Poštnina plačana v (o to vini Cena 2 Sin NOVA * Borba za plan je butal za dvig življenjske ravni delovnega ljudstva Solkan, 5. novembra 1948. I GLASILO OSVOBODILNE FR0NTB ZA GORIŠKI OKRAJ Leto II. — Štev. 84. Ok 3f. viUetnici OkioGt&tie t evolucij e 7. novembra proslavi bratska in mogočna Sovjetska zveza 31. obletnico svojega nastanka, 31. obletnico Svojegn rojstva. To ni samo praznik največje države na svetu, ki obsega V« zemeljske oble. temveč je praznik države povsem novega tipa. Sovjetske države. Poleg tega danes ne proslavljajo ta mogočni in veličastni praznik samo Sovjetski narodi s svojo nepremagljivo mogočno Rdečo armado, temveč ga (proslavljajo vse napredne in demokratične sile v svetu, ker zmaga Oktobrske revolucije ni prinesla samo popolno osvoboditev Izpod cariiiičncgn jarma sovjetskim ljudem, ni odpravila samo v Sovjetski zvezi izkoriščanja človeka po človeku, ampak zmaga Oktobrske revolucije znači veliko preokretnico v zgodovini vsega človečanstva. Imperialisti so se takoj zavedali, kako revolucionarno vpliva obstoj Sovjetske zveze na V6e narode sveta La kako nevaren je vzgled, ki ga dajejo sovjetski narodi vsem zatiranim narodom, ter so iakoj po zmagi Oktobrske revolucije skušali najprej z vojaškimi intervencijami, nato z gospodarskimi blokadami streti rezultate velike Oktobrske revolucije _ — uničiti Sovjetsko oblast. Toda sovjetska vlada ne samo. da ni propadla, ampak se je krepila iz dneva v dan ter se končno pokazala kot najnaprednejši branik demokracije v svetu. Ob IV. obletnici velike Oktobrske revolucije je Lenin dejal: »Čim bolj se oddaljujemo od tega velikega dne, tein večji postaja pomen velike proletarske revolucije v Rusiji.« Zaradi svoje napredne teorije, zaradi dosledno politike v korist vsega delovnega človeštva, zaradi orjaške moči sovjetskega sistema je postala Sovjetska zvoza pod vocLivom Stalina gonilna sila v boju proti fašizmu-Izkušnje Oktobrske revolucije in gradnja socializma, ki sta jih posplošila Lenin in Stalin In tako razvila Marxov nauk znanstvenega socializma na višjo stopnjo, so postale v večji ali manjši meri last proletariata vseh dežel, predvsem pa naše jugoslovanske Komunistične partije in naše mogočne, nepremagljive Jugoslovanske armije. Če sc kateri narod, če se je katera Komunistična partija znala po-služiti izkušenj Oktobrske revolucije v borbi proti, fašizmu in pri gradnji socializma, je to v največji meri naredila naša Partija s tovarišem Titom na čelu, so to storili naši narodi pod vodstvom CK KPJ, ki je genialno znal porabiti teorijo marxi-zma-leninizma za naše prijrke. jo tako obogatil in dalje razvijal- Po oboroženi zmagi nad fašizmom, s katero je Sovjetska zveza rešila evropsko civilizacijo, slovanske nnro. de propasti, nadaljuje sedaj dosledno borbo za mir in demokracijo za sodelovanje med narodi. Na mirovni konferenci in vseh ostalih povojnih konferencah je bila SZ. ki je najbolj nesebično branila suverenost vsakega naroda in podpirala upravičene zahteve in osvobodilni boj vseh narodov proti reakcionarnim poizkusom med-narodne reakcije, ki jih načelujejo ameriški imperialisti, da bi zasužnjili evropske in o(stale n a roki e svata s omočjo Marshallovega načrta in rumanove doktrine. Naša Partija 6 tovarišem Tilom na čelu je tako v oborožen« liorbi proti fašizmu kot v povojni borbi proti za-eužujevalinim poizkusom anglonime-riških vojnih hujskačev bila tista, ki je na najbolj dosledni način aktivno stala ob stran« SZ, aktivno sodelovala v borbi, dosledno se držeč naukov Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina in s tem ne 6amo branila interese jugoslovanskih narodov, ampak je istočasno ogromno doprinesla za skupno zmago nad fašizmom in danes ogromno doprinaša za razkrinkavanje zapadnih imperialistov in za utrjevanje demokratičnega bloka v svetu. Slovenski narod je v borbi za pravične meje našel v predstavnikih SZ najdoslednejšega in najodločnejšega pomočnika, kateremu se imamo poleg modre politike maršala Tita in Komunistične partije Jugoslavije zahvaliti. da so se naše meje kljub vsem reakcionarnim poizkusom angloame-riških imperialistov in njihovih hlap cev, francoskih, belgijskih in drugih desnih socialistov, umaknili daleč aroti zapadu do Gorice in Trsta Brez SZ in njene zmagovite borbe proti fašizmu ne samo da ne bi bilo T»tove Jugoslavije in Jugoslovanske armade, ampak mirno lahko trdimo, da ne bi bilo tudi našega slovenskega naroda Naši narodi, zlasti pa primorsko ljudstvo, se vsega tega dobro zaveda in to ne samo sedaj, ampak se je tega zavedalo tudi tedaj, ko so nemške horde stale pred Stalingradom in Moskvo ter dejansko ogrožale obstoj ir ve socialistične države na svetu-Cer je bila vera naših narodov pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita v nepremagljivost SZ neomajna, so se isti že tedaj masovno odzvali klicu tovariša Stalina in našega CK KPJ ter stopili v oborožen spopad s fašisti trdno se zavedajoč, da se s to borbo ne borijo samo za svojo lastno svobodo, ampak da istočasno s to borbo ogromno pomagajo SZ v borbi proti fašizmu. Prav zato, ker je bila naša borba dosledna, iskrena, prav zato, ker so naši narodi iskali ljubezen do SZ že tedaj, ko je to terjalo ogromne žrtve, ko je to terjalo nešteto življenj najboljših sinov Komunistične partije in jugoslovanskih narodov, naši narodi danes nikakor ne morejo razumeti, da se prav proti njim. proti njenim voditeljem in tovarišu Titu vodi žaljiva in klevetniška kampanja in to zlasti od strani onih, bratskih Komunističnih partij in njihovih voditeljev, _kt so — lahko mirno trdimo — z dejanji mnogo man j doprinesli za skupno zmago nad fašizmom, mnogo manj z dejanji pokazali, kako je treba ljubiti SZ. kako je treba ljubiti tovariša Stalina, kako je treba izvajati v praksi njegove nauke in marksistično teorijo in to tedaj, ko je bilo potreba odločnosti, ko je bil potreben olorožen boj z nemškimi, italijanskimi in drugimi fašisti. Primorsko ljudstvo se zaveda, da kampanja, ki jo vodi Informbiro proti naši Partiji, proti našemu Centralnemu komiteju in tovarišu Titu nt žaljiva samo za partijsko vodstvo, ampak je žaljiva za vsakega slehernega poštenoga člana OF, za slehernega državljana, ker se zaveda, da prav tako kakor je bila ogromna