industrijske dru/.be.
DLNU. 16. t Kor.) Danes se ie vršila seja apravnega sveta praSkc železmnske industrijske družbe, v kateri se je poročalo o rezultata z mesecem decembrom poteklega I. polletja upravnega leta 1914 15. Vspeh. dosežen v imenovanem poiletju je v primeri z: istim časom lan-j v ianje aprovizacfie ie sedaj v naši s: upravnega leta skoraj za 3 Vn,JO"c | državi ne le vcleaktuelno, ampak tudi kron manjši. Železna izdelkov se ?e raz- l |f (cžavno vprašanje. Ze v mirnem ča-pečalo	met nem »i stolov manj, I rovzroča navsknžje interesov med
roda izprožiia marsikatera dobra misel za p\ 4S'doi71obranskem poiku> doma^s Trno-
tlačeni narod, in pokojnica je bila tudi v tedanjih težkih časih, ki jili je preživljalo hrvatstvo v Dalmaciji, dobra in postrežljiva napram narodnim boriteljem.
Pogreša se Ivan Gorjan, poddesetnik mejno-obrambne kompanije I. 7, vojna pošta št. 308, Zadnjikrat je pisal iz Valjeva v Srbiji dne 16. novembra. Kdor kaj ve o njem, naj priobči družini Frluga na Vrdeli, Scoglietto 214, pri Trstu.
Možki podružnici sv. Cirila in Metoda
Pšenične mUel£	Vr™ković:	V tujih bolnišnicah so bili poleg sezna-
•CM	...... r-...... - . . Kijntmhf> 16?n dO 16 »50 rdeče-! de teli"vz- ZIC' ,dr' Bu,at m	P^aki narodne stran-1 ^ §f 227 do 230 {i.Ie vo;aki z Go-
„Ho in navdušeno požrtvovalno® jo.	| SrVlH^c^	v^	ke' kJer se .]e v obfon	LTC! "žkegal v Celovcu Štefan Hvala, korporal
v in:'>/itaieviilncm siiolnjevanju svoje-1 urziji\ o. lucerna vo. \rtmt iepo.	mri? nnrr.-m* mi.rc;tat»ri> dnhra misel Zr* > &	~
ga vzvišenega 'poklica ttdejstvili ideale in j	Potres.
že ie svojih navdušenih src.	, k^kA. 16. (Kor.) Včeraj ob -/<11 po-
Nadvojvoda Lridrik, jnoči so čutili tu več sekund trajajoč mo-
vrhovni poveljnik, j Cen jx»tres, spremljan od podzemskega
. . . . .	. j bobnenja. Posebno močno so čutili potres
Nov. vitezi reda zlatega runa . jv Tncs{nen] ddu ki se nahaja na jrrieu.
DIN M. 16. (V\ iener Zeitung.) N»eg«»-, par jc omajan i h. vendar pa ni ve c. lit kr. apostolsko veličanstvo je z j zaznamovati nobene izgube. na|\ i>jin- ročnim i isino»n od M. marca t. j (jj^aDKC. 16. (Kor.) V različnih krajih 1
v. kr. firunrni nndpaznik želi Rpo/.uati se /. izobraženo po-spod t^cti lepe \ ostave, 18—:'4 let «taro, v svrho ženitve. Le resne ponudbe, £e mogoče s sliko poil -Triglav	na Jus. odJ. Edinosti.	1 IS
Odda
vega pri Gorici, bi je bolan; v Sopešom batu na Ogrskem ie bil Josip Srebrnič, 27. j domobranskega polka iz Gorice, ranjen na r GOStlilKI rame in ob desni strani života; v Gjulafc-hervam je bil Urbtn Peterin iz Krmine, 27 domobranskega polkn, bolan, Josip BoSča iz Tržiča, istega polka, bolan ; v nastopnih seznamih čitamo imena; v Budimpešti Fa-bijan Brandolin iz Krmina, 8. topničarskega polka, bolan na legarju; v Egru na Ogrskem Josip Rusjan iz Romansa, 27. domo-
se lejK) novo stanovanje, kuhinja in soba z vrtom in utieo. Jtojan St. 70S	141»
v Gradcu je došel znesek K 39 50, kate- branskega polka, bolan na legarju; v Bu-
I ...	• • ■___•	! Hinmačfi Qi'lifoc<or DIonHor C^nltftttn ixpta 17
Doma^ vesti.
prem»«a pa 35.<*M) metričnih stotov. Fosfatne »uoke se je pr(xlalo 64.fKX> metričnih stotov manj. Železnice naročajo od tega časa vedno več.
