Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXIII.
Dolnja Lendava, 31. maja 1936.
Štev. 22.
Cena 1 Din.
Naročnina : doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par.
V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej.
Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo.
Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
o v :
., pol niže. kstom Mali Din., 50 p, ebi.
Popüst po dogovori.
Düha potrebüjemo.
Risali so svetek düha, tistoga düha, ki vse oživla, lepša, oplemeniti i njemi da stalnost. Te düh je sveti Düh Bog, Jezuš pravi od njega, da piše, gde Šče. Njega ne veže zakon tela, da se ne bi mogeo hitro spüstiti na peroti i preleteli neprebrojne čase i neizmerne pokrajine. On piše, gde šče, to je, gde najde primerno delovanje. On piše, gde je mrtvo, da bo živo. On piše, gde je grdo, da bo lepo. On piše, gde je nizko, da bo plemenito. On piše, gde je telovno, da bo dühovno. On piše, gde je mrtelno, da bo nemrtelno.
Naš čas ga najbole potrebüje, ar so düše v njem grde, niske, posvetne, zemelske, telovne, mrtve. On, sveti Düh mora priti, da te strašne zanke telovnosti, v štere se zapleo ubogi sin Adamov, razreže i zgrablenomi robi da prostost božih sinov. Pridi, o pridi sveti Düh!
Vernoj materi — Slov. krajine !
Pod naslovom :
„Ljubljeni materi Slovenske krajine, njenim vernim sinovom in hčerkam, poklanjam ta svoja dela,
Vika Razlagova, Ljutomer, 10. maja 1936.“ smo dobili od gd. Razlagove to pesmico i več lepih spisov, ki jih bo prineso Mar. List. Njena, samo Boga iskajoča düša, njena, samo za zveličanje düš trpeča düša, vidi veliko delo bože smilenosti v našem narodi. Zato ga ceni, ceni njegove matere, ki so toliko dühovnikov, misijonarov i redovnic smilenja odgojile, ceni naše očeve i celi rod i celi kraj. Bog njej bodi plačnik na tom i drügom sveti, naše naročnike pa prosimo, naj za trpečo, vnogo trpečo, že šest let v posteli mirno trpečo düšo vnogo molijo. - Vrednik.
Pozdravljam te — proslavljam te, Slovenske krajine, verna ljubeča mati, ki tolikim že sinovom si živlenje dala, in Bogu za oltar jih darovala ! Nad teboj nebo razlilo svoj je blagoslov, iz te izhaja — najvernejši rod ! Pozdravljena ti mati mučenica, prestavljena ti žrtev tiha vdana skrita ! Dobrotni molitve Tvoje uslišuje,
Večni Bog, goreče željeTvoje izpolnjuje ! Otroci Tvoji, Bogu posvečeni, med svet hite, da dušam izgubljenim potanejo, rešitelji — vodniki, — da pokažejo jim prave poti, iz greha zmoti ! —
O bodi večno slavljena, — iz duše dna pozdravljena,
Slovenske krajine, blaga mila mati !!
In Vi Očetje, ki Slovenske krajine verni ste čuvarji,
ki rodu svojemu najboljši ste klicarji, kako Vam draga zemljica je Vaša ! — Pozdravljeni, s pozdravom verno vdanega srca.
Iz tal Vam rodnih govori, še dedov Vaših srčna kri. Pozdravljeni ! — Pozdravljeni !
Ker zemlja Vaša, prepojena je s krvjo, solzami,
je vedno božji blagoslov z Vami, najlepši cvet ki zemljico krasi, to Slovenske je krajine verna hči ! —
Iz njenega srca vstaja usmiljenje, ki sirotam mnogim je v tolažbo, — odrešenje,
za trpeče in nesrečne mnoge se žrtvuje, ob posteljah bolniških vse noči prečuje ! nad njo pa božji blagoslov bedi ! — Tudi tujina se raduje tvojega otroka, iz teme k luči resnice vodi nevedne njena roka !
Rože ljubezni siplje vse povsod v tujini osrečuje zapuščen poganski rod.
Slovenska mila ti krajina, ki videla si darovati mnogega že svoj’ga sina,
Gospodu nekrvavi dar,
Nad tabo večno bo žarel ljubezni božje čisti žar !
Ferma v Turnišči.
Maja 20. ob pol petih popoldnevi se je pripelao Prezvišeni gosp. knezoškof, apošt. administrator Dr. Tomažič Ivan Jožef, v Turnišče. Že v beltinskoj fari v Gančani ga je te vesi prebivalstvo s šolskov mladinov toplo pozdravilo. V lepo okinčane Turnišče pridoč ga je prvi pozdravo g. Jerič Ivan, dekan v imeni farnikov i dek. dühovščine, dr. Bratina, sreski načelnik v imeni sreza, Litrop Štefan, predsednik občine v imeni občine, Drekonja, šolski upraviteo z Turnišč v imeni vučitelstva i šolske mladine, Šolska deca, Törnar Štefan, mladenec z Nedelice v imeni dečkovske Marijine drüžbe, Kolenc Micika pa v imeni dekliške Marijine drüžbe. Prezvišenomi se je cvetje trosilo na pot, rože so se njemi izračale, jakost mladine se njemi je obečavala i pokorščina dece. Vsem se je zahvalo za pozdrave, z dühovščinov, zastopnikom oblasti, vučitelstva i občine, pa drügimi se razgovarjao i povdarjao, da je z veseljom prišo v Slov. krajino i da prinaša mir i lübezen.
Po sprejemi v cerkvi i po večernicah se je deca izpitala v cerkvi z katekizmuša. Lepo je znala odgovarjati. Drügi den ob 8., na Gospodovo zastoplenje, se je začela fermanska pobožnost z molitvami, predgov i sv. mešov Prezvišenoga. V lepo razumlivoj predgi so Prezvišeni razložili pomen sv. férme, se vernikom zahvalili za lübezen, štero gojijo do
lepote bože hiše i svestvo potrdjenjá delili 587 férmancom.
Popoldnevi ob 4. so bile večernice, proti večeri so pa Prezvišeni obiskali sirotišnico Deteta Marije, kje so jih sirote nad vse genlivo pozdravile. Prezvišeni so lepi dar poklonili sirotišnici i se nad vse pohvalno izrazili nad ustanovitevjov te prepotrebne hiše za siromaško deco. Gospod dekan je Prezvišenoga pri stoli pozdravo i se Njim zahvalo za trüd. Tüdi dr. Bratina sreski načelnik jih je pozdravo. Prezvišeni so se zahvalili za pozdrav obema gospodoma. Na to so pozdravili posebno g. dekana z njihovim kaplanom i vso dekanijsko dühovščino, ki se je punoštevilno zbrala izvzemši g. kaplanov Halasa v Lendavi i Ciglera v Beltincih, ki sta mogla doma božo slüžbo opravlati i kateheta g. Vrbanšeka, ki je meo v Lendavi prvo sv. prečiščavanje za deco.
Prezvišeni se je jako dobro čüto med nami, kak je sam z genjenim srcom to povedao z predganice i se je do globočine srce razveselio, da je g. dekan v tak kratkom časi tak krasno olepšao cerkev i njeno okolico. Jako se njemi je tüdi dopadnola pesem, ki jo cela cerkev popevala i ki je bila zaistino krasna i pobožna. Pobožno se je oponašao tüdi ves narod v krasnoj cerkvi, ki jo je do zadnjega kotička napuno predpoldnom i za odvečara. Mariji se zahvalimo, ki je patrona naše fare, da se je vse tak lepo posrečilo.
Trije stebri.
Kovač ma svojo šker, stolar tüdi svojo. Kovač s svojov škerjov obliküje železo, stolar s svojimi žagami, hobliči, šprelicami les. Oba mata svoj način dela, ar obliküjeta svoj material.
Naše veško živlenje ma tüdi svoje oblikovalce: ma občino, šolo i farof. Vsaka od teh naprav ma voditela: občina-župana, šola-upravitela, faražupnika. Župan, šolski upraviteo i župnik so tisti trije stebri, na šterih počiva mir i blagoslovleno živlenje vesnic. Župan, šolski upraviteo i župnik so lejko tüdi tisti stebri, šterih se drži neredno i ne blagoslovleno živlenje fare, občine. Odgovornost omenjenih gospodov je nepopisno velika pred Bogom i pred lüdmi.
Zdaj pa pitajmo, ali so tej trije stebri, tej trije možje na pravom mesti v vsakoj našoj občini ?