vodilna vloga SZ v boju proti fašizmu, je ta borba doprinesla pozitivne rezultate v Jugoslaviji in na Primorskem zato. ker smo imeli tako Partijo, lak CK KPJ s tovarišem Titom na čelu, ki je znal tako sijajno uporabiti izkušnje Oktobrske revolucije, prilegajoč jih našim prilikam. Primorsko ljudstvo se zaveda, da ta klevetniška kampanja koristi danes samo sovražnikom socializma, bivšim okupatorjevim hlapcem, raznim agentom zapadnih Imperialistov, ki bi radi rušili enotnost naših narodov in Z ideološkim poglabljanjem postajajo frontaši zavestni hord graditve socializma Razumljivo je, da se moramo vspo-rcdno z graditvijo sociabzma v naši državi tudi ideološko utrjevati, če hočemo v čim krajšem času doseči vse to, kar pred nas postavlja KP v svojem programu. Prav zaradi tega se je že v preteklem mesecu po terenu v okviru OF organiziral študij, ki bo v marsičem razjasnil še vse nejasne pojme o našem delu in o naših nadaljnjih nalogah, obenem pa utrdil tisto pravo frontovsko zavest. ki jo mora imeti sleherni član naše OF zato, da bomo onemogočili vse poizkuse imperialističnih hujskačev na novo vojno, ki hočejo slepiti ljudstvo samo zato. da bi lahko še vedno izkoriščali to. kar smo z našo borbo pridobili. V ta študij so po vaseh prvenstveno vključeni vsi odborniki množičnih organizacij, istočasno pa se je v študij pritegnilo tudi vse tiste, ki imajo za to veselje. Po poročilih, ki prihajajo na okrajni odbor OF, je zapaziti- da 'je za študij precejšnje zanimanje, vendar pa so še primeri, kjer odborniki množičnih organizacij ne dojemajo prave vrednosti študija, tako individualnega kakor množičnega. Dostikrat ti poedinoi vzamejo študij zgolj kot formalnost, ki mora biti, ne vidijo pa v študiju pomoči pri izvajanju naših gospodarskih, političnih im kulturnih nalog. Če bi n. pr. v Višnjoviku v Brdih vedeli ali hoteli razumeti, da je študij g<*. nilna sila za spravajanj e nalog v življenje in istočasne pravilno politično postavljanje, bi laže odstranjevali vse teŽKbce, ki so v območju njihovega KLO-ja. Da pa je bil pri njih že dvakrat sklican študijski sestanek in da na istem ni bilo odziva od strani frontoveev. je to danes vsekakor nerazumljivo, ko imamo široko možnost, tako strokovnega, kakor političnega izpopolnjevanja. Popolnoma drugačen primer pa je v Prva-čini, kjer na šiudij reano prihaja do 80 ljudi, ki vsi z zanimanjem sladijo izvajanju referenta, ki se trudi, da v čimbolj domači besedi poda vse tisto, kar poslušalce zanima. Sedaj, ko nastopa zimski čas in ko ni več poljskega dela, naj krajevni odbori OF razvijajo v pogledu študija čim širšo aktivizacijo, da bo vsak član fronte čutil potrebo po študiju, ki bo istočasno za njega merilo doprinosa njegovih moči. Zavedati 6e moramo, da je naše delovno ljudstvo željno novih pogledov »ia svet, saj mu je bilo to krateno skozi 25 let fašističnega zatiranja. Nujno je potrebno, da predstavniki tako ljudske oblasti, kakor vseh ostalih množičnih organizacij poskrbijo v največji meri za plan. po katerem as} «* študij na va6l odvija in čim plotL nejc vrši. ' Stanje gradllišč Zadružnih domov v gsriškem okraju dne 31. oktobra I948 Pokriti: 1. Trnovo, 2- Kal nad Kanalom, 3. Dol-Predmeja, 4. Medana, 5. Vrtojba, 6. Gradišče, 7. Col, 8. Višnjevi. 9. Ročinj. 10. Lokve, li. Kanal. Pokrivanje strehe: 12. Rihanberk, 13. Prvačina, 14. H um-Nji vice. 15. Šempas, 16. Dobrovo. Zidanje: 17. Kostanjevica 18. Miren, 19. Otlica, 20. Preserje, 21. Vi-gava, 22. Grgar. 23. Grmiče. 24. Betoniranje: 25. Vogrsko, 26. Ajdovščina. 27. Batuje. Kopanje temeljev: 28. Selo. 29. St-Vid, 30. S. Lokovcc, 31. Dornberk, 32. Lozice. 33. Kojsko. 34. Gojačevo-Malovše. Priprava materiala: 35. Neblo, 36-Renče, 37. Budanje, 38. Cerovo. 39. Bukovica, 40. G. Lokovcc. Mrtva gradiliščn: 41. Bate-Ravne, 42. Dobravlje. Razpored popisovanja obveznic posojila svobode in narodne osvoboditve Itadl htrejšega popisa obveznic in potrdil so določajo dnevi In centri, kjer bo poslovala komisija za registracijo obveznic in sicer. Od 8. XI. do 12. XI. zaključno Dobrovo (Brda) na sedežu KLO, od 8. XI. do 10. XI. zaključno Kanal na sedeža KLO, od 12. XI. do 13. XI. zaključno Cepovan na sedežu KLO, od 15. XI. do 20. XL zaključno demokracijo siploh, ki bi radi na.račun Infonmbiroja. poskušali uresničiti težnje zapadnih Imperialistov in domače reakcije. To se danes najbolj vidi onstran naših krivičnih meja v Trstu in Goric«, kjer so razni anglo-ameriški agenti Vidalijevega lipa izkoristili resolucijo Informbiroja za razbijanje enotnost« demokratičnih sil na teh področjih, za razbijanje enotnosti delavskega razreda, kar se jim je deloma posrečilo in ustvarili so tako trenutno težak položaj tržaškemu m goriškemu demokratičnemu ljudstvu. Solkan na sedežu OLO, od 22. XI. do 23. XI. zaključno Kostanjevica (Kras) na sed. KLO, od 22. XI. do 27. XI. zaključno Ajdovščina na sedežu Nar. banke. Imetniki obveznic In potrdil naj pri-neso papirje radi registracije v eden Izmed gori navedenih centrov z ozirom na bližino njegovega stalnega bivališča. Okrajna komisija za registracijo obveznic pri OLO Gorica. Prav zaradi tega delovno ljudstvo Jugoslavije in primorsko ljudstvo pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita praznuje 31. obletnico Velike oktobrsko revolucije s tem, da še s povečanimi nai>ori, še bol j enotni, še bolj strnjeni okrog svoje Partije in maršala Tita, sebi gradijo lepšo In srečnejšo bodočnost, da zgradijo čim prej socializem ker vedo, da je njihova pot pravilna in ker se_ zavedajo, da 6 tem na najlcpši način ponovno dokazujejo iskrenost, ki jo gojijo do SZ in tovariša Stalina. Kai moramo vedeti za registracijo obvezn e in priznanje posojila svobode in narodne osvoboditve Zvezna vlada ‘in vlada I.R Slovenije sta izdali uredbi o povračilu 3 % posolila Narodne osvoboditve in 5 % posojala Svobode ter v ta namen dali nalog za registracijo obveznic navedenih posojil. V Ljudsfti republiki Sloveniji se je sicer že leta 1946 izvedla registracija dajatev za Narodno osvobodilno borbo, vendar so bile takrat registrirane vse dajatve, tako dajatve v naravi, kakor dajatve v gotovini. Topol sc registrirajo izključno samo obveznice in začasna potrdila (priznanice). Z novo registracijo je dana možnost vsem, ki so