Odlikovanje padiega polkovnika.
DUNAJ, 16. <Kor.) (Vojaški naredbeni list.) Cesar fe podelil pred sovražnikom padlemu polkovniku Ludviku baronu pl. hol?Maitsenu. poveljnika pehotnega polka lie". 4. v priznanje hrabrega in vspeš-nega
prov
našo šil in ogrsko polovico države velike težave. Ali za časa vojne bi morale pasti gospodarske ograje, da bi imeli le eno skupno gospodarsko območje. V drugo bi si bila morala država takoj zagotoviti evidenco nad množino živil in kontrolo nad niili uporabo. Da se je to zgodilo ,bi se sedaj vse bolj racijonelno razvijalo, poraba bi se bila uredila in ne bi imeli sedanjega višanja cen. To bi se bilo morajo
ZrtJrZdj j vred sovražnikom viteški | zgoditi takoj v začetku. Potem ne bi bila Leopoldovega reda z vojno deko- duvalistična uredba močneja nego najbolji nameni avstrijske vlade. Nadaljna posledica je, da ni nobene kontrole nad izvozom živil v inozemstvo, to je, v Nemčijo. Dunajska > Information« konstatuje, da na Češkem celo po deželi primanjkuje stvari, ki jih sicer obilo producira. »Information« piše doslovno: »To prihaja od tega. da je dežela preplavljena po agentih, ki nakupujejo blago in je spravljajo čez mejo. Tega niso mogli doslej preprečiti ne poklicani zastopniki domačih k on su men tov. ne obrambni poizkusi lokalnih oblasti. Vsikdar se ie uveljavila
krilec
racijc.
Pouožna akcija za GaJicijo.
BIALA. M. t Kor.) Pod predsedstvom ceaaortkega namestnika dr. viteza Kory-tovi skega je imela t. zv. gospodarska komisij« dva dni trajajoča posvetovanja! o r n >;ni akciji za Galicijo. Namestnik je najprej poudarjal, da Rusini k tej prvi teji kontisije najbrže niso prišli radi oči-\idneiL-i nesfiorazunia. ker so biti mnenja, da je določena za enkrat pomožna akcija le za zapadne okraje dežele m je izrazil
pade*, da pride razjasnitvi nespora- j neika višja sila, ki je odnesla zmago nad 7umri v kratkem 'Jo stoump delovanja domačini interesom. Sedaj prihaja spo-obeh nan»dnosti v tej tako važni pomož-
ni akciji.
mlad in mnoga znamenja govore za to, da nam bo eksport še v veči meri odnašal
Namestnik je razpravljal nato obširno i prve darove narave. Ce pa pomislimo, o posvetovalni snovi, ki je razdeliena na i s kakimi težavami se mora boriti doma-štiri dele: prc'iranitev trpečega prebi- iči konsum. in če pomislimo, kako dobro vaTvtva do žetve, a-anacija vasi in mest, j bi prihajali n. pr. Dunaju prebitki iz fopetna zgradnja prebivališč in omogo- Češke, se moramo vendar vprašati, ah ni tnega obdelovanja polja spo-;že čas. da se za izvoz c-ez mejo ustanove ie razložil posamezne ! določene.za \ sakogar obvezne norme, da
Cenje zauo mladi. Namesl
za preliranitev prebivalstva in za asa na-cijo mest deloma izvršene deloma še neizvršene odredbe in poudarjal dalje, da Je arkadno poveljstvo prepovedalo rekvirira. ✓ rialiciji. Za dobavo semen je bila ustanovljena pri poljedelskem ministrstvu posebna nakupovainica. Tudi za r.akup poljskega orodja in kmij in volov je preskrbljen Vojno ministrstvo bo dalo na razp<iiago za vojno nesposobne konje.