Večina površno mislečih lüdi, bi včasi povedala svojo sodbo, — ka ne ! Župan je za nikoj, šolski upraviteo je ešče menje vreden „gospodski človek“, od gospoda župnika ... no ... ne vüpa vsaki povedati na glas svojo sodbo, to pogledno kelko telko ešče diči klepetave jezike že skoro podedovano (herbano) poštüvanje dühovniške obleke. Po domače povedano : edini dühovnik ma ešče ugled, šteri njemi ide, kak slüžabniki božemi, vrtnari düševnih gredic. Ostala dva stebra veškoga živlenje se največkrat ne morete pohvaliti s takšim — po slüžbi pripadajočim ugledom.
Samo slepi ne vidijo, ka je zmenšani, ali vničeni ugled treh nosilcov lepoga, mirnoga, blagoslovlenoga veškoga živlenja delo zadnjih let. Nikda sveta je naš narod poštüvao svojega župana, svojega vučitela i svojega dühovnika. Ta lübezen se je — ne vsikdar po krivdi naroda — posüšila.
Zakaj ?
Naš narod je vido v župani predstavnika občine, šteri je na ednoj strani zagovarjao pravice svoje občine pred temi višjimi, na drügoj strani pa meo roke na bankaši svoji občanov i je te bankaš junaško brano pred vsemi, šteri bi radi pregloboko rovali v njem. Župan je bio nosilec kmečke modrosti. Njegovo mišlenje, njegovo srce, njegova požrtvovalnost, ali skopaštvo so pokazala v malom to, ka misli, čüti, dá, ali odklanja občina, to velko živo telo.
V sadovnjaki je dosta lepoga drevja, v sadovnjaki je več resan rodnih drev, ali navadno se najde edno drevo, štero v rodovitnosti, v lepoti sadja i s pogledom na zdravje toga sada pokaže vse dobre lastnosti toga sadonosnika. Takše drevo je bilo nikda sveta v vsakoj občini — drüžina župana. Kaj je zmogla v vučenosti, v poštenji, v zdravji, v bogaboječnosti i gostolübnosti občina, to vse je zmogla tüdi drüžina župana. Župan sam te kda ne bio vučenjak, ne svetnik i ne kričač. Župan je bio ogledalo občine. V srci občanov je liki sveteo žarek gorela žela, ka bi tej občani postali takši, kakši je njuv župan. V župani i v njegovoj drüžini so vidli najvekšo zaželeno mero popunosti. Pitanje, ka što naj postane župan — je bilo vsakomi deteti jasno. Kak ispadnejo volitve — je znao vsaki človek v vesi, ar za župansko čest vugodnin lüdi i drüžin ne bilo pri vsakom kolniki.
Dnes je inači.
Župani so v dobi gerentovanja dali novo, prle ne poznano dužnost. Ono je moglo zagovarjati v obični i pred svojimi občani misli, za štere občina — naj bo iz teh, ali drügih vzrokov — ne mela smisla. Župan po staroj navadi je nosilec misli, žele i srca občine. Gerent je mogeo nastopati i zagovarjati stranko, ali politični režim. Za to zaslügo je dobo oblast i priliko, ka zaslüži. Oblast i zaslüž sta njemi spravila prijatele, med prijateli tüdi tekmovalce. Dnes malo šteri človek v občini čüti, ka je ne za župana velika večina je osvedočena, ka če
je Marko, dober za župana, no potem on, Peter je tüdi... Za oblast i za zaslüžek se vsikdar dobijo lüdje, za pravoga lüdskoga župana je premalo priglašencov. Küpčija, laž, strahüvanje i spodobne ne čednosti so dnes priganjači pri občinski volitvaj, nikda sveta — je volila župana žela, ka stopi na celo občine celi mož, poštüvan od naroda i ugleden pred gospodov.
Ne pravimo, ka so izvolili vsikdar največ vrednoga župana, istina pa je, ka je bio župan navadno ogledalo cele občine.
Vogrska upravna modrost je bila v tom pogledi občüdovanje vredna. Prenašala je tüdi za gospodsko miselnost ne dostopnoga župana i njemi, kak županovoj drüžini, prek teh pa celoj občini, dala čas, ka se je razvila v ono smer, štero je želela meti gospoda. Ne samo v Lendavi bi lejko našli primer, kak je drüžina medjimurskoga priseljenca, teda hrvatska drüžina ! — zrasla s celov dolnjov vulico v v rém, šteroga je postavo vogrski zakon za vogrske interese.
Püstimo, naj ostane župan to, kaj je bio nikda svete : ogledalo občine, pa bomo meli palig ugledne župane !
Šolskim upravitelom je tüdi vzela ugled naša doba i naša slabost.
Naj se to dopadne ništernim gospodom, ali ne: šolski upraviteo je plačan delavec naroda i bo meo ugled, če narod občüti, da za njega dela i če dobro dela. Delo šolskoga upravitela mora sloneti na domačoj zemli. On mora delati za lüdstvo, delati mora v takšoj obliki i s takšim orodjom, kakšo obliko žele večina naroda i kakšo šker — mislimo peneze ! — zmore te narod. Na potrebe domače grüde naslonjeno delo ne zraste od dnes do zütra. Zato mora biti šolski upraviteo stalen na svojem mesti. Potrebe občine se ne dajo skomanderati od zgoraj, zato mora biti šolski upraviteo rešen tutorstva strank, posebno tistih strank, štere majo moč samo telko časa, dokeč majo oblast i lejko delijo — hasek... Če je župan ogledalo občine kakša je dnes, delo šolskoga upravitela mora dati narodi prilübleno ogledalo v tom — kakša naj postane občina — vütro. Ne pozabimo tüdi to : če je vučiteo plačan od naroda (i tak je, narod ga plača, ne pa — politična stranka !) — zato pa ma pravico te narod, da pove : koga žele meti za upravitela svoje šole. Tam, gde je nevarnost, ka bi narod zvolo vučitela — neprijatela državnih interesov — je potrebna ojačena kontrola, ne razmimo pa, zakaj bi morala meti zavedna slovenska občina, ali lojalna manjšinska občina zaprta vüsta tam, gde se za njene peneze postavla oblikovalec njene bodočnosti ? !
Dajte občini stalne, od sebičnih stranka rov neodvisne, ob sedelovanji lüdstva zvoljene šolske upravitele, pa bode meo šolski upraviteo ugled, postane to, ka je bio nikda : „naš gospod.“
Ugled župnika je ešče najmenje prizadet. Župnik kak dühovnik, je glasilec večni vrednost. Vera ne pozna stranke, ne pozna mode. Ništerni bi, istina, radi vpelali tüdi pri verskom živlenji vpliv stranke in nove mode. Te novotarije se Cerkev brani i kelko časa se bode uspešno branila, bo ostao ugled Cerkve i dühovščine nedoteknjen.
Ime i čast ne da ugleda, — ugled nam prinese samo nesebično, za sküpnost potrošeno delo. Župan, šolski upraviteo i župnik tüdi ne vživajo ugleda zato, ka majo čést, nego zato, ka delajo za narod. Püstite je delati, pa bodo ugledni i močni stebri našega veškoga živlenja !
Kočevar.
2
NOVINE
31. maja 1936.
NEDELA
Risalska.
Berilo iz apoštolskih del. Gda je prišeo risalski den, so bili vsi vküp na istom kraji. I nastano je nagloma iz neba šüm, kak prihajajočega velkoga vetra, i je napuno vso hišo, kje so sedeli. Prikazali so se jim jeziki kak plameni i se porazdelili i obstanoli nad vsakšim po eden. I napunjeni so bili vsi s Svetim Dühom i so začnoli govoriti. V drügih jezikaj, kak jim je dao Düh izgovarjati. Prebivali so pa v Jeružalemi Judje od vsakšega naroda pod nebom, bogaboječi možje. Gda je nastano te glas, se je zbrala vnožina i se začüdila, ar jih je vsakši čüo govoriti v svojem jeziki. Vsi so strmeli i se začüdili, govoreč: „Glejte, ali so ne vsi tej, ki govorijo, Galilejci ? Kak, da mi čüjemo vsakši svoj jezik, v šterom smo se rodili : Parti, Medi i Elamlani, i šteri smo iz Mezopotamije i Judeje i Kapadocije, Ponta i Azije, Frigije i Pamfilije, Egipta i libijskih krajov pri Cireni, i mi iz Rima, Judje i spreobrnjenci, Krečani i Arabci — jih čüjemo v naših jezikaj oznanjati velka dela boža.“
Evangelium (sv. Janoša 14). Tisti čas je pravo Jezuš svojim vučenikom : „Či što lübi mene, reč mojo bode zdržavao, i Oča moj de lübo njega, i k njemi pridemo, i stanje si pri njem napravimo: ki ne lübi mene, moje reči ne zdržava. I reč, štero ste čüli, nej je moja, nego onoga, ki je mene poslao Oče. Eto sam pravo vam, pri vas bodoči. Oveseliteo pa Düh sveti, koga pošle Oča v mojem imeni, on vas bode včio vsa, i prinašao de vam na pamet vsa, šterakoli sam vam pravo. Mir vam ostavlam, mir moj dam vam, nej, liki svet dava, jas vam dam. Naj se ne burka srce vase, niti se ne boji. Čüli ste, ka sam jaz vam pravo: odhajam i pridem k vam. Da bi lübili mene, radüvali bi se zaistino, ka idem k Oči, ar je Oča vekši od mene. I zdaj sam vam povedao prvle, liki bode, naj, gda včinjeno bode, verjete. Že ne bom dosta gučao z vami, ar je prišo poglavnik etoga svejta i vu meni nikaj nema. Nego naj spozna svejt, ka lübim Očo, i kak je meni zapovedao Oča, tak činim.“
*
„Ki me lübi, spunjava moje zapovedi.“
Apoštolje so svedočili, odkrito glasili i priznavali vero v Jezuša Kristuša. Dali so celo svoje živlenje za njo. Mi tüdi moremo svojo vero v Boga odločno priznavati, ne se je sramüvati. V srci moremo vervati vse, ka nam Bog po svojoj Cerkvi zapovedavle. V dejanji pa moremo po toj veri živeti.