vplačali posojilo, da prijavijo svoje dajatve za posojilo svobode in posojilo narodne osvoboditve ne glede na to, tudi če tega niso napravili že leta 1946, ker so zamudili rok ali pa niso bili o registraciji obveščeni. Registracijo 3 % posojila narodne osvoboditve in 5 % posojila svobode bodo opravile posebne okrajne komisije. Predvidoma bodo komisije poslovale pri podružnicah Narodne banke. Vendar bo vsaka komisija za svoj okraj točno določila tako okraj, kakor tudi čas registracije. Vsaka komisija bo preko ljudskih odborov in časopisov obvestila do 6. novembra 1948 posojilodajalce svojega okraja, kdaj in kje se vrši registracija. Pri registraciji posojila svobode in posojila narodne osvoboditve je treba paziti na to, da imamo dve vrsti papirjev, In sicer obveznice ter začasna potrdila (priznanice). Za obveznice veljajo vsi papirji posojila narodne osvoboditve in posojila svobode, ki so v celoti tiskani in ni na njih nič napisano oziroma vstavljeno ž roko ali pisalnim strojem. Vsi drugi papirji, na katerih je z roko ali s pisalnim strojem pisano (bodisi ;djj ie označena vrsta posojila, višina obveznice, datum ali kaj drugega), veljajo Za začasna potrdila (priznanice). Vsa začasna potrdila (priznanice) morajo Imeti označeno, da so dana ali za posojilo svobode, ali za posojilo narodne osvoboditve, ker drugače ne moremo šteti, da so dana za navedeni posojlH, temveč za kako drugo dajatev, ki se sedaj registrira (n. pr. prl-znaiiice za slovensko narodno pomoč). Rri registraciji obveznic in začasnili potrdiil (priznanic) je treba nadalje ločiti to, da je bil njih večji del, razen Primorske, registriran že leta 1946, en del jpa posojilodajalci iz katerega koli razloga takrat niso predložili v registracijo in bodo to lahko storili sedaj. Material registracije iz leta 1946 se nahaja večinoma pri Narodni banki, nekaj pa ga ie tudi pri ministrstvu za finance LRS. Obe ustanovi bosta ves zbrani material sortirali na obveznice In začasna potrdila (priznanice). Tako sortirani material bo poslan vsaki komisiji za njen okraj oziroma ji bo na sedežu podružnice Narodne banke dan na razpolago. Posojilodajalci, ki so predložili papirje v registracijo leta 1946, bodo prejeli material na sedežu registracije okraja in se jim ni treba obračati na ministrstvo za finance LRS ali pa na Narodno banko. Komisije bodo same pregledale ves zbrani material tako obveznice, kakor začasna potrdila (priznanice) in ugotovile iftili pristnost in morebitne pomanjkljivosti (n. pr. pomanjkanje letnice oziroma dneva plačila). Komisiji bodo nato same pozivale vse tiste stranke, katerih obveznice in začasna potrdila (priznanice) so pomanjkljiva, da le pomanjkljivosti odpravijo. Stranke bedo morale, kjer ni datuma, dokazati n. pr. s pričami ali s pismenimi potrdili, ki jih morajo overoviti ljudski odbori, kdaj je bi.lo posojilo vplačano. Komisije bodo nato vsem tistim posojilodajalcem, ki bodo pomanjkljivosti svojih papirjev odpravili, izdale novo potrdilo o registraciji obveznic. Potrdilo o registraciji se bo glasilo na ime im bo vsebovalo poleg podatkov o posojilodajalcu tudi podatke o vrsti posojila, višini vplačila, dnevu vplačila pa tudi skupni končni preračunani znesek izplačila. To potrdilo o registraciji obveznic bodo morale stranke skrbno shraniti, ker ga bo treba predložiti ob izplačilu. Brez predložitve navedenega potrdila stranke ne bodo prejele povračila vplačanega posojila. Hkrati, ko bodo komisije izdajale strankam nova potrdila o registraciji obveznic, bodo morali vsi posojilodajalci, ki so pri oddaji v letu 1946 preidi potrdila o njihovem pologu, oddati icoinisiji ta potrdila o pologu. Tjsti posojilodajalci, ki imajo na starih potrdilih potrjenih več vrst dajatev, n. pr. dajatev v naravi im dajatev v gotovini, morajo ob prejemu novih potrdil o registraciji prav tako predložiti komisiji stara potrdila o pologu. Na starih potrdilih o pologu bo komisija prečrtala oziroma uničila tisti del potrdila, ki se nanaša na posojilo svobode ali narodne osvoboditve. Nato bo staro potrdilo o pologu vrnila stranki skupaj z novim potrdilom o registraciji. Stranke bodo prejele za vsako vrsto posojila po eno potrdilo. Za eno vrsto posojila prejmejo, čeprav so posojilo vplačali v različnih valutah (lirah, markah, kunah), samo eno potrdilo, glaseče se na skupni (celotni) znesek izplačila. . Isti postopek glede ugotavljanja pristnosti in odpravljanja pomanjkljivosti velja tudi za tista začasna potrdila (priznanice) ki so bila predložena ' registracijo leta 1946. T udi v tem p ineru bodo komisije pozivale posamične posojilodajalce, da odpravijo more bitne napake in pomanjkljivosti. Ko bodo stranke te pomanjkljivosti pri začasnih potrdilih (pri/,minicah) odpravi le, bodo .morale prav tako oddati stara potrdila o pologu in bodo prejele od komisije enostavno potrdilo o predložitvi začasnih potrdil (priznamo). 'In potrdilo, ki ga bo izdala komisija, bo služilo stranki samo kot dokaz, da je predložila v registracijo začasno potrdilo (priznanico). Novo pravo potrdilo o registraciji začasnega potrdila (priznanice) z navedbo izplačilnega zneska bo izdalo ministrstvo za finance LRS. Nova potrdila o registraciji začasnili potrdil (priznanic) bodo strankam dostavljena po okrajnih komisijah za registracijo. Potrdila o registraciji začasnega potrdila (priznanice) bodo komisije izročile strankam samo proti potrdilu o predložitvi začasnega potrdila (priznanice), katerega ie oreicia stranka od komisiic Za vse tiste posojilodajalce, ki. bodo zdaj prvič predlagali obveznice in začasna potrdila (priznanice) v registracijo. bo vsaka komisija določila čas registracije. Ker imajo posojilodajalci šc obveznice ali začasna potrdila (priznanice). naj sami takoj pregledajo svoje papirje, če so v redu in ukrenejo vse potrebno, da pomanjkljivosti odpravijo, preden bo komisija določila čas registracije. Zlasti naj pazijo na to. da imajo obveznice in začasna potrdila (priznanice) točno označen datum plačila, višino plačanega zneska, da je označena vrsta posojila itd. Stranke morajo na pomanjkljivosti najbolj paziti pri začasnih potrdilih (priznani-cah), ker so ravno ta najbolj pomanjkljiva tako gleclc navedbe vrste posojila, kakor tudi glede višine posojila in dneva plačila. Vsi posojilodajalci naj torej poskrbe zato, da uredc svoje papirje. Med vsemi pomanjkljivostmi se bo najbolj pogastoma pojavilo pomanjkanje datuma oziroma dneva plačila. Datum plačila ni odločilen samo za Preračunavanje po tečaju, marveč tudi za zaračunavanje obresti. Pri tem je opozoriti tudi na to, da znaša obrestna mera za posojilo narodne osvoboditve 3% in za posojilo svobode 5 % in. da je s tem razveljavljeno staro določilo, ki določa samo 2 % obrestno mero, in to šele od dneva registracije in ne od dneva plačila. Kolikor stranke ne bi mogle dokazati -dneva vplačila, naj Sxt- skrbe, da dokažejo vsaj za mesec, v katerem §o znesek plačale. Spodnja razpredelnica nam kaže, kako se bo opravljalo preračunavanje posameznih valut v dinarje za posojilo narodne osvoboditve. 