85. številka. V Trstu, v sredo 23. oktobra 1889. „E D I N O S T" izhaja dvakrat nn tedon, vimko gredo in ■oboto oh 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vso leto gl. fi.—; izven A vat. 9.— ffl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trste po » nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naroćte brez priložene naročnice se upravništvo ne ozira. EDINOST \ l Tečaj XI V«i dopini ne poSiljajo uredništvu v u lir i Carintia it. '2H. Vnako pismu mora bir, frHiikovnno, ker nefraukovhiih tih 8]»re-jemnjo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi m oznanila s« račune po 8 nov. vrstica v petitu; za naslove t. debelini črkami se plačnj« prostor, kolikor bi obsedlo navadnih vrstie. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserat« preloma upravništvo v ulici Carintia -K Odprte reklamacije so preste poštnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V adinoft J* I. ofl«. Vabilo na naročbo. S 1. oktobrom začelo je IV. četrtletje XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej naše gg. naročnike, da svojo naročbo o pravem času obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista. Opozarjamo ob enem gg, naročnike, kateri svojega dolga doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost čim prej atorč. Cena listu je: ia vse leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. B.— za četvrt leta . . . gld. 1.50 Prihodnja doba bode tim zanimi vejša, kajti vršile se bodo v njej deželne volitve v Trstu, o katerih bodemo natančno poročali. Vabimo tedaj slov. rodoljube, da naš list tudi gmotno podpirajo in širijo. Stare naročnike prosimo, da nnm še dalje ostanejo zvesti ter poravnajo, ako imajo še kak dolg pri upravništvu; nove pa, da naročivši se zajedno tudi plačajo. Upravništvo „Edinosti". Na bojišče. Bližajoče Re volitve dajejo uže povoda raznim tržaškim časopisom, da pridigajo ubozim volilcem o Blogi in vzajemnem delovanju. „Mattino" od nedelje jo prvi prelomil občno tišino. Silenzio regna. che fa spavento ! upije ta „konservativni" list ter se mu zdi to občno molčanje nov in karakterističen simptom. Prihodnji de-želni zbor naj bi bil po njegovej misli, katerekoli politične barve, glavna stvar je, da je sestavljen h mož, sposobnih in umnih, ki bi istinito glodali na blagor in korist mesta. Poluuradni list jo tedaj uže izrekel svojo. Voiilci naj ne gledajo na politično barvo svojih kandidatov, temveč naj si iščejo in izberć može debilne in skrbne. Pri tem pa „Matt-ino" ne imenuje narodno s ti gospodov kandidatov. Razumno je satno ob sebi, da o Slovencih ali Slovanih PODLISTEK. Slike s pota. vir. Spoznal sem, da je še najboljše, če ostane vsak pri svojem. Ko sem v zadnjem pismu, namenjenem Vam, gospod urednik, vse hvalil ter spreobrnivši se bil hvaležen, da so me v Ločji potegnili preko gnojne mlake, očitali so mi nekoji, da sem jih premalo omenil. Ta bi bil rad videl daljše to, a krajše ono oni spet drugače, vsakdo bi pa slišal rad le o sebi največ. Mej zubavljivci bil je tudi oče Košeplet, trdeč da nesem naštel vseh njegovih „pro-fesijonov". Človek bi v pristni ločjanski jezi prav po kranjski zaiiudičal, če bi to ne bilo greh. Mari moram jaz vse vedeli, kdaj in kako hodi Košoplet korenin kopat, suhih gnezd nabirat, krav zdravit, starim mamkam „madron" preganjat. Očka Košeplet; Vi veste, kaj je „pavša" in „avša" in kaj je „pavšal", zato pa vedite, da bi moral imeti pavšal, da izvem vse Vaše tajnosti. Morda se šo vidiva, do tedaj pa no zamerite! Dekleta bi bila celo rada da sploh tu ni govora. Naj si bodo zadnjih kandidati šo tako dobri upravniki in državniki, tem treba zapreti pot v deželno zbornico ! Sedaj pa: a d r e m. „Mattinov" član-kar omenja neko „tišine" ki vlada, da človeka strah spreleta. In res; tudi mi opazujemo neko globoko tišino ki se opazuje v dotičnih krogih. Ali ta tišina je le navidezna. Nekje, za kulisami, se pridno deli*, spleta, obet« in preti, sklepajo se | nekako tajnostne pogodbe in drugo. Kakor je v gledišču vse tiho, ko se za zastorom napravlja nov scenarij, nov prikaz — enako je sedaj v Trstu. Volitve so uže pred vratini ali še ni slišati ničesar o kandidatih temveč, vse je skrivno, vse se nekako tajno napravlja, snuje in kuje. Res, prav čudna prikazen. Brez dvojbe bode lista kandidatov izšla stoprav zadnji moment in tedaj se dogodi .... kar se dogodi. Kaj si moremo mi Slovenci obetati od bodočih volitev ? Sijajnih obetov si ne moremo delati. Kakor se nam dozdeva (in o tem smo uže pisali) namerava vlada pridobiti si liberalno stranko ter upljivati na njo, da poneha nekoliko od svoje strastnosti ter pusti, da se v bodočih volitvah i/volč tudi nekateri „vladini" možje ter se osnujejo v deželne.] zbornici dvo enako močni stranki : konservativna ali vladina in radikalna ali Pro-groflsova. Ista vlada menda dobro ve, da večina ttikajšnrga prebivalstva je uže okužena po Progreesovih nazorih. Zadnji so našli uže pot v najzadnje slojt vo tuka jšnega prebivalstva. No hamo gospoda na magistratu in v mestnih službah očituje se liberalno in navzoto Progressovih duhomornih nazorov, ampak celo neznaten obrtnik in delalec, ki dobiva ali ne dobiva zaslužka pri mestnem magistratu često k rat ponosno izreka, da pripada liberalnoj stranki ter za njo deluje. Magistrat se jako poteza, da si ohrani zveste in udane to svoje privržence. Z obljubami, odškodninami in nagradami povem, koliko imajo dote, koliko let in j koliko zob, a to so jako kočljivo stvari; j človek našteje lakko preveč ali pa premalo. Vsem ne morem pomagati. Vsak človek mora kdaj uporabljati tudi svojo prosto voljo, čo so mu jo odgoja in razni dolgovi še kaj pustili, zato so hočem danes ravnati prav satn po sebi in svojih mislih imajoČ pred očmi Buffonov izrek: „le sfvlc c'est rhomme*. Iz Ločja kazalo mi j« v Grabljevec. Kakor se rad ogibljera trgov in sploh večjih krajev, vendar neseni mogel drugače, da sem dregnil v to gnezdo. Ker selu kmetskoga rodu ne morem vseh tistih velikotržanških in tnalo mestnih „fine-* tako lepo povedati in tako primerno zaokrožiti, kakor gre tako imenitnemu kraju. Zato pa ne bodi nikdo hud, če obravnavam in obdelavam kakšno reč morda preveč po domače; saj je baje „po domače" najbolj komod. Grabljevec je s ednjo velikosti trg na Slovenskem. Dosti več slovenskega pa nema na sebi kot to, da je na Slovenskem. Vender je tudi to nekaj. Uzrok temu so razmere in njihovi činitelji; razmero pa vzgojil si je posebno kasto mestnih poba-linov in postopaČev, ki o priliki volitev napenjajo vse svoje moči, da ubogo ljudstvo mami jo in slepe. Ti novodobni črnci, mestna sod ruga, sestavljena iz najbolj lačnih in različnih elementov, slovanski odpadniki in italijanski privandrovci, ti ljudjo delajo