Ka se pravi meti vero v srci? Vervati vse od Boga i sv. Cerkve zapovedane istine, brezi izjeme vse. So najmre tüdi skrivnosti, štere naš razum i naša pamet nemreta razmiti, vervati pa jih vseedno moreta, ar tiste skrivnosti izhajajo iz najsvetejše vole bože. Ta najsvetejša vola boža nemre kaj takšega včiniti, ka bi bilo nespametno ali grešno. Zato so denešnji brezverski vučenjaki vredni pomilüvanja, ar verjejo samo to, ka jim pamet razmi. Oni ne pomislijo, da je ešče eden, Bog najmre, ki jim je dao pamet i vse drügo i zato je On bitje, štero more meti razum v najvekšoj meri. Vera je bila, gda ešče teh nesrečnikov ne bilo na sveti, i bo, gda do njihove čonte v prah spremenjene.
Vera je človeki potrebna kak zrák. Telo nemre živeti brezi zraka, düša ne brezi vere. Sv. Pavel piše: „Brezi vere je ne mogoče dopadnoti se Bogi. Ki se šče približati Bogi, more vervati, da Bog biva i da plačüje tiste, ki ga iščejo.“
Nego vera v srci je ešče ne zadosta k zveličanji. Trbe tüdi svoje živlenje vravnavati po toj veri v srci.
Tüdi pogani, krivoverci, Židovje i mohamedanci opravlajo dela, štera so sama na sebi dobra i hvalevredna. Tak n. pr. oni davlejo miloščino, se postijo ešče bole ostro kak mi, vendar pa nemajo zavolo toga nikšega zaslüženja, ar jim fali trdna, prava vera. Delajo vse iz gole navade po krivoj veri, ali celo z gizde. Kaj jim to hasni za düšo?
Brezi vere si nemremo pridobiti nadnaravnih milosti. Vera i dobra dela so zato neločlivo zvezana. Krivo zato včijo luterani i kalvini, gda pravijo, ka je za zveličanje zadosta meti vero v Boga, potem pa človek lejko žive kakšte. Ne je tak. To je grozna zmota.
Vervati, pa ne po veri živeti, se pravi šatani vervati, ne pa Kristuši. Dobro pravi sv. Jakob: „Ti verješ, da
je eden Bog, prav maš, tüdi hüdiči verjejo i trepečejo“. (2, 19.) Kristjan, ti verješ, da je eden Bog, toda zato ne verješ nikaj več kak hüdiči, ki tüdi verjejo, a za to nemajo nikšega zaslüženja. Ka ti pomaga vera v srci, na jeziki, či pa pri tom svojega bližnjega sovražiš, ga noriš, živeš nečisto? Le nikaj se ne zanašaj na takšo vero, zato ka je ne boža, nego vražja. Bog ti bo pravo: Tiho bodi, ne hvali se s vojov verov. Tvoje živlenje je takše, da ž njim vero blatiš. S tov verov ne boš prišeo k meni, „ar či ščeš iti v živlenje, spunjavaj zapovedi.“ (Mat. 19, 17.)
POLITIČNI PREGLED.
Domači.
J. N. S. so znova poživili. V Ljubljani so že sestavili Kramer, Pucelj i drüga demokratska kompanija, banovinski odbor te stranke, štera je našemi lüdstvi največ nesreč prinesla i štera je med Slovenskim narodom najbole osovražene. Mi smo radovedni, što kaj pri nas v našoj krajini skoči zdaj v to stranko.
Poživltev Kmečke zveze, edine prave Slovenske kmečke organizacije, štero so prejšnji pofovski lüdje razpüstili, jako lepo napredüje tüdi v našoj krajini. Oblasti je priglašenih palig nikelko na novo poživlenih organizacij. Kak znamo, ma Kmečka zveza namen, vse slovensko kmečko lüdstvo organizirati v edno enotno slovensko kmečko organizacijo i na te način kem prvle dosegnoti ustanovitev Kmečke zbornice, ka bo ogromnoga pomena za kmečko lüdstvo. Hrvatje so si po načini naše Slovenske Kmečke zveze ustanovili tüdi svojo organizacijo „Seljačko slogo“. V glavnom ma ta organizacija isti namen, kak naša Kmečka zveza. V ciljih se pa ta hrvaška organizacija nikelko razliküje od naše Slovenske. Mi namreč vidimo rešitev krize pri našem kmeti v tom, da našega kmeta i njegovo gospodar-
stvo kem bole moderniziramo. Hrvaški voditelje seljačke sloge pa pravijo, da je kriza med kmetom zato nastanola, ka je kmet že preveč gospocki gratao i se mora nazaj povrnoti k indašnjemi načini živlenja i se mora oblačiti v indašnji domači platneni obleč. V našoj krajini ščejo širiti Seljačko slogo zvečinoma lüdje, šteri so ne naši domačini i šteri bi radi iz toga za sebe kakše politične haske spravili.
Što je spravo Budina v našo krajino? Murska krajina nas spitavle, če bomo mogoče tajili, da smo ne mi spravili Budina v našo krajino. Malo nesramnosti si vsakši človek lehko privošči i zato si tü pa tam tüdi Murska krajina jako rada tak malo vekšo skledo nesramnosti povžije. Na to pitanje damo kratki odgovor : Budina je priselo i pripelao v Soboto iz Maribora s svojimi automobili g. poslanec Benko, zakaj je to včino, bo že on bole znao kak mi. G. Benko je pred nedavnim časom cilo predlagao Budina v upravni odbor občinske hranilnice v Soboti. Niti v zajemna zavarovalnice niti kakša drüga naša ustanova je ne Budina niti vabila, niti silila v našo krajino.
Ferma v Polani, Dobrovniki i v Bogojini.
V	Polani. Drügi den pa férmi v Turnišči, maja 22. so se Prezvišeni odpelali skoz Nedelico, kje so jih slavoloki pozdravlali z vernim narodom, v Polano. Okinčena Polana jih je radostno sprejela i pozdravili so jih verniki s sinovskov vdanostjov. Zbrali so se okoli njih i jih pozdravili posebi še predsednik občine, gasilci, vučitelstvo i šolska mladina. Marijine drüžbe so jih veselo obdale. V lepo Sakovičovo cerkev jih je pelao gosp. Ranteša Anton, oskrbnik osnavlajoče se fare, ki so to cerkev i okolico njeno okrasili, da njej deleč trbe iskati para. Prezvišeni so v 215 mladih src prinesli moč sv. Düha. Cerkvene pesem je bila prijetna. Z Prezvišenim i njegovim tajnikom g. Lebičom hodi v vsako faro g. dekan Jerič. Zvün teh gospodov so prišli ešče v Polano törjanski g. kaplan, trije beltinski i dva črensovskiva dühovnika i hotiški.