1. za obveznice, ki so bile vplačane do 31. decembra 1943: za 100 nominalnih dinarjev ali kun 30 din za 100 italijanskih lir 100 din 2. za obveznice, ki so bile vplačane od 1. januarja 1944 do 30. septembra 1944: za 100 nominalnih dinarjev ali kun 15 din za 100 italijanskih lir 50 din 3. za obveznice, ki so bile vplačane od 1. oktobra 1944 dalje: za 100 nominalnih dinarjev ali kun 5 din za 100 italijanskih lir 30 din 4. za obveznice, ki so bile vplačane v nemških markah ali pcngili: za 100 nemških mark 380 din za 100 pengov 100 din Za posojilo svobode se opravlja preračunavanje po tem tečaju: za obveznice, ki so bile vplačane do 31. decembra 1942: za 100 italijanskih lir 150 din za 100 nemških mark 570 din Za obveznice, vplačane po 1. januarju 1!>43, se uporablja zopet razpredelnica za posojila narodne osvoboditve. Zneskom, obračunanim za izplačilo po teh tečajih, se nato dodajo obresti nd dneva vplačila do 34. dec. 1948. Da bo registracija v celoti končana 31. decembra tekočega leta, naj posojilodajalci čimprej preskrbe vse potrebne podatke, da olajšajo komisijam njihovo poslovanje in s tem pospešijo delo komisije same. Od hitrega dela komisije bodo imeli korist predvsem posojilodajalci, ker bodo tako v redu in v določenem terminu prejeli povračilo vplačanega posojila. Ker je rok za ureditev registriranja dovolj dolg in ie bilo obvestilo objavljeno že v vseh večjih dnevnikih, zato ta rok nikakor ne bo več podaljšan. Plačniki posojila, ki bodo zamudili predpisani termin, bodo izgubili pravico do vnovčenja obveznic, ker bo postavljena v proračun postavka za izplačilo le v višini, ki jo bo pokazala registracija. Dr. L. Poživimo agitacijsko delo na gradiščih zadružnih domov V našem okraju imamo sedaj odprto delo na 39 gradbiščih zadružnih domov. Naše ljudstvo se je dela na teli gradbiščih oprijelo zato, ker je uvidelo velik pomen in važnost grad-tre zadružnih domov na vaseh za njihovo boljše gospodarsko In kulturno 'ivljenje. Ker pa se ni na vseh gradiščih polagalo dovolj pažtije agitacij-Kemu de.lu, se tam tudi ni želo zadovoljivih uspehov. Mnoga gradbišča so začasno zamrla in nekatera so še danes na mrtvi točki. To se je zgodilo mnogokrat zaradi tega, ker se je tamkajšnjemu ljudstvu premalo tolmačilo pomen gradnje zadružnega doma, premalo razkrinkavalo vaške mogotce, špekulante, hlapce zapadnega imperializma, ki jim gradnja zadružnih domov nikakor nc gre v račun, ki gradnjo na vse načine skušajo ovirati in ljudstvo odtegovati od pričetega dela. Formirs»jmo fronto»s!k«k Zelo dobra agitacijska oblika za množično mobilizacijo prostovoljnega dela na gradbiščih zadružnih domov je formiranje frontnih brigad. Seveda se v te frontne, brigade vključijo vedno najprej tisti, ki so najbolj zavedni. S svojim delom in uspehom pa kmalu pritegnejo k temu še one, ki stoje ob strani in s skupnimi močmi delo hitreje napreduje. Nikdar ni bojazni, da bi delo na gradbišču zamrlo, ker vsak posameznik že v naprej ve. kdaj je njegova četa na vrsti in delo doma tako uredi, da je ta dan gotovo tudi on na gradbišču. Nihče se več ne plaši postavljenih rokov, ker vsakdo ve, da je v skupnosti moč. To nam lahko potrdijo graditelji zadružnega doma v Rihemberku, Humu, Lokvah in Otlici. Zadnje čase pa so tudi v Šempasu z brigadnim sisteminn dela uspeli zainteresirati skoro vse vaščane in svoj zadružni dom danes že pokrivajo. Tekmujmo in premti' w izkušnje Za uspešnejše delo je tudi zelo važno medsebojno tekmovanje in prenašanje izkušenj iz enega gradbišča na drugo. Izkušnje, pridobljene pri že zgrajenih zadružnih domovih v Predmeji, Medani, Lokvah in drugod si morajo osvojiti vsa gradbišča, posebno pa s. ona, kjer so komaj pričeli z gradnjo. Osvojiti si morajo tiste dobre organizacijske Oblike pristopanja in pravilnega razporejanja dela, ker le tako bo gradnja nepretrgoma napredovala in ho zadružni dom že v tein letu pod streho. Obveznosti za II. kongres KPS V Budanjah sc obvezujejo, da bodo do II. kongresa KPS pripravili ves potreben les, splanirali in izkopali temelje ter formirali 10 čet v frontovski brigadi, v katero bodo vključili 250 dela-zmožnih prebivalcev. V ta namen tudi napovedujejo tekmovanje graditeljem zadružnega doma v Selu. Graditelji doma v Ajdovščini in Go- jjčevem-Malovšah sc tudi obvezujejo, Ja bodo do II. kongresa KI-*S zabetonirali vse temelje. Kmečka dela na poljih so v glavnem končana in je pričakovati, da bodo sedaj bolj resno pristopili k gradnji zadružnih domov v sleherni vasi in pravočasno izpolnili obveznosti, dane naši Partiji in maršalu Titu. Metod. Š2 nekaj o reviziji delavskih knjižic Preti nami stoji 11 november, rok za revizijo delavnih knjižic. Do takrat bodo morali imeti vsi delodajalci državnega, zadružnega in privatnega sektorja vse prijave za revizijo delavnih knjižic že pripravljene, ker bo Poverjeništvo za delo s tem dnem pričelo z revizijo in s sprejemom prijav od delodajalcev po planu. Vsak delodajalec bo pozvan na poverjeništvo s točnim datumom. Radi tega pozivamo vse zamudnike, da takoj dvignejo gora j navedeno prijave na Poverjeništvu za delo. Točna navodila in pojasnila o reviziji delavnih knjižic dobite objavljena v »Slovenskem poročevalcu« dne 2G. oktobra na predzadnji strani. To je važno predvsem a* deloda jalce, kakor tudi za vse one delavca in nameščence, ki s« upra. vičeni do delavne knjižite. Obenem opozarjamo vse delodajalce, ki prijav za izdajo (revizijo) delavnih knjižic šo niso