tukaj „javno inenenje" ter vodijo niagistratno politiko. Ko je kaka mestna seja, o katerej je provideti, da so bodo slovenska neznatna manjšina uprla in odločno protestovalti, spravijo se ti črnci na galerijo ter tam kuj Mpočejo, žvižgaj > in si-kajo, ako se kak naš poslanec drzne usta odpreti ter zagovarjati naše pravico. Isto nalogo imajo po okolici nastavljeni kapovile, poljski čuvaji, dacarji cestni j uadzorovalci in celo nekateri učitelji. Osobito prvi, namreč okoličanski kapovile, so bas v to postavljeni. Bliža se čas volitev in slavni naš magistrat bode skrbel, da j so mu ti živi stebri ne odtujijo. Da se , spodbodejo k vstrajnemu in vspešnemu delu v bližnih volitvah, odločilo jim bodo mestno starešinstvo v svojoj bodočej seji posebno nagrado za zasluge, koje si pridobe stoprav pri prihodnjih volitvah! Videl boš lehko kmalu vse te biriče, kako bodo letali po okolici ter lovili v svoje mreže one. ki se še no zavedajo popolnoma svojega rodu. Iz ust jim bodo prihajale medeno-sladke besede, prepričevali bodo našega priprostoga kmeta ter ga nagovarjali, da voli nasprotne kandidate. Okoličani! mi Vam ne delamo nikacih premaknili obetov. Kdor jo m o i in se s v o je g a m o ž t v a zaveda, kdor n i kukavica t e r v e kaj so državljansko pravice in k o 1 i k o škode i n v a ž n o s t i so iste nas in našo blagostanje; kdor hoče veljati in ostati z n n č a j n e ž in poštenjak — o ni na j se u o pusti zvabiti na led od n e z n a č a j n e-ž e v in plačani h m a g i s t r a t u i h b i r i č e v; onega naj no premami obećan liter vina ali goldinar za prodan glas! Kdor se hoče prenese uzrok, da je trg na slovenskej zemlji. Faktorjem teh razmer je gaalo če sploh imajo kasno: — „nesloga". Voditelj in pravcati „movens" vsega gibanja je ponosen na to, da mu je narava podelila modro krv, rodbina pa kapital, strast, sila. in zmožnosti. On je središče — solnce, okolo kojega se sučejo planeti h svojimi trabanti in trabantiči, kojih dostojanstva začenjajo blizu „središča" ter končujejo v prav navadnih tržanskih velikih in malih barabah. Da primerjam odnošaje v Grah-' Ijevei s solnčnim sostavom, temu jo pač jako važen povod. Ne samo v Grabljevci, marveč sploh je v nas taka. da kdor ima kapital, stoji na njem liki zvezdi stalnici, denarja željni in denarja žejni niži slojevi pa so premiČejo okolo njih in ž njimi prav tako kot planeti s svojimi trabanti okrog solnca. Nek francoski filozof tudi pravi menda: „Oni, koji ne prispodablja, ta jo neumen; oni, koji izmišlja umišljene odnošaje, ta jo norec*. Toda vrnimo Be v Grabljevec. Najimenitnejšo osebo sem uže pokazal. Ker ni naše gore list, nečem se dlje baviti ž njim. Druga, nič manj važna oseha, in za razvoj tržanskih spletek in pričati o istinitosti naših besedi, ozri se krog sebe in videl bode nepošteno in sa-molantno ravnanje, ki je imata magistrat in luhonska gospoda z nami; sprevidel bode, da vse obljube, ki vam jih delajo jLahuni na magistratu neso druzega nego očitna želja po prevladan j u nad slovenskimi okoličani in njih uničenju. | Do 40000 tisoč nas prebiva v okolici, kateri vsi govorimo zgolj slovenski jezik, ki plačujemo obilne davko in do-| klade občini, katera nam pa v zameno nastavlja slovanske odpadnike za župane, uraduje z nami v tujščini in skrbf, da so italijanstvo in odpadništvo mej nami čedalje siri. Okoličan mora se vsaj