V Dobrovniki. Iz Polane so se Prezvišeni pripelali v Dobrovnik, kje jih je g. Lejko župnik s svojimi po večini madjarskimi farniki tak lepo sprejeo, da so Prezvišeni bili nad vse genjeni i izjavili, da takša odkrita lübezen, štere so bili tü vdeležni, njim je na veliko tolažbo. Cela fara se je zbrala pri pokopališči i kak jih ovarala, pokleknola i prosila blagoslov, zatem jih je pa v procesiji sprevodila v cerkev. Pozdravili so jih kak v Polani. Drügi den je sprejelo 433 mladih src milošče sv. Düha. Cerkev je bila lepa okinčena, pesem, pri ednoj meši vogrska, pri drügoj pa Slovenska, je bila lepa. Vogrsko predgo Prezvišenoga je takrekoč od reči do reči prestavo Vogrom g. plebanoš Lejko. Gda je lüdstvo Prezvišenoga ponižne i Prisrčne, iz lübezni izvirajoče reči zaslišalo, se ga je cele trume nabralo pri slovi i so se komaj mogli ločiti od Prezvišenoga. Navzoči so bili poleg Prezvišenoga i njegovoga spremstva martjanski i bogojanski gospodje, sobočki kaplan Vojkovič, dva gospoda z Lendave i törjanski gospod kaplan. Proti večeri se je Prezvišeni odpelao v Soboto v Martinišče na Marijino proslavo, od štere posebi poročamo.
V Bogojini. Prezvišeni je dao izjavo, da tak lepoga sprejema, kak je bio bogojanski, ne doživo. Iz Martinišča se je pripelao 24. maja v Bogojino. Že v Tešanovcih, v Martjanskoj fari ga je čakalo 12 konjenikov v domačoj i našoj narodnoj noši pa nad dvesto biciklistov, ki so ga sprevodili do Bogojine, šteroj je vtisno pečat svojega düha pokojni g. Baša. Pri prvom slavoloki, ki je bio prava umetnina, ga je pozdravo župan občine, gasilstvo, vučitelstvo, šolska mladina i vnožina naroda, ki ga je sprevodila skoz okinčane cele občine do cerkve, gde ga je pozdravo g. Haoko plebanoš. Večer se je zbrao celi narod zvünaj kre cerkve okoli Prezvišenoga, kje ga je z lepim zgodovinskim govorom pozdravo akademik Maučec Joško, narod pa zospevao narodno himno „Lepa naša domovina“ i par pobožnih. Prezvišeni je pravo, da bi denuncijanti mogli priti v Bogojino, tü bi vidili kak vdan je narod Slov. krajine Cerkvi i državi. V okinčenoj cerkvi je fermanih 300. Vsi fermanci so pristopili k sv. obhajili i tüdi vnogi odrašeni tak da se je prečiščevalni kelih sprazno, da so vnogi mogli do drüge meše, skoro do poldneva čakati na prečiščavanje. Prezvišenomi se je to tak dopadnolo, da so javno povedali, ka se njim je to ešče nikdar ne zgodilo, ka bi njim svete hoštije sfalile, tak goreče so bile bogojanske düše. Genliva je bila sküpna pesem mladina med prečiščavanjom i nešterna drüga, da je človeka lovilo za srce. V svojem govori so prezvišeni pohvalili bogojančare, da dosta darüjejo za božo hišo i je oprosili, naj dovršijo zidavo gospodarskoga poslopja, ka spada tüdi k cerkvi, ve Bog bo to vse obilno povrno že na tom sveti z blagoslovom. Spomenili so se tüdi pokojnoga g. Baše i vernike prosili, naj molijo za njegovo düšo. Jako lepo je bilo viditi, da so férmanke mele na glavi venčeke iz rastečih korin, rož, večinoma asparago z cvetjem iz rož, dečkeci pa istotak šopek na prsaj. G. plebanoš Haoko, koga so Prezvišeni pohvalili, da tak lepo vodi svojo faro, si je zmislo na svojo mladost. On je na Tišini tüdi takši šopek meo na prsaj pri fermi i zdaj ga je priporočao tüdi svojoj deci, kak živ spomin na tiste dare sv. Düha, od šterih je Prezvišeni tak lepo gučao v cerkvi. Poleg škofovoga spremstva so prišli se v Bogojino gospodje tišinski, martjanski, dobrovnički, dva jürjenskiva,, grački kaplan Škraban, törjanski kaplan i urednik Novin. Zmed civilov smo tam vidili g. Vončino, šefa borze dela z Ljubljane i g. Bajleca, odvetn. pripravnika. Iz Bogojine se je Prezvišeni odpelao v Beltince. Na pot so njemi bogojančarje v slovo milo pesem zospevali.
Velika Marijina slavnost v Soboti.
V soboto proti večeri se je Prezvišeni g. knezoškof pripelao iz Dobrovnika v deževnom vremeni v Martinišče. Tü ga je čakala lepa vnožina naroda i zastopniki oblasti, gg. Lipovšek, sreski načelnik, dr. Šumenjak, sodni predstojnik, Grmovšek, šef davčne uprave, dr. Pregelj, ravn. gimnazije i s temi vnogo drüge inteligence, kak g. Koder, kr. .notar, g. Bajlec i drügi. Dühovščina se je zbrala okoli mil. g. Szlepca kanonika, ki jo je vodo pred Prezvišenoga, s šterim je prišo tüdi dekan Jerič i tajnik Lebič. Prezvišenoga je pozdravo prvič g. Hatner, preds. občine, nato ravniteo Martinišča g. dr. Kelenc, zastopnik gimnazijcov i zastopnik kongreganistov. Prezvišenoga je dühovščina sprevodila v zavodovo kapelo, gde se je opravila majniška pobožnost. Predgao je od Marije, matere smilenja urednik Novin.
Drügi den je Prezvišeni sprejeo v dijaško Marijino kongregacijo 15 dijakov, 25 dijakinj i 60 kandidatov obojega spola med tak lepimi očinskimi rečmi, da je mladina na stežaj odpirala svoja srca pred njimi. Ob 10 je Prezvišeni meo slavnostno predgo vünej pri krasno napravlenom oltari okoli štiri jezero broječoj vnožini. Predgao je od predobre matere Marije Pomočnice, ki je te postala že naša pomočnica, gda je Jezušova mati postala, ki je vse krive vere vničila, ki je pomagala v nevarnosti proti Türkom, ki je zbüdila z rešitev mladine sv. Ivana Boska, ki je vsem nam vu vsem Pomočnica. Narod je pazlivo poslüšao lepe reči Prezvišenoga i pobožno molo pri slovesnoj svetoj meši, štero je slüžo zatem z dvorbov mil. gosp. kanonik Szlepec. Po sv. meši se je razvila nepozabno lepa precesija z podobov Marije Pomočnice po z zastavami i cvetjom pa gorečimi svečami okinčenoj Soboti. Vsako srce se genolo, ešče drügoverniki so z najvekšim poštüvanjom gledali procesijo, gda se je molitev i pesem vrstila na čast tistoj, ki je mati našega Zveličitela. Ka so male deklice kak živi angelčki klečala v oknaj i tak častile Mamiko Marijo, to je pa bilo tak lepo, ka ne pretiravamo, če se izrazimo: ka je Marija ne gledala v nebi tistih angelčkov, ki so noč no den okoli nje zbrani, nego te naše v človečem teli i je blagoslavlala pa ž njimi vred vse tiste, ki so njej to slavnost pripravili i ki so se je vdeležili. Po precesiji je Prezvišeni dao blagoslov z Najsvetejšim i narod navdüšen od lübezni do Jezuša v oltarskom Svestvi i njegove presvete Matere se je z veseljom vračao na svoje domove po celoj Slov. krajini, ar je ta bilá v Soboti do zadnjega kraja zastopana.
Pri obedi, šteroga so se vdeležili od strani oblasti sreski načelnik g. Lipovšek, g. dr. Pregelj, ravnatelj gimnazije z lepim številom profesorskoga zbora i g. Hartner, predsednik občine, je na prvo pozdravo Prezvišenoga i se njemi je zahvalo za trüd ravniteo zavoda g. dr. Kelenc. Prezvišeni je hvalo odvrno na BI. D. Marijo, ki je vse to blagoslovila, pozdravo g. ravnatela, oblastnike i vse sotrüdnike te proslave. Za tem je pozdravo g. sreski načelnik dühovščino, predvsem g. kanonika Szlepca i izjavo, da njemi dühovščina ide na roko, da Cerkev i država lejko mirna živeta i vküp delata. G. kanonik se je zahvalo g. Lipovšeki za to priznanje.
Slovesnosti so se vdeležili še gg. Vončina iz Ljubljane, g. Antauer, š. upraviteo iz Tišine, g. Bajlec iz Sobote pa od dühovščina poleg škofovoga spremstva, gg. župnik Krantz iz Tišine, Berden iz Martjanec, Bejek, admin. od Sv. Sebeščana, Rataj kaplan od Gradec, Vojkovič kaplan z Sobote, Horvat katehet iz Sobote pa urednik Novin. Po krasno uspeloj prireditvi pa izrazimo želo neštetih pobožnih düš, ki je sledeča:
Naj se pri precesiji nikdar ne dovoli, da bi se igrale kakše koračnice ali drüge svecke pesmi. Procesija je boža slüžba i posvetnost sem ne spada. Marijine litanije pretrgati z maršom ne smemo. Naj godba svecke komade igra prle alí sledkar, s procesijov zdrüeno nikdar. Potem bo Marijina slava veličastnejša i popolna.