Po obširni debati, v kateri se je poudarjala tudi potreba, da se enako vpošteva
bomo končno vendar enkrat vedeli, kaj smo in česa se nam jc držati! Stvar je vredna najresnejega razmišljanja, kajti gre tu za silne množine najdragocenejih živil!
Tržaška pekovska zadruga nadaljuje z razdelitvijo moke zadružnikom tudi danes v sreu;> 17. t. m. od 3. do 4. ure popoldne.
Zopet ožigosani denuncijanti. Denunci-
jantje v Dalmaciji so obrnili svoj strup posebno tudi proti županu v Korčuli dru. R. Agner:u in tajniku Jeričevicu. In Bog ve
rega so nabrali slovenski krojači v Gost n-gu za našo prekoristno šolsko družbo. Želeti bi bilo, da bi povsod, kjer se zbirajo Slovenci, to posnemali; posebno leto?, ko ima družba zaradi vojne vel ko manj dohodkov nego druga lela. Darovalcem Bog plati 1
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-amerikane" so biii sprejeti Ivan Pupis od 5. domobranskega pešpolka (doma iz Komna) ter črnovojniki J kob Santin, Ivan Mo-ženič, Dominik Stropnik in Jernej Brand. Odpuščen je pa bil iz te pomožne bo'niš-nice črnovojnik Josip Ferjančič. — V pomožno bolnišnico v prosto ih društva „Austrija" so oili sprejeti Jernej Šinigoj od 97. pešpolka, Ado Fabretto od automobilistič-nega oddelka trena, Karel Princič od provi-janta. Matej iMislej od 3. trenskega oddlka, Ivan Predonzani od 5. domobranskega pešpolka, Ivan Bjekar od 97. pešpolka, Josip Tomažinčič od 5. domobranskega pešpolka, Jurij Katovac od 97. pešpolka, Alojzij Ška-pin od 5. domobranskega pešpolka, Viktor Balbi od 5. domobranskega pešpolka, Viktor Trojan od 5. domobranskega pešpolka, Ernest Pcrtot od 97. pešpolka, Josip Križ-man od 5. domobranskega pešpolka in črnovojnik Fran Rusback.
Tatvina z vlomom. V hiši št. 21^ v ulici del Farneto stanujoča Josipina Sirca je predvčerajšnjim prijavila na policijskem komisarijatu v ulici dei Bachi, da so prejšnji večer med sedmo in polideveto uro, ko je bila ona od doma po opravilih, neznani tatovi vlomili v njeno stanovanje in ji odnesli zlato uro in zlato verižico, vredni 110, zlat prstan, vreden 40, drug zlat prstan vreden 20, še druga dva zlata prstana z demanti vredna 80, par uhanov, vrednih 80, še drugi par uhanov, vrednih 28. zlat privesek s sliko, vreden 5, in drugi zlat privesek vreden 60 kron: vsega skupaj za 423 kron vrednosti. Kakor osumljeni, da ste izvršili tatvino, ste bili aretirani 17 letna Ana Vatovčeva in 18 letna Viktorija Sandali, obe zakotni prostitutki.
Zato, ker mu niso hoteli postreči v kavarni »Univerza*, je predsinočnjim 24 letni težak Miroslav Krotuhvil, ki je doma z Reke in prenočuje tu na ljudskem prenočišču v ulici O. Gozzi, razbil šipo v vratih rečene kavarne. Seveda so ga dali takoj aretirati. Sipa je bila vredna 10 kron.
Umrli so: Prijavljeni dne 16. t. m. na mestnem fizikatu: Čuk Gverin, 3 mesece, ul. della Madonnina it. 28; Davide Italija, 7 mesecev, ul. S. Servolo Št. 3; Kuršar Martin, 3 mesec«- Rocol št. 109; Calcagno Narcisa, 36 let, Carbola zgornja št. 2; Sedmak Viktor, 32 let, Carbola zgornja št. 76.
ul Ban Marco 35, buffet u! Giuliaoi 27 se priporoča. Toei se istrsko v;no. kraški teran in belo vipavsko I. vrste. Gorka in
mrzla je»lii:i ob vsakem času.