sedaj zavesti ter si izvoliti svojih šest zastopnikov, kateri ga bodo branili pred brezobzirnim Lahom. V merodajnih krogih se tedaj delujo tajno in skrivno. Primorska vlada bi menda res hotelu, da s3 jej vsaj v teh volitvah posreči spraviti polovico svojih poslancev v deželno zbornico. Iz tišino in občnega miru, ki vlada Čeprav so volitve užo pred vratmi, lehko povzamemo, da so jej-morda posreči spraviti v prihodnji deželni zbor kopico svojih mož. Pri tem pa menda računa tudi s Slovenci. „ Avstrijstvo" Trsta zagovarjali so nekdaj merodajni krogi v rumenej hUi s tem, da so trdili, da je okolica tržaškega mesta odločno patrijotična. In res, neso so varali. Okoličani našega mesta so res zvesti podaniki habsburške hišo, ali jo umestno, du se dopušča, da se tudi ta n a j-z v e s t e j š i ž i v o 1 j kvari in mami po lahonskih idejah. Slavna vlada se lehko z mirno vestjo zanese na ubornega in zvestega okoličana. Morala bi pa pri tem glodati, da se tem zvestim državljanom ne g o d č ono vnebovpijoče krivice, kakor dosodaj od strani lahonskoga magistrata. S smelim zaupanjem na boljšo p t i -hodujost in se željo, da bi tudi slavna vlada sama spregledala in uvidela v slo- komplotov neizogibna stvar v človečki podobi je Jožo Nasmukan. Ne rekajo ni u zastonj tako. Mož ni ne star no uilad, sivo pa ima uže brado in golo teme, gotovo znamenje, da jo je uže marsikje izpeljal. On Vam zna biti vso v vsem. Njegov „patent" je pisan lo za mešetarstvo, ali mož je veščak v tej stroki, to se mora reči; pomaga lahko tudi v najobčutljivejših zadevah, če bi bilo tudi takšne, po ko ji h neki naši pisci — zona me sprehaja to napisati — brskajo „s šivanko po na pol zaraslem obrunku stare rane". Jožo Na-sinukan pa umeva tudi svojega „zanata" postranske stroke : kupčijo, sleparstvo, laž, kletvino. Zadnjo je zmožen v štirih jezikih. Da je on vmes in vsak prepir jo začet ali poravnan, kakor si ga plačal. Čo trdiš njemu na vkljub, da je črno, kar je črno, dokaže ti kmalu, da ni res črno; če se mu še protiviš, dokaže ti z nepobitnimi dokazi, da je celo belo; poslednjič se pa spravi tudi na te ter ti dokaže, da se motiš ali pa ničesar ne veš. Zvit je kot kozji rog. Ne da bi plačal uvoznino od prašiča, kojega je imel na vozu, pripravil ga je vender in to s prav nedolžno zvijačo za ▼enakih okoličanih svoje najzvestejse podanike in stražo ob Adriji, nadejajoč se, da bode slednjič vendar enkrat izvedla tudi mej njimi narodno ravnopravnost ter je smatrala za svoje — pozivamo slovenske okoličane na boj v prihonjih volitvah. Izvolite si svoje može, koji bodo umeli važe težnje in potrebe, koji se bodo vedeli upirati tujemu nasilstvu ter bodo zajedno dobri domoljubi in zvesti Avstrijci! Deželni zbori. Istrski. (Tretja seja dne 16. t. m.) Pričujoči so vsi poslanci; galerija jo sramnem listu tepta vsako sveto stvar ter nas slika kakor „birbanti, felloni, fedi-fraghi, irreligiosi, lupi rapaci* sploh kot ljudi, ki neso ustvarjeni po podobi božji. — Da ni Mandić deželni zastopnik izročil bi ga on najhujšej kazni in gotovo bi mu vsa pokrajina pritrdila, kajti rešila bi se osebe, ki hoče moralno uničiti vso po-pokrajino. Želi mu pa, da še dlje časa živi in se popravi. (Na zadnje besede nastane po vsej dvorani smeh. Dr. Fragia-como govoril je strastno in zdaj pa zdaj pogledal na pisan govor. Na galeriji se nihče ni zganil). M