31. maja 1936.
NOVINE
3
GLASI.
SLOVENSKA KRAJINA.
Dol. Lendava. Na zastoplenje Gospodovo so pristopila deca lendavske osnovne šole k prvomi svetomi prečiščavanji. Bilo jih je nad petdeset. Med njimi tüdi sin g. sreskoga načelnika, dr. Bratine i hčerka g. nar. poslanca, dr. Klara. Po sv. obhajili so deca dobila tečen zajtrk pri č. šolskih sestrah, šteroga sta pripravile gospej dr. Bratine i dr. Klara. Naj lübleni Jezuš vsikdar z zadovolstvom počiva v srci te dečice !
Blagoslovitev zdravstvenoga doma je izvršo v nedelo 24. maja g. Bakan Štefan, župnik v Lendavi v navzočnosti zastopnikov oblasti, i lepoga števila naroda. Drugša poročila v prihodnjoj številki.
Vmro je v 64 leti starosti g. Habacht Janoša vučiteo v Čakovci, gde je bio v pokoji. Pokojni je bio nameščen v Beltincih, na Hotizi i nazadnje v Radmožancih. Bio je vlüden človek i do Cerkve i njenih dühovnikov pun poštüvanja. Naj počiva v miri. Molimo za njegovo düšo.
Lipa. junija 9. bo naredila v Studencih pri Poljčanah oblübe č. sestra Zver Školastika, v ostrom redi sv. Marije Magdalene. Zaročniški zlati prsten bo sestri na prst potegno pri obredi mil. Opat Epale Placid, ki so meli ob priliki 25 letnice Mar. Lista pontifikalno sv. mešo v Črensovcih. Jezušovoj zaročniki, s. Školastiki želemo vsikdar vekšo lübezen do božega Zaročnika i jo prosimo, naj moli za nas, naše liste, naše lüdstvo, da da dosta svojih sinov i hčer Cerkvi v slüžbi.
Turnišče. Novo sv. mešo bodeta spevala v našoj lepoj Marijinov cerkvi novomešnika: Jerič Mihal, brat g. dekana, julija 12., Zver Štefan od Lipe, pa julija 19. Bog jiva pripelaj pred oltar i vodi od njega našim düšam na hasek.
Novine so narasle meseca maja za 25 komadov, odpovedale so se samo edne na Melincih. Marijini Listi so narasli te mesece za ŠO komadov, odpovedali so štirje v Rankovcih. Najbole so narasli v törjanskoj fari, gde so g. kaplan Šoštarec v prvoj vrsti priporočali naše domače liste, gda je bila razstava kat. tiska v Turnišči. Pri toj razstavi je en čas menkao naš Mar. List, ar se ne mogo en čas do rok dobiti, hitro se je pa razstavo potem isti den, kak je doblen. Hvala Slugi božemi, Antoni Martini Slomšeki za razširjenje našega kat. tiska.
Poplavljencem ! Po zadnji povodnji oškodovane opozarjamo na uredbo o odpisu davka ob elemetarni škodi razglašene v Uradnim listu od 18. XII 1928. št. 394/118. Sresko načelstvo je občinam razposlalo tozadevna navodila, kjer prizadeti dobe pojasnila. Opozarjamo predvsem na 8 dnevni rok za prijavo škode pri pristojni katastrski upravi.
Nesreča mil. g. kanonika Slepca. Na Gospodov vnebohod so se mil. g. kanonik Slepec vozili na sprevod v Bakovce. Na poti so srečali tovorni avto, od šterga so se konji zosagali i g. kanonika v grabo prevrgli. Ta nesreča je mela to posledico, da so g. kanonik močne vdarce dobili na ramo, ka roke ne morejo vgori zdignoti i otekla njim je tüdi boleča roka. Želemo njim iz srca, da kem prle ozdravijo popolnoma.
Blagoslovitev prostora za zidanje Delavskoga doma v Soboti. Maja 24. so blagoslovili prezv. g. knezoškov dr. Tomažič Ivan Jožef, v Soboti fundament Delavskoga doma, ki se že začinja zidati. Prvi je pozdravo Prezvišenoga g. Hartner, predsednik občine Sobote, potem pa g. Vončina, šef osrednje borze dela v Ljubljani. Oba gospoda sta se z celoga srca zavzemala za naše delavstvo, štero potrebüje to hišo. Prezviženi g. knezoškof je v z zahvalnom odgovori pokazao na delavsko sv. Drüžino, na sv. Jožefa, tesača i „Sina“ toga tesača, Jezuša, božega Sina, ki je pomagao svojemi krüšnomi Oči pri obrti pa na presveto mater Marijo delavko. Če bo sv. Drüžine zgled vodo delavce i če njim bo oblast posvetila pravico i lübezen, potem bo Delavski dom svoj namen v popolnosti dosego.
Za kake slučaje se lahko zavaruješ pri Karitas? „Karitas“ je pravo ljudsko zavarovanje, ki mu je namen, priskočiti ljudem na pomoč v najbolj kritičnih življenskih okolščinah. Take okolščine so zlasti tri : a) Poroka, b) starost, c) smrtni slučaj. V teh treh slučajih je denar neobhodno potreben. Kot ljudsko zavarovanje je „Karitas“ uvedla trojno zavarovanje. Pri njej se lahko zavaruje : dota, starostna preskrba, posmrtnina. Koliko je staršev, ki v teh hudih časi svojim otrokom ne morejo dati dote. Če bodo zavarovali pri „Karitas“ doto svojih otrok, se to ne bo zgodilo. Koliko je starcev in stark, ki so na stara leta, ko ne morejo delati, največji reveži, ker si za oskrbo niso prihranili denarja. Če se bo Vsakdo pravočasno zavaroval pri „Karitas“ za starost, bo na stara leta vsak oskrbljen. Koliko je takih, ki imajo V slučaju smrti svojca poleg žalosti še to nesrečo, da nimajo denarja za kritje pogrebnih stroškov, v slučaju smrti očeta ali matere pa še večjo nesrečo, da ostanejo popolnoma neoskrbljeni. Če se bo Vsakdo pravočasno zavaroval pri Karitas za slučaj smrti, bo svojcem ob svoji smrti prihranil mnogo grenkih trenutkov. Oglasite se čimpreje pri zastopnikih Karitas, ki jih dobite skoraj v vsaki župniji, ali pa pri vodstvu Karitas v Mariboru (Orožnova ul. 8) in zavarujte sebe in svojce. S tem boste storili sebi in svojcem največjo uslugo, ker boste rešili sebe in njih mnogih skrbi.
M. krajína pa smrten greh. Murska krajína — pač njeni glavni sotrüdnik, g. Budin — piše, da so Novine pisale, ka smrten greh včini, ki ne bo glasao, kak so Novine priporačale. Ar so Novine to nikdar ne pisale, bi prosili, naj se nam pove, v šteroj številki se je to pisalo pa gda. Kak vidimo, je M. krajina postala že celo bogoslovna visika šola pa določa tüdi od smrtnih grehov. Samo to je nesreča pri njenih navukaj, da nemajo niti piknjice istine v sebi. Takša šola pa, štera laž vči, dugo ne trpi.
Vidonci. Našega širitela, Horvat Jožefa, je doletela velika nesreča. Pri
rezanji desk njemi je žaga na levoj roki odrezala dva glavniva prsta. Ar je pa pred leti tüdi ob granate zgübo dva prsta, sin Lujzek pa na 18 mesecov notri rukivao, ne more tečas širiti naših dobrih listov, dokeč sin ne odslüži vojaščine. Do tečas je širitelstvo prevzeo Gumilar Aleksander. Iz srca želemo, da naš širiteo, Horvat, ki je tak verno vršo svoje apoštolstvo, ozdravi kem prle, njegovoga naslednika pa naj blagoslavla dobra mati Marija, ka de po poti Horvatovoj hodo. Mi se njemi pa iz srca zahvalimo, da je prevzeo širjenje naših listov.
Turnišče. Tükaršnje prosvetno drüštvo je priredilo 17. maja poučni gospodarski izlet v Apačko kotlino. lzletniki so si ogledali vzorno vrejeno veleposestvo Meinl i so odtec odnesli globoki vtis, kakše mora biti vzorno gospodarstvo.