86
Dnevno kupim rabljeno volno bla/.in. Plačam najviSje cene. Pisati: L?]VI, ul ca Beccherie St. 17.	142
Pozor 1
Zračno
Stev. K).
rneblirana soba se odda takoj r najem. Zgladiti se je pri ItepenAek, ul. Cecilia
ItfOVff dobro obranjeni le rabljeni parni kotel laLvIIl 10—lf> HP. Ponudbe naj se pofliljajo s» imo K Kofol, Pe5ine, pofcta Slap ob ldryi, Tolminsko.	145
(lfllnM tcuP' se v vs&k* množini. Plača najviJju. VUllIU cene. — Zaloga pobi3tva, ulica Itiborao štev. 27	13S
15letnl deček družine, i5če katerosibodi
službo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti.
20i
Hflfttlfl ProP' dobrosrčno družino da bi botcla VQUvU vzeti kot svoja otroku (eden 10, druc: llleten). Naslov pove Tn^. odd. Edinosti.	201
Kdor ima
številko „Edinosti-4 od 11. maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi.
PODLISTEK
Madame Bovarv
- Spisal Gustav«
Karlovo malodušje je vzbujalo splošno pozornost. Ni več zahajal od doma, sprejemal ni nikogar celo bolnikov ni hotel več obiskovati Sirila se jc govorica, da pije skrivoma... Včasih je radovednež iztegnil svoj vrat čez vrtno ograjo m ie začuden opazil moža z razmršeno brado in z zanemarjeno obleko, ki se je izpre-hajal po vrtu in ki jc jokal.
Nekega poletnega večera jc vzel Berto s seboj na pokopališče. Vračala sta se, ko je bilo že popolnoma temno in ko ni gorela več po hišah nobena svetilka, razen pri Binetu. Toda njegova bol ni še bila dovoli globoka. Bil je vedno sam in ie vendar rabil človeka, s katerim bi lahko govoril o Mini. Zato jc parkrat obiskal Staro gr«;no Lefrancois, ki pa ga ni poslušata pazno. ker je imela sama svoje težave. Lheureux je slednjič uredil ce
Youvitlom in Hivert. ki so ga nejni gostje zelo cenili, je grozil »s konkurenco«, če mu ne zvišajo plače.
Nekega dne se je napotil Karel v Arge-uil. da bi prodal svojega konja, zadnjo imovino, ki jo je lahko pogrešal. Srečal je Rudolfa. Cim sta se zagledala, sta oba obledela. Rudolf, ki je poslal o priliki pogreba pismeno sožalje, se je jel izprva jecljaje in negotovo opravičevati. Toda kmalu se mu je vrnila hladnokrvnost in bil je celo tako predrzen, da je Karla — bil je vroč avgustov dan — povabil na steklenico piva.
V restavraciji si je prižgal cigaro in je kramljal o vsem mogočem. Karel se je zatopil pri pogledu na ta obraz, ki ga je Ema ljubila, v sanje. Zdelo se mu je, kakor da vidi zopet nekaj njenega. Bilo je čudno, on bi bil rad ta mož. Govoril je o živini, o reji, o vrtnarstvu in se je s svojim banalnim govorjenjem skrbno izogibal vsega, kar bi ga prisililo govoriti o pokojnici. Karel ga ni posluJal. Rudolf je to opazil in mu ie bral z obraza njegove misli. Karlova lica so gorela, nosnice so mu trepetale, ustnice so se tresle; za hip
^37nT"pthnorT'a l>v*rn< |
d\oUo!es „TRI3UNA* t Gorica, Tr2aika ul. 23 jj prej pivovarna O'iriup). Zaloga dvokoles šivalnih fn knTCtijskih strojev.jtra-inofonov, orkestr mi. itd.