andić prosi za besedo in spregovori hrvatski: Visoki sabore! Nisam kanio govoriti u predmetu, lijansku gospodu kao vjerolomce, tepce i divlju zvierad, odbijam svečano od sebe. Neobaziruč «e na svakojake naslove, kojimi obasiplju talijanski listovi nas dobri narod, tako ga častni Fragiacouo milostivo zove, izjavljam, da čestite, vriedne i poštene naše suzemljake talijanske narodnosti vazda i svuda nazivljem il opisujem kako valja i kako zaslužuju, te da ništarije nemogu inače krstiti van onim imenom koje njim pripada. Velikodušan kao što jest neće, da me izruči sudu, Što bi inače vrlo rado učinio, pa makar ja došao i na vješala tanka. Hvala mu liepa i poklon do crne zemlje na tolikom slobodoumlju i na njegovom neizmjernom milosrdju. Hoče li so izpuniti njegova svakako iskrena (?!) želja, da naime dugo poživim, to neodvisi ni od njega ni od mene, no da mu se neče izpuniti drugi dio želje, t. j. da se dugo živeč preobratim il poboljšam, to mu za- uaznanila, je li bil na rotovži govornik ne vć, on ga ni videl. Magistratni uradniki so glasovnice delili tudi drugim ljudem, ne samo volilcem. (Dr. Tavčar: To ni doka zano !) Poslanec Klun odvrne, da je videl to z lastnimi očmi in to mu je najboljši porok, da je tako bilo. Vaak vo-lilec se mora po postavi s svojo izkaznico izkazati in če je volilna komisija ravnala drugače, ravnala je krivo, ker le izkaznica dA volilcu pravico, da stopi v volilno sobano. Prihajali so pa v volilno sobano, ki neso imeli nobene volilne pravice. Zaradi vseh teh pomislekov nasvetuje, da se volitev Petra Graasellija potrdi, volitev Ivana Hribarja pa izroči posebnemu odseku sedmerih članov. Dr. Tavčar se neče spuščati v po- zborovanje ter pozove tajnika dr. Stanicha, da prebere zapisnik zadnjih sej ter praša navzoče je-li ima kdo kaj pripomniti. Vstane dr. Laginja in predlaga, da se zapisnik prvih dveh sej izpravi tako : 1) da so v prvej seji koncem govora g. predsednika slovanski poslanci vskliknoli .Živio" Nj. Veličanstvu, 2) da je predsednik prečital svoj govor samo italijanski, podpredsednik hrvatski in vladni zastopnik v obeh jezikih. Vladni rabite v svojem govoru jezik ki je znan vsemu zboru : M a n d i č dignutim glasom : Presvjetli gospodine predsjedniče ! Govorim i govo- » » 1'i'JC * , j . umwumwiH II uuuuiiniliu, w mu «a- - r ----------f" polna. Predsednik dr. Campitelli otvori, k*J 8e t,ce °flobe' da ™ nerekne da:em tvrdu da mu 80 u n:e(.0?0ln drobnosti in se v bistvu ne protivi, da se zastupniku Fragiacomu, usiljen sam, da mu dosad(lSnjonj 8tai!om> uvjek u 8,ozi j SF j °«aeku- ,h par odvratim na svoju obranu. (Na raJ!,lmku „ roo|imi prijatelji j drugovi, a Poslanec Murnik pravi, da je deželni galeriji hrkanje, ps,kanje . buka). juztreba li, udariti ću još žešće i bezob- *bor zgolj mogel poročati le o tem, kar Predsednik: Prosil bi vas, da zirnije na one, koji nam nieču naša prava'je v aktih, in iz teh je razvidno, da ni , M " ' l Zttti™ naSe narodne svetinje. (Živo odo-1 niti proti volit?i Graaaellija, niti proti bravanje na klupah mamine \ živio-khci; ... ,.. . TT 7. . . . ,, na galeriji nemir i buka). , vol,tTI 6' Hnbarja ugovarjati. Mero- Slednjič se sprejme predlog imuni- dftjefl Je za Poroći,° z"Pi8nik volilno ko" riti'ću u buduće hrvatskim jezikom; je-lenega odbora z večino glasov. i misiJe' kate^a poročevalec prebere Z zikom, kojim govori preko 