Osem Martiniščarov se je tak dobro včilo, da njim ne trbelo delati male mature. Iz srca čestitamo zavodi Martinišče i mladim dijakom tüdi.
Gerlinci. 11. maja ob pol 12. predpoldne je treščilo v hišo g. Sámpel Karola. Zgoro je celi rušt, rešavali so domači gasilci, fükšinski i pertočki ; eden si je pri gašenji potro nogo. — Pravijo, da je istočasno tüdi treščilo v edno hišo v Austriji, nedaleč od meje državne.
D. Slaveči. 17. maja večer je nesrečno premino naš dober dečko Gomboc Anton, ki je pred edni tednom še bio veseli drüžban na kantorom gostüvanji. Blüzi Ormoža je šteo vstopiti v cestarsko slüžbo, da bi tak nasledüvao svojega očo. Tisti nesrečni večer je s svojim novim predstojnikom šo po preci strmom bregi ; za njima se je pripelao pijani biciklist, ki je naednok spadno; njima je vujšeo smej, biciklist se je pa zdigno i v hipi skočo k našemi dečki, ga zabodno v prsi, nesrečnež je stopo še nekajkrat, nato pa spadno v gübe i izdihno. Morilec je že dvakrat zavolo vmora bio premalo kaznovani. Molimo za pokojnikovo düšo !
10-20% POPUSTA
BINKOŠTI!
Natančneje v vseh prodajalnah
Tivar obleke
Serdica. 12. maja večer je pri Brunnerovih na „vrkaj“ mati kühala večerjo, v rokaj pa držala malo dete. Po posli je malo šla iz kühinje, dete pa tam odložila ; dete je dregalo lonec, vlejalo vsebino na sebe i se strašno poparilo ; zavolo opeklin je drügi den mrlo. Naj moli mali angeo za vekšo previdnost naših mater.
V zadnjoj številki Novin smo pisali, da je bio g. Budin odpüščeni iz slüžbe pri glavarstvi v Murskoj Soboti. Zdaj pa smo zvedeli, da je bio g. Budin samo premeščeni h glavarstvi v Logatec.
RAZGLAS.
Cerkveni odbor v Bogojini oddaja pri gradnji novih župnijskih gospodarskih poslopjih vsa zidarska, mizarska, ključavničarska in kleparska dela. — Ponudniki naj pošijejó ponudbe v zaprti kuverti do 1. junija 1936., na župnijski urad v Bogojini. Oddaja del bo na binkoštni pondeljek, dne 1. junija 1936., ob 3 uri popoldan. — Odbor si pridržuje pravico, da odda delo brez ozira na najnižjo ponudbo. Točne informacije in načrt poslopja se dobi na župnijskem uradu.
Bogojina, 20. V 1936. — Cerkveni odbor.
S
REJMEM
taki 2 pomočnika
KUTASSY EUGEN,
STROJNO STOLARSTVO,
BOGOJINA
V Črensovcih „Naš dom“ se dobijo
vplojena valilna pavinja jajca (belice), komad po 25 Din.
Prodam arondirano posestvo
blizu Radgone, obstoječo iz vinograda, njiv, travnikov in gozda ter sadonosnika skupno 12 oralov, kakor enonadstropne hiše in gospodarskega poslopja. Pojasnila daje Sotlar Buffet, Kralja Petra trg 1., Maribor.
Z morfijom*) so ga poslali na drügi svet.
Poslao z J. Amerike i prestavo z spanščine H. A.
Zadnjikrat, kda je Zdravnik vido svojega betežnika, je zgübo vse vüpanje. Čeravno je njegov betežnik bogati bio, pa je dobro plačüvo, se že itak navolo tipati pa poslušati prsi tistoga, koga je že lehko med mrtvece računo; že je dugo znao, ka betežnik Edmond ma plüča raztrgana i ka njemi je ostalo samo malo živlenja. Zato se je gnes doktor odločo, ka betežnikovomi oči jasno pove, kak je z betežnikom; zvao ga je v eden kot pa je tihoma pravo :
“Smo že na konci... že srce skoro ne bije ... zdaj povejte vi, ka naj delamo.“ Nato sta oba stopila k posteli pa je zdravnik stisno med palec i kazalec betežnikovo božo pa jo je püsto ; koža na mesto, ka bi se fri-
* Morfij je eno vrastvo, štero se s makovih glavic pripravi. Se da betežnikom, ki dosta trpijo, ka njim nekak kotrige pa celo telo odrevene, ka več ne čütijo bolečine. Zdaj je prepovedano nücanje morfija ; se lehko da samo malo, kda že betežnik telko trpi, ka se vidi, ka več nemre vladati, zato ka če njemi to večkrat dajo, se tak privadi, ka brezi njega nemre živeti, pa če njem ga več ne dajo se buje.
ško na svoje mesto potegnola, je ostala kak jo je püsto doktor. Oča pa zdravnik sta si samo v oči poglednola.
„Kakšega me najdete ?“ pita z tihim pa slabim glasom betežnik. —
„Zadosta dobro ! — dečko — je odgovoro doktor, zato ka ga je ne šteo prestrašiti.
„Se tak slaboga počütim !“
„Eh! Počakaj malo pa de že vse dobro ! — je prevdaro oča.
Zdravnik pa oča sta püstila betežnika pa sta stopila v drügo sobo, kde je bila zdrüžena cela drüžina. Doktor je odločno povedao:
»Že znate, ka je naš betežnik na zadnjem; če ščete, lehko zovete spovednika, to je skrajni čas."
„O, ne, ne, ešče ne ! To bi ga vmorilo !“ je friško odgovorila mati.
„Kak ví ščete — jaz vam samo to pravim, zato ka mislim, ka je to moja dužnost.
Oh. se zna, pa mi se vam srčno zahvalimo."
„Ne je potrebno, ka se zahvalite, že znate, ka sam vsigdar pripravlen, da spunim vaše žele.
„Kda pa nazaj pridete ?“
Več ne pridem, če me vi ne zovete, zato ka sem več ne potreben.“ „Te pa za istino je tak slab ?“
„Slabše bi ne mogo biti ! — Zbogom ! — i doktor je odišo.
Kda je do praga prišo, si je cigaretlin nažgo, pa je sam proti sebi ponovo tiste reči, štere je spregovorila mati: „to bi ga vmorilo !“ En dühovnik, ki bi njemi lehko nebeska vrata odpro, bi ga vmoro ! ? Siromaki prav nikaj ne razmijo !
Vsi domači so se malo pomirili pa skuze pobrisali, ka betežnika ne bi prestrašili, pa so tak v njegovo sobico stopili.
„Dober den, Edmond !“
„Dober den ! — je slabo odgovoro betežnik.
„Kaj, pa maš tek ? Se počütiš boše ?“
Betežnik je z glavov znamenje dao, ka je slabo ž njim.
„Eh, kaj pa, dečko, to je tak ! Ne gibli se, ka moči ne zgübiš ! Se zna, ka betežen nema vole jesti, toda če se malo bole počütiš, le prosi, pa ti vse pripravimo.“
Nato je preteklo okoli deset minut pa so prišli stric, ki so že od praga kričali :
„Halo, dečko ! Kak si kaj ? Ešče nemaš dobroga obraza — se zna — Prehlajenje lehko postane reč, ki dugo trpi. — Toda potolaži se, vremen se
spremeni, barometer dobro kaže.“
Za nekaj minut so prišli drügi sorodniki, pa so eden za drügim pravili:
„Kak pa kaj gnes ? Že nemaš telko vročine ! Oh, čakaj ka ti malo posteo popravim — že — tak je dobro !“ — „Malo ti je slabo, ne ? se zna ! je tak grdo vreme, pa deži kak z škafa, tüdi jaz ka sam zdrav, se v takšem vremeni dobro ne počütim.“
V tom trenutki je betežnik močno zakašlo.
„To nikaj ne, dečko !“ so ga vsi tolažili.
„Nego povejte mi, je proso betežnik, sam za istino v smrtnoj nevarnosti ?“
„V smrtnoj nevarnosti !!! V smrtnoj nevarnosti ! ! ! Ne guči takše norije ! — Zdravnik te je takšega najšo — splodi te misli z glave ! Ka se lehko zaistino bojiš ?“
„Ne, ne, — ne bojim se, samo bi rad znao če — —
„Eh! püsti vse! Veseli boj! Že smo ti pripravili kufer za počitnice pri mozji !“
Tak so vsi na vse drügo mislili samo na tisto ne, ka je najbole važno bilo. Na mesto, ka bi dühovnika zvali, so na početnice mislili, pa ga z tistimi tolažili. —	(Dale.)
4
NOVINE
31. maja 1936.
Jetika pri nas.