dvigniti, tla bo. do sami nosili odgovornost za posledice, iti bi eventueino nastale. Poverjeništva za delo 01-0 Gorica. Borba za socializem je stvar mobilizacije najširših ljudskih ustvarjalnih sil in vsakodnevne, nepopustljive borbe za uničenje kapitalističnih elementov Zborovanje posvetnih delavcev V soboto 30. oktobra so sc stš.i uči. telji tn profesorji goričkega okraja na letnem sindikalnem zborovanju. Dvorana kulturnega doma v Solkanu je bila do kraja zasedena. Zborovanje je imelo nalogo, da pregleda delovanje sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev v zadnjih štirih mesecih, še posebno pa dati novih pobud za delo v novem šolskem letu. Predsednikovo poročilo je omenjalo delo v gnuipah,'iz katerega se razvidi, da so podružnice posvetile veliko pozor, nost ideološko politični izobrazbi svojih članov s študijem raznih vprašanj v zvezi z graditvijo socialističnega gospodarstva v naši državi. Iz poročila smo tudi posneli, da so prosvetni sindikalisti dopolnjevali in širili znanje med našim ljudstvom z vodenjem knjižnic, s poučevanjem v večernih tečajih in večernih gimnazijah, z raznimi predavanji in z aktivnim delom pri vseh množičnih organizacijah na vasi. Veliko truda so položili člani sindikata v izpopolnjevanju svoje strokovne izobrazbe in to s sestavo podrobnega učnega načrta, s sestavo petletnega plana in sestavo enoletnega okvirnega plana. Koliko truda, ko-li:ko ur so naši prosvetni delavci žrtvovali v zavesti, da jim bo delo uspešnejše pri vzgajanju in izobrazbi šolske min dne, ko bodo imeli enkrat z načrti določeno snov in pot, katere se bodo držali pri svojem delu v korist šole in vasi. Predsednik republiškega odbora prosvetnih delavcev tov. Ostanek je v svojem poročilu ponovno in temeljito prikazal naloge, ki čakajo prosvetne delavce, posebno pri proučevanju problemov naše socialistične graditve na podlagi sklepov V. kongresa KPJ. Priporočil je in razvil tudi načrt bodočega študija v krožkih in tečajih, katerih namen naj bo okrepitev in dvig idejno vzgojnega dela in sistematične marksističnc-lenini-stične vzgoje. Težko je vprašanje materialnega stanja naših prosvetnih delavcev. Iz poročil posameznih diskutantov smo slišali koliko veselja do dela je v vrstah vzgojiteljev, da kljub težkim gospodarskim razmeram vztrajajo na najtežjih mestih v okraju. Saj jim primanjkuje včasih najpotrebnejše, da bi v redu vršili svoje stanovske dolžnosti, kakor učne knjige, zvezki, razsvetljava. Obutev itd. Nad vse težak je položaj naših tečajnikov, odnosno tečajnic, ki se morajo poleg dnevnega dela izpopolnjevati in pripravljati na izpite, da se uvrste kot redni učitelji med prosvetne delavce-Ljudska oblast je z zadnjimi finan. čnimi ukrepi o nagraditvi nadur in osebnimi dokladami pokazala popolno pojmovanje težkega položaja prosvetnih delavcev in v bodočnosti bodo ti rešeni skrbi za gmotni obstoj. Najtežje je pač vprašanje zasedbe naših šol. Zaradi pomanjkanja učiteljskega kadra je v okraju še vedno 9 šol zaprtih, na os Lil ih večod-delčnih šolah pa je število učnih oseb do skrajnosti okrnjeno. Treba bo najti rešitev, ker mora šola v redu vršiti svoje poslanstvo med našim ljudstvom. Naloga prosvetnih delavcev in članov ostalih množičnih organizacij je, da posvete svojo skrb kadru prosvetnih delavcev z usmerjanjem mladine v vzgojiteljske vrste, Mnogo vprašanj je bilo na tem zborovanju razčiščenih in večina udeležencev je ob zaključku debat uvidela potrebo sindikalnega združevanja vseh delovnih množic, ker le potom sindikata bomo naše delo pravilno usmerili in bomo za to delo tudi pravično nagrajeni. Pri nagradah se bo seveda oglašala tudi tista mala peščica prosvetnih delavcev, ki »niso razpoloženi« za delo, ki pri zborovanjih ploskajo radi ploskanja samega in ki prepuščajo drugim, da za nje mislijo in delajo. Z novimi pobudami so se prosvetni delavci po uspelem zborovanju razšli v zavesti, da je bil dan zborovanja dobro izrabljen posamezniku in celoti v korist. Kje so vzroki, da niso vse šole v okraju zasedene z učiteljstvom VzgojiteIjski poklic je sam po sebi eden najlepših. Učitelju so zaupana mlada bitja, katerim ne daje samo gole zna noti, nego jih preoblikuje v zavedne člane družbe. Kot je ta poklic lep, prav tako je težak, predvsem' pa izredno odgovoren. Teli nalog se učiteljstvo ni plašilo in se ne plaši. Ljudstvo se tudi zaveda važnosti učiteljskega poklica in kljub temu vpis v učiteljišča letos ni bil zadovoljiv. Pa ne samo vpis na učiteljišča, prav tako nezadovoljivo je stanje z učiteljstvom samim. Ostavke na učiteljsko službo, oziroma dezerterstvo iz vzgojiteljskih vrst se jfi vse preveč pojavljalo in prav vsak si ie tolmačil vzroke po svoje. Tu ni dgvora o enem samem razlogu, niti p tem, da so vzroki utemeljeni. Dejstvo je. da gotov procent učiteljstva, kot ostalega ljudstva, šc ni dojelo popolnoma današnjega časa. Vsi gledajo preveč ozko brez globljega, treznejšega pogleda v bodočnost. V zvezi z minulo vojno stojijo pred nami mnoge objektivne težave ne oziraje se na to, na katerem mestu smo vključeni v dola Ni poklica, kjer ne bi bilo težav, ni poklica, kjer ne bi bilo dela na pretdk. Prav vsi smo dolžni prispevati po Svoji sposobnosti čiiri-več, da se dokopljemo do lepšega življenja. Učitelj na vasi je v mnogih primerih na slabšem kot marsikateri uslužbenec po pisarnah, podjetjih itd. Trde življenjske prilike so zanj manj ugodne. Prt samem delu v šoM, pri pouku, naleti v današnjem času na sto in sto težav kot: ni učil, učilnica je neprimerna, stanovanjske prilike so slabe itd. Torej na prvi pogled same negativne strani, ki bi šc tako vnetega In nc-raizvaicnega mladinca ali mladinko, ki sc odloči za učiteljski poklic, preplašila. Globlje gledano, kar zahteva samo nekoliko zgrajenoisti, pa jc bolj rožnato. Med borbo jc učiteljstvo tudi poučevalo in je bilo vsega mnogo mani kot danes. Položaj se z dneva v dan zboljšajo. Šole se obnavljajo, hrane jc vse več ali boljše, ekonomski položaj se je vidno izboljšal in učitelj je danes plačan po principu: za več dela in boljše delo večje plačilo. Te pozitivne strani malokdo upošteva, čeprav bodo ostale, a negativne se postopoma odpravljajo. Torej ta vzrok, katerega se vsak oklene in z njmi operira pri odklonilnem