30.000 mojih1 Za financijalni odsek poroča č. Fra- oziroin na tft vpisnik, obrnil se je deželni . , .birača; jezikom, koji je skoro izključivo giacomo in račun se potrdi. Istotako ae odbor do me»tnwga magistrata, naj naznani zastopnik v kolikor se njega t,če pristaje u porabi n mojem izbornoni kotaru. jezi-; jmejo sIedeai ra6uni Q koiih čft kako se jo indentiteta vsacega volilca na predlog dr. Laginje (Zivio! pri manj- kom, ko j je moj materinski jezik : jezikom, J n , , ,, . , . , , r . konstatovala. šini). Predsednik obljublja, da se to vzame v i kojim se''služi Una pučanstva'naše p«: ^ Bab»d- V lo škem odseku se sprej. zapisnik Isti iavli« da se ie krški škof kraJine 1 "apokon jezikom, kojMm meJ° : Učitelju Matejčiču se dovoli četrti Poročevalec prebere dotični magistra- F . ' -i imadem u ovom visokom saboru pravo kvinkvenium; učitelju A. Niederkornu se tov dopis, kateri je zaslišal člane volilne dr. l eretic sam pismeno opravičil, da ne j 8,užiti B0 na teme|j„ državnih temeljnih tudi poviša pokojnina za 60 gold in ae komisije, ki so izjavili, da je bilo neznatno more zahajati k sejam, da so se konsti- zakona. (Na galeriji psikanje i buka. Sa re5i već druzjh ul tuirali deželnozborski odbori, da je deželni j klupah manjine odobravanje i Živio-klici!) šolski svet predložil proračun za 1. 1890, Predsednik seže zopet govor-' itd., zatem čita pismo bivšega deželnega niku v beaedo ter čita odstavek, s kate-odbornika dr. Petrisa, v kojem ae za-|rim izjavlja, da on noče nositi odgovor- hvaluje na laskavemu priznanju njegovega „oati za vse ono kar se v zboru govori v j Deželni glavar dr. Poklukar naznani, in rekli so mu, da je bilo število volilcev, delovanja v pokrajinskem odboru in več hrvatskem jeziku, katerega on ne razumi.' da se je presvetli ceaar zahvalil na če- ki ao volili brez izkaznic tako neznatno, drugih dopiaov. j Mandić odgovarja predsedniku še stitki deželnega odbora o priliki imendne da ne bi iritovalo izida volitve. 2. V imenu imunitetnega odbora glasneje: Presvjetli gospodine predsjedniče! (Živioklici.) j Volitev g. Grassellija se potem odobri, predlaga dr. Gambini, da se ne dovoli Ja nediram u Vaša predsjednička prava,; PoB|anec Pfeifer je naznanil, da se a vsprejmo ae predlog g. poslanca Kluna, Kranjski. (III. seja, dne 15. oktobra 1889. 1.) število volilcev, ki so volili brez izkaznic. | Volilci, ki jih neso imeli, so smeli voliti šele potem, ko se je konstatovala iden-i titeta. Tudi z gospodom županom in vladinim komisarjem je govoril poročevalec deželnemu sodišču v Trstu, da ae mu iz- jo Jieću Ukodjerne monj ^^ ^^ ^ Deže]n. da ^ g ^^ ročt deželni zastopnik Mandič, da proti pah manjinJe. t) ZaVtim " proaliedi: glavar naznani prošnjo učiteljske konfe- skemu odseku sedmero udov, ki se bodo njemu postopa v prihodnjem porotnem yi8oki 8abore j kastni piranski zastupnik renče za zvišanjo učiteljskih plač, izročeno volil koncem seje. zasedanju radi tiskovnega prestopka. Za- izvolio je meni prišiti svojstva i naslova, po poalanci Šukljeju. Potem se potrde vse druge volitve stopnik Mandić se ne izroči sodišču dokler kojih Ja, r*"!^™1"' nediino " reMa^e! Po8,ftnec Dragog »zreće 8C odločno mest in kupčijake in obrtnij.ke zbornice, ostane dež. poslanec. 