F. BATi£i
Gorica, Stolna ul. 2—1 Plačuje sena obroke.
Ceniki franko.
dimpešti Silvester Plander, sanitetna četa, iz Gorice, bolan; na Reki je bil v bolnišnici Ferdinand Delabonaiz Gorice, če-tovoda 5. domobranskega polka, ranjen je bil na levi roki. Delabona je pekovski pomočnik pri K. Drašiku na Kornu v Gorici. Udeležil se je bojev v Srbiji pri 8. dalmatinskem polku ter bil ranjen v dlan leve roke, strel mu je šel skozi dlan. Zdravil se je na Reki potem doma v Gorici, odkoder je šel zopet v vojaško službo. Delabona je doma s Krasa. V bolnišnici v Sombateliju____
je bil Josip Pičulin, 8. topničarskega polka, fIijm^a kod J.ostrežnic* za par ur n;i dan i^e iz Gorice1, bolan ; v Erperiesu je bil Fran | MU&UU ubog* ženska. Naslov pove ln». ©a>l Brumat iz Fare, 20. lovskega bataljona, ra-' Edinost., njen na levi nogi; v Kološvaru je bil Aleksander Peterin, 26. lovskega bataljona, iz Gorice, bolan; v Mariefeldu je bil Anton Velikonja, 8. topničarskega polka, ranjen.
Nablralnica darov vojno oskrbovalnega urada za slovenski del dežele v Gorici (Gospodska ulica 6.) se zopet obrača na slovensko javnost z iskreno prošnjo. Našim vojakom, posebno onim, ki se bore v goratem karpatskem ozemlju, primanjkuje gorskih čevljev. Zato se je c. in kr. vojno oskrbovalni urad obrnil ludi na naso nabi-ralnico, naj bi zbirala gorske čevlje, tudi že nošene, da se pošljejo našim vojakom na fronto. Vljudno prosimo, zbirajte po možnosti take gorske čevlje in jih pošiljajte na podpisano slovensko nabiralnico. V imenu naših vojakov že v naprej prisrčna hvala!
Umrl je v Gorici bivši vinotržec Makuc, star 46 let.
Trg sv. Jelerja v Gorici včeraj je bil glede na sedanje razmere prav živahen. V zgodnjih dopoldanskih urah se je nabralo v mestu obilo deželanov, ki so kupovali in prodajali razno blago Ta trg je v glavnem trg za saditev krompirja, tudi na živinskem trgu je bilo živahno.
Goriški rojak umrl v Rusiji. V deželni bolnišnici v Počinkah, gubernija Nižnji Nov-gorod je umrl vojni ujetnik Ivan Krečič iz Malih Žabalj na Vipavskem. Sporočilo o njegovi smrti je došlo županstvu. Naj počiva v miru v ruski zemlji 1
V Št. Andrežu pri Gorici so pokopali včeraj gospo Josipino Budau, vdovo po profesorju in okrajnem šolskem nadzorniku.
Umrl je v Gorici Karol Avgust vitez Ribi, vpokojeni ravnatelj c. kr. obrtne šote. Pogreb bo danes popoldne.
Premeščen je i Tržiča v Trst namestni-štveni kancelist Teodor Skokan.
Z Žveplenicami se je igrala na postelji iSletna Rožica Picinjak v Tržiču. Žveplenice so se unele in posteljica je bila hitro v ognju. Vse opečeno dekletce so prenesli hitro v bolnišnico ali vsa zdravniška pomoč ni pomagala nič, dekletce je umrlo drugi dan.
ZAHVALU.
Globoko potrti vsled nepričakovane smrti našega ljubljenega očeta in starega, očeta gospoda
l¥ana Jaklič
se prisrčno zahvaljujemo vsem onim, ki so nam bili v britkih urah v tolažbo in na razpolago, in vsem onim, ki so pripomogli da se je pogreb vršil na tako veličasten način.
TRST, dne 16. marca 1915.
Družina Jakiič-Maruna.
ijcj^o poštno zvezo med Rouenom in»se ie njegov pogled divje uprl v Rudolfa.
tako da je ta prestrašen umolknil. Toda kmalu je zadobilo Karlovo obličje prejšne trudne poteze.