gledanju na učiteljski poklic, ni utemeljen in ne drži. Preobloženost v izvenšolskem delu tudi mnogokaterega ne miče in ga plaši. Pri tem se pa res rrinogokrat greši s strani KLO-ja in večkrat tudi okraja, ki prav vsako akcijo izvede s pomočjo učitelja, predvsem s pomočjo tistega, ki je predan, vesten m ničesar ne odkloni. To je zgrešeno. Na eni strani ubijamo človeka, kii je predvsem odgovoren za delo v šoli ter pri kultumo-prosvetnem delu in prevzgoji ljudi na vasi. Na drugi strani pa istočasno baš s tem postopkom oviramo razvoj naših ljudi na KLO-jih, zadrugah in drugod, da se ne osamosvojijo. Učitelj naj pri vseh mogočih akcijah pomaga s tolmačenjem, nasveti, cven-tuelno s kontrolo nad izvršenim delom, ‘nikakor pa ni dopustno, da bi izvrševal celotno delo, ki je vezano z večurnim pisanjem. K temu delu se lahko pritegne precejšnje število vaščanov, saj so vsi pismeni. Tudi nepravilni odnosi do učiteljstva so v gotovih slučajih krivda, da ni učiteljski poklic privlačen. Konkretno: šola sc jc zaprla s strani KLO-ja, da le učitelj vršili popis v drž. knjigo, tajnik pa je med tem vršil privatne pode. Učiteljstva srednjih let v našem okraju skoraj ni. Imamo največ mlajšega učiteljstva, predvsem tečajnike, ter starejše učiteljstvo. Prvi se plašijo dela, ker se jim, nudi premalo pomoči in večkrat vseh zaupanih jim nalog ne zmorejo, drugi se pa v splošnem ne vključujejo v dovoljni meri v izven-šolsko delo. Na nižje organizirane šole bi moralo kvalificirano učiteljstvo, v našem slučaju starejše, ki je tik pred upokojitvijo, ki ima družino ter ene ali druge razloge, da sc ga v hribe težko premesti. Tečajniku torej ne preostaja drugo, kot da sprejme eno izmed težjih mest na euooddelenih šolah. Te objektivne težave so danes pri nas in jih trenutno ne moremo reševati ter ostanejo za enkrat v škodo mlajšemu učiteljstvu, kateremu se bo letos po upravni in sindikalni liniji nudila vsestranska pomoč. Ti učitelji bodo prejeli z ozirom na težje mesto, nadurno delo in visoko politično zavest primerno plačo. N. pr. učitelj na šoli Golo brdo bo prejel poleg svojih rednih mesečnih prejemkov še mesečno nagrado din 1.500. Nezasedene šole v našem okraju, katerih je sedaj 8 so v glavnem posledica navedenih vzrokov, oziroma negativnega gledanja našega učiteljstva. Nekaj mlajših učiteljev se je skujalp, ker ne upa poleg vseh težav pričeti z delom na enooddelčni šoli, nekaj starejših učiteljev, predvsem iz ostalih krajev Slovenije, se pa ni odzvala ker nima tiste politične zrelosti, katero bi moral imeti naš ljudski učitelj. Našo ljudsko demokracijo jemljejo na široko, kažejo svojo egoistično plat ter ni nič čudnega, če Je izšel zakon o kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost, ki bo nagradil s prhnemo kaznijo one po-edince, ki nimajo čuta (Hjgvornosti ter ne spoštujejo naše ljudske oblasti. Velik procent učiteljstva se svojih nalog zaveda ter z vsemi silami prispeva svoj delež k izgradnji socializma. Želimo, da še ostali procent učiteljstva in predvsem ljudstvo sprevidi, tia je položaj učitelja danes že boljši ter usmerja svoje otroke v ta poklic. Vsaka vas bo imela učitelja le takrat, kadar se bodo napake, ki se danes delajo na.pram učiteljstvu, odpravljale, kadar sc bo učitelj počutil na vasi kot član vaške zajednice, kateremu se nudi vsestranska pomoč pri izvrševanju njegovih nalog v šoli in med ljudstvom, in ko bo na drugi strani do-voljno število dijakov, ki bodo Stirdi-rali na učiteljišču ter izpolnili vrzeli, ki so danes v učiteljskih vrstah. Krivda nezasedenih šol v našem okraju je posledica slabih razmer, kot posledica vojne, posledica nepravilnega gledanja na učiteljski poklic, premalo pomoči s strani merodajnih čini-teljev predvsem v kraju in nezadostnega števila novega učiteljskega naraščaja. V bližnjih dneh sc bo dokončno rešilo vprašanje šc nezasedenih šol ob sodelovanju sindikata in učiteljstva samega ter upamo, da bo učiteljstvo našlo, zlasti na težjih mestih, vso pomoč s strani KLO-iev in Ifudstva. Ob ustanovitvi kulturnega krožka italijanske manjšine v Novi Gorici V lepo okrašeni dvorani so se zbrali preteklo nedeljo Italijani, ki žive in delajo z nami na tej strani začasne krivične meje, da si ustanove ob ma. terialni In moralni podpoiri naše ljudske oblasti kulturno umetniški kro. žek, bodoče kulturno umetniško društvo, v katerem »e bodo vzgajali v edino naprednem marksistično-leninL stičnem duhu, v zavestno graditelje socializma v nafti državi. Ob pričetku so govorniki prikazali vse možnosti kulturno politične in gospodarske dejavnosti živečih manjšin v FLRJ kar je zasluga predvsem edino pravilne poti naie slavne KFJ, ki je v ljudski revoluciji strnila vse jugoslovanske narode v eno enoto. Začrtali so tudi smernice dela, k,i sloni predvsem na ideološki poglobitvi in izživljanju v vseh sektorjih ljudskega prosvetnega dela, Z novimi in novimi uspehi pri njihovem ideološko poglobljenem kul. turno političnem, gospodarskem delu, bodo ob bratskem sodelovanju z nami ter podporo naše ljudske oblasti Jasno odgovarjali na klevete Infrml£joja ter tako konkretno pomagali k utrjevanju Slovenske Italijanske »olRtar. nosil naših bratov onstran krivičnih meja. lo govorih so si izvolili dolnvno predsedstvo, preči ta 11 in prediskuti-rali pravila prosvetnih društev ter iz. volili iz svoje srede pripravljalni odbor, ki bo takoj pristopil k koikrefc neinu delu. Ob koncu so zapeli par italijanskih revolucionarnih pesmi. Več discipline pri vodovodih Veliki del naše Goriške prepletajo vodovodne naprave, ld zalagajo prebivalstvo v dobro pitno vodo. V zadnjih časih pa je opažati, da višje ležeči predeli ne dobivajo rodno vode. Vzrok Umni ni pomanjkanje vode v vodovodiih, temveč nedisciplina potrošnikov v nižinah, ker puščajo iz malomarnosti odprte pipe na zasebnih, zlasti pa na javnih izlivkah. Pri teh izlivkan nastaja nesnaga in blato, voda pa teče po cestah, vrtovih in njivah, kjer povzroča Škodo. l)a se temu odipomore, je izdal Okrajni 10 — Gorica okrožnico na vse potrošnike vode iz javnih vodovodov s pozivom, da naj ne tratijo z vodo ter da morajo po odvzemu vode pipe zapirati. Kontrola nad izteki bo poostrena ter bo vsak kršilce tega predpisa občutno kaznovan. Potrošniki vode iz javnih vodovodov