1 da^ij^em "puTem^našeg' časopisT nemifi Proti P0'iSanJu učiteljskih plač, kajti beda kakor tudi velikega posestva. varane ar. rragiacomo ter pnstaje negj0gU u pokrajjnjf te da bunim seljačtvo mej kmetovalci je v« lika, kako naj se Vimenu finančnega odseka poroča menenju imunitetnega odbora, da se Man- proti g08p0di< Qn me u tom nemože su- plače zvišujejo učiteljem? Vodstvo av. poslanec Klun o izkazu gledo gospodare- dića ne izroči sodišču dokler deželni zbor diti, jer nerazumije što ja govorim niti što Cirila in Metoda prosi podpore, isto tako nja a kranjskim učiteljskim pokojninskim zboruje. Pristaje pa eklepom nerad kajti pišem. Ako pako misli, da sijem neslogu družtvo za podporo alovenskih dijakov na zakladom za I. 1888. Doneski deželnega za Mandičem - poslancem ae skriva .^Vdri-M zaklada v pokritje primanjkljaja pri uči- caaniKar ne nojooijse vrste za naso po- fitQ ^ tudje> a odiu^no! Poslanec Klun stavi samoatalni pred- teljakem pokojninskem zakladu ao bili za krajino. j p*tft j zahtjeva ono, što ga ide po pravici log, a katerim se popravljajo §§. 5, 6 in I. 1888 proračunani na 11.058 gold, po- Kdo je ta Mandić ? Hrvatski piaar, j zftkonu, tada uvjeravam predgovornika 7 postave z dne 20. julija 1803 o postav- trosilo se pa je 11.500 gold. torej v pri- izdajatelj in urednik in kar si bodi lista g. Fragiacoma, da ću i u buduće u ovom ijanju in popravljenju cerkva. - Predlog meri s proračunom več za 442 gold. De- „Naša Sloga«, to je oni, ki je sejal ne-J^^ sijat.u pokrajini nemir i neslogu bođe y ihodnji 8eji uteraoljeval( želni zbor vzame ta izktw na znanje. mir mej našim kmetstvom kateri naa ne ^i^ iC-mT (ži^V Vladina predla z načlm o vzgo-j Poslanec Klun poroča v imJnu fi- smatrajo kakor nekdaj za brate temveč za od Htrane manjine). Njegovu klevetu, da jovalnicah in učilnicah za gluhoneme in nančnega odseka o računskem sklepu nor- najstrastnejše sovražnike. V svojem ne- predstavljam hrvatskomu puku u Istri ta- e]opo otroke izroči se na predlog poslanca raalno-šolskoga zaklada za I. 1888. Akti- ——Detele gospodarskemu odseku ; vladna vitetni užitki učiteljev iznašali so 253 tisoč stavo v Trst. Rečeno, storjeno. Zvečer na-' mesom in vinom pomnoževati četo sobo- predloga z načrtom zakona, a katerim se 482 gld., izplačalo pa se je pod tem napreže, pa hajd proti Opčinam. Žival skrbno jevnikov svojih. Drugi zopet se korače izdajejo na podstavi zakona z dno 17. ju- slovom samo 245.433 gold. 36 kr.; torej zavije v staro svojo suknjo, in mraz kakor govoreč, da jim je možno, če bi hoteli, nija 1888 I. drž. zak. št. 99 določila o menj 8048 gold. 36 kr. in jo bilo aploh je bilo, dene ji na glavo celo polhovko b pedesetimi goldinarji predrugačiti v štiri- plačilu za verski pouk po javnih ljudskih mimo proračuna menj stroškov 8048 gold. ter pomakne svojega »svinjskega" aopot- imlvajsetih urah vsega okraja politično šolah, izroči se na predlog poslanca Šuk- 64 kr., skupni dohodek pa je bil s potr-nika v kočiji na desno stran posadivši ga mišljenje. Tu ao ti zastopani ultraliberalci ljc-ja finančnemu odseku. jenim proračunom večji za 4656 gold. 86 V» po konci, kar se je tudi dalo, ker je bila' konservativci, tolažeč so menda z beae- Poslanec Murnik poroča v imenu de- kr., torej je faktičnoga prihranka 11.668 Kaj peljete Pu J dami: „Bog bode uže dal", klerikalci (Grab- želnega odbora o novih splošnih volitvah gold. 42 kr. Gospodarjenje z gotovino ljevec je na Kranjskem) ki se hočejo za deželni zbor