V naši državi umira vsako leto 50000 ljudi na tuberkulozi. Jetika ne prizanese nikomur, naj je mlad ali star, moški ali ženska, siromak ali bogatin, kmet ali tovarniški delavec, če živi v vasi ali v mestu, če se je učil in je postal gospod, ali je preprost človek.	
Dolgo časa so mislili, da največ umirajo ljudje v mestih, kjer so hiše tesno ena ob drugi, ulice ozke, sobe male ; na vasi pa manj obolijo in umirajo, ker so vasi bolj zračne, dvorišča večja in prebivalci imajo več zraka in sonca. Ko so pa pregledavali knjige umrlih za 10 let nazaj, so ugotovili, da v Prekmurju, ki je pretežno kmetska krajina, umrje na 10.000 prebivalcev 25 za tuberkolozo ali jetiko, — torej na vse naše kmetsko prebivalstvo pade letno 227 smrti vsled jetike. . . Ti umrli so izločali, ko so bili še živi (pljüvali), z izpljunkom miljom in miljom jetičnih bacilov in tako okuževali svojo okolico. Člani družine, kjer je eden bolan na odprti jetiki (to je oni, ki ima bacile jetike v izpljunku), so vsi u nevarnosti, da dobijo to bolezen. V Sloveniji imamo približno 4—6000 bolnih na odprti jetiki, v naši Krajini pa približno 4—600. Od teh umre letno, kako sem prej omenil do 227, ostali pa kašljajo in okužujejo dalje svoje družine in vse tiste, ki pridejo v njihovo bližino. Koliko trpi bolnik sam in koliko trpi njegova družina, vedo samo ti nesrečneži.
Da bi se točno ugotovilo, kdo boluje na jetiki in kdo na odprti, je Protituberkulozna zveza v naši banovini z Bolniško blagajno ustanovila v večih krajih dispanzerja, kakor ga imamo tudi v Murski Soboti. Namen teh dispanzerjev je, ugotoviti, kdo je odprto jetičen (kdo pljuva jetične bacile), kdo je nevaren za svojo okolico, drüžino. Bolnika se v dispanzerju vprašuje, preišče, meri vročina, se mu pregleda kri, izpljunek in tudi z rentgenom, in šele potem se ugotovi njegovo stanje — bolezen. Če na podlagi vseh teh že omenjenih preiskav ugotovimo, da ima dotični odprto jetiko, mu nasvetujemo, naj ostane v bolnici, kjer se brezplačno zdravi. Seveda, idealno bi bilo, če bi ga mogli poslati v sanatorij, ki je urejen nalašč za zdravljenje tuberkuloze. Poleg drugega je tam, kar je najbolj važno, gorski zrak. Člani Bolniške blagajne se zdravijo v lastnih sanatorijih brezplačno. Število teh je pa tako malenkostno, da komaj pridejo v poštev z ozirom na drugo bolno prebivalstvo. Sanatorijsko zdravljenje je drago, tako, da ne more vsak bolnik tja, če prav bi njegova bolezen to zahtevala.
Banovina pomaga s svojimi sredstvi onim, ki so potrebni sanatorijskega zdravljenja, toda ne more ugoditi vsem upravičenim željam. Radi tega se je ustanovila že omenjen Pro-
tituberkulozna zveza, da ona organizira in vodi akcijo proti jetiki. Tekom tega leta je naš dispanzer pregledal do denes skupaj 1092 ljudi. Med temi se je ugotovilo dosti slučajov odprte jetike. Bolnikom ni pomagano s tem, da smo spoznali njihovo bolezen, moramo imeti sredstva za zdravlenje.
Ker nikoli ne vemo, kdaj pride-
mo sami v nevarnost oboljenja jetike, mislim, da ima vsak, ki zamore, dolžnost napram sebi in bližnjemu, da pomaga, — prispeva po svojih močeh v boju proti jetiki. Stem bi se pomagalo tistim revnim slojem, ki niso v stanu materjelno žrtvovati za svoje zdravje, kakor to lahko store premožnejši. —	Dr. Brandieu.
Pisma naših z tüjine.
J. M. j. Le Bois Vernois, 10. V. 1936.
Prečastiti gospod urednik, naš dühovni oča! Gnes je nedela. Gospodov den. Ar mam zdaj malo časa, Vam napišem par vrstic.
Lepo se Vam zahvalim za redno pošilanje Novih . Mar. Lista. So mi v velko tolažbo. Novine prinesejo vesele i žalostne novice. Tak, da te na oči vidoče male Novine prinesejo zadosta za nas. Med žalostne novice spadajo listi članki, gda čtem kak so nešternim lüdem napoti naši prekmurski listi. Gda sam čtela posebno tisti članek, kak se drügi časopisi priporočajo, a našega pravoga prekmurskoga lista, ki se je edini svojim voditelom borio i se bori, za naše pravice, pa mečejo v košaro, me je obišla žalost, pa mislim tüdi drüge izseljence gli tak. V Novinaj, skoro v vsakoj številki, najdemo pisma naših v tüjini, štere pišejo žülnate roke. Z veseljem, prečtem vsako, ar so jakozanimiva. Pa mislim, da domače v našoj Slovenski krajini razveseli vsako pismo, štero je v Novinaj, ki ga pišejo izseljenci.
Iz toga vidimo, da so naši prekmurski listi : Novine i Mar List trdno vezalje, štero veže nas izseljence z domačim krajem. Za to vezalje pa skrbite Vi, častiti g. urednik, da ostane trdno med nami. Zato pa, za vso Vašo skrb, naj Vam Bog plača.
Potrebno je, da se vsi naši čč. gg. dühovniki i bogoslovci zbirajo okoli domačega časopisa i da dajo vse svoje moči za njega. Naj li dajo vso svojo znanost za Novine, naj je li podpirajo, za par let tüdi naše Novine ednok vekše bodo kak so pa zdaj, če si je naroči vsaka hiša. Nemore biti takšega, ki bi naš domači tisk vničiti šteo. To ne bi bilo; lepo. Naj si samo malo vsi pomislijo, ka bi bilo z nami izseljenci, či bi ne meli Novine, štere so ešče pisane v našem prekmurskom jeziki. Pravo veselje so za nás. Naj bi sovražniki domačega tiska šli malo dele po sveti si slüžit krüh, kak si moremo mi, pa bi prišli čisto med nepoznane lüdi, deleč od domačih, pripüščeni sami sebi. Tü bi se navčili lübiti naše Novine, štere nas že prve dni obiščijo i nam prinesejo iz domačega kraja tolažbo. Pa tüdi za naše lüdstvo so Novine velkoga pomene. Zato pa ne je vničüvati, nego podpirati.
Za to pa dragi izseljenci, šteri ste tak v tüjini kak jes, ostanite zve-
sti naročniki Novin. Naj nede niti ednoga, šteri nebi meo naše Novine. Pa tüdi Vi, dragi v domačem kraji, ostanite verni naročniki. Pa tüdi ešče tisti, šteri je nemajo, naj si je naročijo kem prle. Vidimo večkrat i čtemo, kak se nasprotniki katoličanske cerkve trüdijo, da bi jo kem prle vničili. Najprle idejo na katoličanski tisk. Za to pa v tej žmetni časaj ostanimo zvesti našemi katoličanskomi tiski, nej se pa od njega trgati. Mejmo pravo Kristušovo lübezen i sküpnost med sebov.
Tü Vam napišem edno priliko, štero sam sema doživela. Z ednim francoskim socialistom sem prišla vküper. Pogučavala sva si svefele. Tak sva prišla tüdi do katoličanske cerkve i njenoga tista. Jaz sam se dobro držala i sam branila naš tisk kak sam najbole mogla. A to je pa li istina, ka je povedao : „Mi širimo naš časopis med katoličansko lüdsto jako zlejka. Ar katoličani namesto, da bi meli sküpnost med sebov i svojim tiskom, ga nemajo. Tak je pa z lejka dobimo na našo stran.“ Vidite dragi, to je istina že tüdi pri nas v Prekmurji. Zato pa ostanimo vsi pri naših Novinaj.
Zdaj pa prečastiti gospod urednik še ednok najiskrenejša zahvala i Bog plati za Vaš trüd. — Izseljenka.
Majniškoj Kralici v tüjini.
Vsa narava se je prebüdila, da bi te, Kraljica, proslavila.
Kda je prišeo krasni maj, vse ti spevle časti zdaj.
Kak pa jaz naj bi te počastila, ki jo vzela hladna je tüjina ?
Pred Tebe me ne püsti trdo delo den noči ...
Tam doma sam rožice Ti brala, radostno v kapeli darüvala ...
Tü mi roža ne cveté, tü za Tébe ne grede ...