naj uvidijo utemeljenost tega poziva ter naj ne puščajo odprtih pip, saj jc jasno da bo njim samim v korist, v veliko zadovoljstvo pa zlasti onim višjim naselbinam, kj danes zaradi brezumne potrate vode v nižinah no prejemajo redno vode. Ing. Fr. Lah. Kako poteka vpis v novo državljansko kmigo LRS Vpis v državljansko knjigo LRS v goričkem okraju se je pričel 10. oktobra kot je bilo razglašeno. Vpis potoka ' >vsem v rodu. Ljudstvo se množično ■oglaša za vpis v državljansko knji-> LRS. Pohvale vredno je prebivalko Kovka in Ustij, ki se je kljub eurju in oddaljenosti priglasilo v Jo loče nem roku. Isto velja za prebivalstvo Sred. Lokovca, ki je na določen dan žc v zgodnjih jutranjih urah Čakalo pred sedežem KLO-ja za priglasitev. Vsi KLO-ji, kjer so tajniki m administrativno osebje praviLno tkziuneli važnost ustanovitve državljanske knjige, so vpis prebivalstva V državljansko knjigo 100% izvedli. Ne bi se pa mogli pohvalno izraziti o Krajevnih odborih OF, ki so smatrali, da se ustanovitev državljanske knjige njih ne tiče, temveč je to zgolj administrativno delo KLO-jcv in se je zaradi tega do sedaj na masovnih sestankih premalo poudarjal politični pomen ustanovitve državljanske knjige. Da vpis poteka povsem zadovoljivo, se je zahvaliti visoki politični in državljanski zavesti tukajšnjega prebivalstva. Imamo pa tudi nekaj slabih primerov, kot so: KLO Kambreško, Zapo-tok, Lig, Kojsko, Kal nad Kanalom in Banjšice, kjer se nekatere osebe niso hotele vpisati v državljansko Knjigo. V teh krajih je bilo gotovo tudi premalo politične predpriprave. zato so nekateri manj razgledani ljudje nasedli reakcionarni prvpagandi, ki je širila parolo, da se bo podržavilo zemljo onim, k podpišejo priglasnico- Nekateri KLO-ji niso imeli pravega razumevanja do matičnega osebja, ki jim je bilo na dan priglasitve poslano v pomoč- Matičarjem niso nudili pre. nočišča m hrane Nekateri so celo intervenirali na OLO Gorica, da je dolžan preskrbeti eno ali dve kosili za matičarje. iVjenimo, če so naši NOO v času Narodno osvobodilne borbe znali v najtežjih trenutkih s pomočjo prebivalstva preskrbeti hrano za velebri-gade narodno osvobodilne vojske, da tudi danes ni problem organizirati par kosil. Vse gornje nepravilnosti in napake moramo dosledno odpraviti. Krajevni odbor OF naj sporazumno s KLO-ji v vseh vaseh, kjer se vpis še n« izvršil ali se je komaj začel izvajati, skličejo masovna zborovanja in naj prebivalstvo temeljito seznanijo o važnosti in pomenu državljanske knjige, da bo na dan, ki je za posamezne KLO-je določen za priglasitev, odziv 100°/». Vse one osebe, katere bi v teku vpisovanja v državljansko knjigo ugotovili za tuje državljane, se naproša, da se čimiprej javijo na Odseku za notranje zadeve v Solkanu, kjer bodo podali izjavo za vstop v državljanstvo FLRJ B. L I I/,KI LUKA - Motorna prireditev v Solkanu Avto-moto društvo Nova Gorica je priredilo v nedeljo 31. oktobra motorne tekme s preprekami in povorko skozi Šempeter, Vrtojbo, Miren. Bilje, Bukovico, Šempeter s prihodom v Solkan na nogometno igrišče »Volget. Prireditev se je pričela z napovedanim tekmovanjem za čim točnejši prihod k prijavi pred mestno kavarno Solkan. Cas prijave je bil določen ob 13. uri. Prijavilo se je 17 tekmovalcev. Najbolj točen je bil tovariš Klančič Julko, ki je prispel z motorjem ob 13 uri 17 sok. Prejel je določeno nagrado. S tem nagrajeva- ŠD Kvarner — Reka : njem bomo skušali naučiti tudi naše-motoriste na točnost, ki je predpogoj k uspešni izvedbi sličnih prireditev- Točno ob 13.30 se je pričela povorka, katere se je udeležilo 22 motoristov. Motorna tekma s preprekami se je pričela uro kasneje. Rezultat tekme na progi 430 m je bil sledeč: 1. Tomažič Lado — Solkan s časom 2^39; 2. Bratina Vojko — Solkan s časom 2,53; 3. Klančič Roman — Ajdovščina s časom 2,55. Zanimanje za mototokme je Prl našem ljudstvu veliko, kar dokazuje, da se je ta šport tudi pri nas zelo azmahml ŠD Gotica 5:4 (3:1) Moštvo Gorice je v nedeljo 31 oktobra odigralo pokali« tekmo v Reki z domačim Kvarnerjem, ki se je končala s tesno zmago Kvarnerja. Prod 2000 gledalci sc je tekma prifcla točno ob 15. uri. Ze takoj v začetku tekme je Gorica prešla v napad, izkoristila situacijo, toda žoga je šLa čez prečko. V naslednjih minutah pa je igralec Kvarnerja z ostrim strelom potresel mre-žo Goričanov. Žoga je nadalje valovala iz pojta na polje in je bila igra precej hitra. Vrste Gorice je v lem zapustil Pomiž, ki je moral zaradi udarca v nogo oditi z igrišča, tako da je Gorica igrala samo z 10 lgrald. Kvarner jc še v nadalje napadal vrata Gorice in tako v drugič potresel nasprotnikovo mrežo Prav gotovo je v tem času domače moštvo nadvladalo goste, ki se v igri še niso znašli, kar pa seveda ni tako hudo vplivalo na igralce Gorice. Ze v 20- minuti je Korparju uspelo zabiti prvi gol za Gorico. S tem je postala Igra še bolj hitra, saj sta se obe moštvi trudili zvišati rezultat, kar pa Je uspelo le Kvar-nerju, ki je z lepim strelom v 30. minuti tretjič potresel mrežo Goričanov. Vseskozi do konoa prvega polčasa je bil Kvarner v lahki premoči. Takoj v drugem polčasu jc začel Kvar-ner napadati im mu je zopet uspelo poslati ž'/,o v mrežo Vse je izglodalo, da bo Gorica poražena z visokim rezultatom. To pa niso mislili igralci, ki so z vso požrtvovalnostjo začeli odbiti napade nasprotnika in so končno prešli tudi v napad. Z cnajstmclrskim strelom in preciznim strelom na gol so Goričani v 4 minu Lah precej znižali rezultat. Moštvu Gorioe je kasneje še enkrat uspelo zabiti gol, nd pa moglo izenačiti rezultata, čeprav je bilo vse do konca v premoči. Moštvo Kvarnerja je igralo zelo lepo in naglo igro, imeli pa so od Goričanov vsekakor boljšo povezavo v igri, kjer sc je posebno odlikoval napad. Goričani so kljub temu, da so igrah samo v desetih igralcih, pokazali zelo požrtvovalno igro. I1 reče j neuspeha je treba pripisati vratarju, ki v tej tekmi ni hil dober, pa tudi napad hi lahko izkoristil več prilik za gol. Najboljši igralci Gorice so bili Bajt in Korpar, v drugem polčasu pa tudi Klančič- Sodnik iz Zagreba je tekmo sodil zelo dobro. Z. F. Lestvica prvenstva — 1. Volga 5 4 1 0 2G:6 9 2. Gorica 5 3 1 1 23:5 7 3. Ajdov-Vipava 4 3 1 0 8:1 7 4- Tolmin 6 3 1 2 18:15 