»Nisem hud na vas!« je dejal.
Rudolf je molčal; Karel je bil naslonjen na oba komolca in je ponavljal s trudnim in mirnim glasom, iz katerega je govorila neizmerna bol: »Ne, nisem več hud na vas!« Pripomnil je še veliko besedo, edino, ki jo jc kdaj izgovoril:
»Usoda je tako hotela!«
Rudolfu, ki je bil priklical to usodo, se je zdela v tem položaju Karlova dobrosrčnost komična.
* • *
Naslednjega jutra jc šel Karel na vrt in je sedel v utico. Svetle luči so bleščale skozi drevje, trtno perje je metalo po tleh svojo senco, jasmin ie dehtel, nebo je bilo jasno, hrošči so brenčal iokoli cvetočih lilij, in Karel je dihal težko, kakor mladenič v svojem nedoločenem koprne-nju po ljubezni, ki jc napolnjevalo njegovo do smrti izmučeno srce.
Ob sedmih je prišla k njemu mala Ber-ta. ki ga ni videla ves popoldan, m ga ie
povabila k večerji. Glavo je imel prislonjeno k zidu, oči so bile zaprte, usta je imel nekoliko odprta, v rokah je tiščal šop temnih las.
»Papa. pridi vendar,« je dejal otrok.
Berta je menila, da se hoče pošaliti ž njo. Zato ga je sunila nalahko. Zvrnil se je na tla; bil je mrtev.
Cez šestintrideset ur je slednjič dospel na lekarnarjev poziv gospod Canivei. Razparal je truplo, toda ni mogel dognati, kaj jc povzročilo smrt. Ko je bilo vse razprodano, je ostalo še dvanajst frankov, s katerimi so plačali mali gospodični Bo-varyjevi voz, da se je lahko odpeljala k svoji stari materi. Dobra žena je umrla še v tistem letu; oče Rouault je ohromel, neka teta je vzela otroka k sebi. Bila je revna in je pošiljala Berto, ko je do-rastla, v neko predilnico.
Po Bovaryjevi smrti je žet roje zdravnikov skušalo vspevati v YonvilIu, toda gospod Homais je vse izpodrinil. Imel je velikansko prakso, oblasti so marsikaj prezrle in Javno mnenje ga je ščitilo. Pravkar je bil odlikovan s križcem zlate legije.
KONEC.
Gostilniška in kavar. zaćruga članov H. D. 0.
re^. zadrug;* /. omejen m jamstvom.
VABILO
ra
redni občni zbor
ki se bo vršil v torek, dne 30. marca 1915. ob 8. zvečer v društvenih prostorih, ul. Commerclale 7.
DNEVNI RED: 1, Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tanika in blagajnika.
3.	Odobrenje letnega računa.
4.	Volitev odbora in nadzorstva.
5.	Razni nasveti in predlogi.
ODBOR.
OMjsko tirustuo u Barkouijati
vabi na
občni zbor
ki se bo vrši*
v nedeljo, 28. marca ob 1.30 popoldne v druitveniii prostorih
DNEVNI RED:
J, Nagovor predsednika.
2.	Potrjenje računov.
3.	Čitanje cveotuelnih poročil i.J pr»41«>jfOT.
4.	Prefcitaiije r. vizijfke^a t oročila
5.	Volitev no-rjja načeliiišlva. G. liaznoterosti.
K obilni udeležbi \v bi
ODBOR.
Ako ne bi ob dol čeoi uri Dtudo^tovuio vilo udov, vr^i sg "»bčni zbor uro pc/nt-jt' i»» Ho sklepčen ob Tsakem st-vilu tla ov.
nm;
Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v .»ČRNEM GRABN1 " izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink */« litra. ISTRSKO vino po 24 sL lU - PRISTNI TERAN po 32 »t. '/*
mmrn uum dud m
Oglas«, poslana, osmrtnice in \>.< naznanila ie pošiljati vluseratnemn udueiku« ' »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančišku >t. 20