Ma pa srce moje lepo cvetje, čistost, to ti Mati daje dete ; verno, čisto mi srce, naj Ti bo na veselje.
Pa vsaka vroča skuza iz oči naj v šmarnico se ti izpremeni ! Hčerka ti te cvet zročim, kak lübezni živ spomin.
O, ohrani to mi cvetjo srčno za prekrasno mojo domovino !
Sem pripelaj me nazaj, i ednok v tvoj večni maj.
Izseljenka.
„Usmiljenka“.
V hvaležen spomin vsem č. sestram „Usmiljenkam“.
Najlepše in najplemenitejše življenje, je ponižnih duš, vdano in voljno trpljenje !
Najblažje in najplemenitejše srce, — ki z ljubeznijo lajša nesrečnim gorje !
Usmiljenka ! Solnčni žarek je duši trpeči,
v pomoč in tolažbo ob vsaki nesreči, proseče k njej sirota, poglede upira, ob njeni roki ozdravlja, — in udano umira.
Kot „beli angelj“ med trpečimi hodi, da duše zašle nazaj k Bogu privodi! Kot mati z otrokom vse voljno trpi, ob nesrečnih prečuje, vse dni in noči !
Nikdar ne vpraša, kdo ji bo povrnil, vse njene žrtve, trude in skrbi, — ki jih v blagor bližnjega žrtvuje, ko roka njena jim pomoč deli!
Za nesrečne pripravljena je vse prestati, za trpeče njeno le gori srce, za nje življenje žrtvovati, lajšati do groba težko jim gorje!
Usmiljenka! S sirotami se joče, in z njimi srečna se raduje; srčne rane stem jim celi, svoje zraven obvezuje! —
Najboljši del si ona je zvolila, del, ki nebo nikoli ji odvzet, na Jezusovo pot stopila, postala zemlje vse, — najlepši cvet!
Usmiljenka ! Vsem človeštom je v blagoslov,
z hvaležnostjo se nje spominja, — nesrečnih ves človeški rod !
Razlag Viktorija.
Pošta.
John Denša Chicago. Naslove smo spremenili po vašem pismi. Tisti, šteri se tožijo, ka ne dobijo redno naših listov, majo pri nas dobre naslove. Falinga more zato tam biti pri pismonoši. Prosimo sporočila, da li ste dobili više kolendarov ali ne, ar ste dozdaj ne javili, da bi je sprejeli. — Šerüga Jan, Villers St. Christophe. Peneze sprejeli. Na letos ostalo 53 Din.
IZJAVA,
Širijo se lažnive vesti, češ, da se je pri mojem novem aparatu „Furtisburit“, za trajne kodre, pripetila nesreča, ter da smo neki dami zažgali lase, tako, da se je morala dati ostriči.
To so neosnovane laži, kajti oseba, o kateri se govori, sploh ni bila v mojem salonu. Zato opozarjam vsakogar, ki bi razširjal take laži, da bom proti njemu vložil tožbo.
M. Sobota, 18. maja 1936.
KIRALY JOSIP, moški in damski frizer Murska Sobota.
Banque S. Baruch
et Cie, 11. Rue Auber 11. Paris - 9 e
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurz. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bnucelles ; Francija : št. 117-94, Paris; Holandija : št 1458-66, Ned. Dienst ; Luxembourg : št. 5967, Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	24-7
Dr. Janez Ev. Krek.
Za brata.
Povest.
I.
V Logu je bil misijon. Iz vse doline so hiteli dan za dnem pobožni verniki poslušat gorečo besedo vnetih misijonarjev in opravljat svojo pobožnost. Neka sveta resnost se je vsem vselila v srca. Vsakdanji šum je ponehal. Prazničen duh je vladal v dušah in na cesti. Božja milost je talila tudi najtrje ledene skorje, mečila tudi kremenita srca. Lepo je bilo v Logu tiste dni. Po posameznih hišah so se kumaj zvrstili ; noben ni hotel zamuditi lepih govorov in drugih cerkvenih pobožnosti.
Bilo je peti dan, kar se je vršil misijon. Ljudje so ravno z vseh strani hiteli v cerkev k zadnjemu govoru tistega dne. Sveta vnema se je videla vsakemu z lica in poznalo se je, da neko notranje hrepenenje navdaja ljudi in da vse drugače stopajo po kamenjih stopnicah proti božji hiši nego drugikrati.
Krog cerkve je pokopališče. Nad njim pa stoji na ozki rebri nizka koča pol zidana, pol lesena. Zanemarjena je v vseh stvareh. Slamna streha je
že zelo oguljena in zmršena. Okna imajo le malo šip, umazane cunje so pomašene po njih. Drva pred hišo so zmetane brez vsakega reda.
Pri odprtem srednjem oknu stoji te koče gospodar: — Zalogarjev Rok in gleda proti cerkvi. Umazan je po licu in po rokah, ki se mu kažejo do ramen skozi raztrgano, črno hodnično srajco. Na prvi pogled ti je oduren. Špicasti nos in drobne bodeče oči ne kažejo nič dobrega. Težko je razsoditi, če pogledaš njegovo prihuljeno postavo in zamazano kočo, kdo je bolj zanemarjen — on ali njegova koča.
„Hej, Rok, kaj pa zijaš venomer skozi okno in mencaš s svojimi kremplji ? Ali te že zopet po kom srbe? Gotovo si si sedajle koga izbral, da ga odereš,“ se oglasi izza mize mlad mož zabuhlega žganjarskega lica in si izlije kozarček žganja v grlo. „Tu sem raje, poglej in prinesi mi ga novo mero, da bo kaj zaleglo. Že dva fraklja sem ga vendar polukal, pa ga še nič ne čutim.“ —
Te besede so bile vidno zlagane. Pivcu se je že popolnoma zatikal jezik in oči so mu teko topo gledale predse, da se je le predobro poznalo, s čim se je pečal. Rok mu natoči
žganja in stopi zopet k oknu.
»Vsa dolina je na nogah zavoljo tega misijona. Vse bodo zmešali ti ljubljanski škodljivci. Včeraj je bila nedelja in stočil sem toliko kot nič. Če pojde tako dalje, pridem na beraško palico. — Glej ga, glej ! tudi župan nese svojo strupeno prevzetnost na misijon. Ob koliko me jé pripravil že ta zlodej ! Kakor se obrnem, me toži in mi dete sitnosti in stroške. Za njim pa kinka Adamovec, ki bi ga že pred štirinajstimi dnevi lahko tožil za dolžne obresti, pa Drenulja, Vrtovka in Razpotnica, vse moje znanke. Dedci so ga pili in pili, dokler njim ni zmanjkalo sape. Babnice pa menda mislijo, da bodo sedaj z misijonom plačale njihove dolgove. Le čakajte, jaz vam bom dal misijon ! Vse pridige vsega sveta vam ne pomagajo, ko se vas jaz lotim. Gotov denar, to je misijon, pa kozarec slivovke, kaj ne, Matevž ?“
Pijani Matevž se je na glas zakrohotal ob teh besedah. „Rok, povedati jo pa znaš. Junak si z jezikom. Sicer si res cela pokveka na duši in na telesu — najgrji človek in največji goljuf, kar jih premore naša dolina, toda zasoliš jo pa vsakemu.“
Rok se ni kar nič znamenil za te besede, ki jih je njegov gost težko stokajoč spravil čez zobe. Vidilo se je, da je takih pohval že dobro vajen. „Matevž, kar za misijonarja pojdi, ko znaš tako vest izpraševati. Kaj ne, bi že šel, če bi ne bilo pri meni stokrat prijetneje nego pri vseh misijonih.“
„Kaj praviš? Pri tebi ? Zate ne maram toliko, kot za gada. Samo eno dobro lastnost imaš, da mi še nikoli nisi odrekel žganja, kadarkoli sem te prosil. Iz misijona se pa le nikar ne norčuj ! Dober bi bil zate in zame, samo midva nisva zanj. Ali si razumel ?“ ― ― Matevž se je razvnel in
je jel zbijati pri teh besedah z vso
silo po mizi. ― ―„Tako ti povem,
da sva midva oba ničvredna, pa ti si še namanj desetkrat slabši kot jaz. Jaz sem pijanec, to je vse res, in moja žena ima prav, ko me zmerja in mi očita, da bom vse zapravil, toda preslepil jih pa nisem na pol toliko, kot si jih ti. Sicer si bil pa vseh mojih grdobij ti kriv. Ti si me speljal, da sem naklestil Vrhunca in zato sedel dva meseca v zaprtji ; ti si bil kriv, da sem ti za frakelj žganja držal lestvo, ko si v Štefanovi štacuni― ―“
(Dalje.)
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest. Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.