7 5. Sežana 6 2 2 2 26:17 6 6. Divača 6 t 0 S 6:30 2 7. Miličnik 6 0 0 6 4:37 0 Miren bo spet postal središče telovadcev Po dolgem pripravljanju se je končno tudi v Mirnu vršil ustanovni občni zbor Telovadnega društva, katerega sc je udeležilo preko 130 tizkulturnikov, in je bil do sedaj eden najbolj množičnih. Tovariš Mozetič, predsednik dosedanjega Fizkulturnega aktiva v Miirnu je podal pregled dela v tem aktivu- Vendar pa ni mogel beležiti mika kih u«pe- Z onstran meje Demokratična fronta Slovencev bo imela v goriškem občinskem svetu štiri zastopnike V nedeljo 31. oktobra so se vršile v Gorici občinske volitve, pri katerih je dohila Demokratična fronta Slovencev 2006 glasov. Komunistična partija Italije 1281 glasov, Demokristjan-ska stranka 10.302, Saragatovci 2387. Movimento sociale italiano 1093, Slov eniška demokratska zveza 1122, Rinascita goriziana 1036, Lega de-mokratšea republicana 982, Santa Gorizia 427 glasov. Prinašamo nekaj neuradnih rezultatov v čisto slovenskih krajih gori-ške občine: Pevma: volivcev 461, volilo 412 ali 90n/o, za DFS 159, KPI 86, DK 51, SDZ 65, klipi. 6, Saragat 26; Oslavje volivcev 279, volilo 258 ali 92*Vo. za DFS 159. KPI 18, DK 13 SDZ 44. Indip 2, Saragat 7; Podgo-ra: I.: volivcev 551, volilo 493 ali 90°/o, za DFS 197. KPI 95, DK 87, SDZ 41, Indip 9, Saragat 34. — Od volišč v centru mesta je Demokratična fronta Slovencev prejela največ glasov na volišču trg Catterini 80, ul. Don Bosco 74, Randacio 48, Seminario 56, Sv. Križ 65 itd. Glede na razdeljenolst glasov slovenskih volivcev v glavnem med tri stranke se smatra, da je Demokratična fronta Slovencev v Italiji v teh volitvah, na katerih je prvikrat nastopila samostojno, dosegla precejšen uspeh. Med strankami demokratičnega gibanja jc na prvem mestu in predstavlja jedro demokrationcM gibanja v Gorici. Glede na ievilo glasov, ki jib je prejela volivna lista, bodo izvoljeni zastopniki Demokratične fronte Slovencev zasedli štiri mesta v občinskem svetu goriške občine. Na listi KPI sta izvoljena dva zastopnika. — Demokristjanska stranka bo zasedla polovico sedežev občinskega sveia, čemur se ob z ogromnimi sredstvi inseonirami predvolivni kampanji vladine stranke ni čuditi, zlasti če upoštevamo izid parlamentarnih volitev 16. aprila 1948. hov, pač pa le neaktivnost vseh članov, čeprav so imeli na razpolago telovadnico, opremljeno s krogi, drogom, bradljo in vrvjo za plezanje ter najlepše igrišče v goriškem okraju, ki pa je za-radii neaktivnosti mirenskih tizkulturnikov precej zanemarjeno. Po referatih o pomenu reorganizacije FD in FA, ki je sklep II- kongresa FISAJ-a, je sledila diskusija, nato pa čitamje začasnih pravil Telovadnega društva Za predsednika v svoj novi odbor so izvolili Ernesta Kokelj, ki je vsem navzočim obljubil, da bo storil vse za poživitev fizkulture v Mirnu, da bo tu napravil spet središče in žarišče telovadcev. Ob koncu so določili še urnik vadbenih ur za vse oddelke in veseli odšli na svoje domove s prepričanjem, da bodo kmalu lahko videli uspehe svojega dela, saj imajo na razpolago lopo telovadnico in vaditelje vseh panog V. K. Obvestilo V nedeljo 7. novembra 1948 ob 9- uri se bo vršila v Šempetru ustanovna skupščina okrajnega telovadnega odbora Gorica. Društva naj pošljejo svoje delegate, fizkultumilke in smučarje. Po skupščini se bo vršil tudi posvet vseh smučarjev goriškega okraja. IZJAVA Izjavljam, da sem po naključju dne 22. oktobra 1948 krivo obtožili kaznivega dejanja tovariša Cvetka Zajc Iz Bukovice štev. 35. Karel Lasič — Vrtojba 277. DOPISI Dijaki šempetrske gimnazije pri gradnji Nove Gorice Iz Stomažev na Vipavskem Zelo malo se vaščani podčavenuke vasice Stomal oglašajo v našem časopisju. kar da marsikomu misliti, da tu ^ploh nič ne delajo. Res jc, da so zadnje čase nekoliko popustili pri svojem delit, medtem ko so v NOB skoraj IO0°/o sodelpvali. Že pred kapitulacijo Italije so takratne fašistične oblasti odjieljale precej vaščanov v delavske bataljone, kasneje pa Nemci v razna koncentracijska taborišča, od kjer se marsikdo sploh ni več vrnil. Štirje vaščani so padli kot borci, drugi kot aktivisti na terenu itd., tako da je 16 ljudi darovalo svoja življenja za svobodo. V spomin tem žrtvam so Stoma-ževci postavili sredi vasi lep spome- Mladinski aktiv šempetrske gimnazije se je v nedeljo 24. oktobra polnoštevilno udeležil prostovoljnega de-la na gradnji Nove Gorice. 271 mla. dincev lin 9 -profesorjev so v 840 prostovoljnih delovnih urah premetali 99 kub. m zemlje, 3 kub. m kamenja; očistili 20 kub. m jam, zraisuli so 48 kub. m kanalov, Izkopali 29 kub. m zemlje, prevozili z vagončki na daljino 1500 m 15 kub. m grušča in prevozili s kamijoni 6 kub. m peska. Najboljše sta se pri tem delu izkazala Marc Evgen, Bucik Marija in drugi. Dijaki so pokazali, da se dobro zavedajo velikega pomena prostovoljnega dela pri izgradnji novega politič. nega, kulturnega in gospodarskega centra Primorske — Nove Gorice. Pokazali so, da kljub ogromnemu učenju hočejo nadaljevati svoje delo pri izgradnji domovine z istim elanom kot na gradnji Pionirskega mesta v Zagrebu, kjer je njihova brigada postala trikrat udarna in imela 50 udarnikov. Tom. nik, ki bo še poznim rodovom pričal, kako draga je bila svoboda, kako so se njihovi predniki zanjo borili, da jo bodo znali čuvati in če bo treba tudi z odločnostjo braniti. Dne 31. oktobra so ta spomenik odkrili. Žalne svečanosli sc je udeležilo preko 150 vaščanov. Zastopnik Krajevnega odbora Zveze borcev NOV jc v svojem nagovoru poudaril, da je to le majhna oddolžitev onim, ki so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo. Po enominutnem molku in odkritju spominske plošče je bila oddana salva, ki je v vseh prisotnih obudila spornim na preteklost. Marsikomu se je orosilo oko. ko je poslušal ganljivo recitacijo matere padlega partizana Medtem pa so pionirji in mladina okrasili spomenik _s cvetjem in venci ter s tem dokazali, da znajo ceniti p;elito kri za tisto svobodo, ki jim omogoča pot do napredka in Znanosti. Žalno svečanost je zaključil domači pevski zbor z žnlostimko in »Hej, kovani k. Uredništvo tn upravni Solkan ni IX. Korpusa 186. teL št. t in 7. Urejuje uredniški odbor TLska tiskarna Slov. poroč. v Ljubljani. I/.hujn vsak petek.