vojvodine Kranjsko, raz- kaže valed večjih dohodkov oziroma manjih zaklana žival uže trda vpraša ga stražnik. — Tukaj imam neko svinjo pijano, pa jeden druzega d<»teči, da si aežejo v roke1 pisanih na podlagi Najvišjega patenta z troškov v dejanskem iznoau se je iz de- upi vso pot. Jože drega s komolcem svojega sopotnika, toda tega duh je uže prejšnji dan zapustil rejene prostore njegovega telesa; zato je pa tudi zastonj upil: Daj, daj, zgani se, svinja pijana! Ker je stražar res mislil, da se ga je potnik v suknji tako navlekel, da spi, pustil je sam nasmukan Jožeta naprej. Ta Jože toraj ima v vseh zadevah važno beaedo. Ne za to, kakor morda kdo misli, ker jo veljavna oseba, ampak zato, ker ima dober jezik, kar velja dandanes več kot slaba penzija. Glede političnih strank so Grabljev-čani jako bogati. Ne rečem, da je sploh nam Slovencem razcepljenost jako priljubljena, a tukaj ae v ta „genre* jako umejo. V primer samo to, da nekoji hočejo kar z in reko katero. j dne 19. aprila 1889. Odobre so vse vo- želnega zaklada mesto proračunjenih gold. Po narodnosti in narodni navdušenosti litve kmetskih občin brez razgovora. 111,873.26 v pokritje primankljaja nor- bi tržane ločili: navdušene narodnjake, (jako malo njih), hladne ali „po domaće11 narodnjake, uradne narodnjake, par Kranjcev in nekaj divjakov, ki imajo pa slabost, da pripadajo lahko kateri si koli stranki. Vsa ta bujna zmes drži in vleče vse križem, kolikor glav toliko tnisli in še več, če ima vsaka glava danes tako, jutri pa drugačno misel. Združiti jih sicer drugnče ni mogoče kakor će ao v trgu na javnem proatoru kake komedije, slovesen pogreb, svečana procesija ali kaj sličnoga. Zato je bilo i meni težko ubrati skupno, popolno in soglasno sliko tržanskih razmer. Ako bi bilo treba šo kje kaj popolniti, pripravljen sem takoj. Vas C. K volitvi Ljubljanskega mesta oglasi malno-šolskega zaklada potrosilo le 96.984 se poslanec Klun in pravi, da ima po na- gold. 57»/» kr., torej se je prihranilo gld. tančnem pregledu volitve Ljubljanskega 14.888 gold. 98^. — Poročilo so vzame mesta mnogo pomislekov zoper volitev g. na znanje. Hribarja. Pročita so poročilo deželnega Poslanec Hribar poroča v imenu fi- odbora o tej volitvi. nančnega odseka o računskem Bklepu gle- Iz njega je razvidno, da se neso iz- dališkega zaklada za 1. 1888. Isti kaže polnjevala določila §. 19. deželnega volil- čiste imovine 64.703 gold. 91 kr. v pri- nega reda, kateri določa, da so ima ožja meri z imovino 1. 1. 61.753 gold. 20% volitev vršiti iatim načinom, kakor glavna, pokaže so koncem leta pomnoženje irao- Tu pa ao se glasovnice izročale pred durmi vine za 2950 gold. 70 >/s kr. Vrodnost po- magiatratne dvorane, dočim postava določuje aoetev gledališkega zaklada jo znašala d« se izkaznice pošljejo 24 ur preje na dne 31, dec. 1887. 42.378 gold. 79 kr., dom. Tudi so ima dan volitve javno na- za popravo leta 1888. v redutnih hišah znaniti, kar pri ožji volitvi v Ljubljani 175 gold. 87 kr., skupaj 42.554 gold. 66 'ni bilo, Haj na vogalih ni bilo nobeiifga kr. Odbivši 4% odpis od 22.554 gold. 66 kr. takiato kakor pri deželni prisilni de-lavnici, to je 902 gold. 18 kr. ostane 41.652 gold. 48 kr. Za prvotno stavbo gledališkega poslopja so si kranjski stanovi glavnico 19.000 gold. at. d. ali 19.950 gl. av. v. iz domestikalnega sedaj deželnega zaklada izposodili in zato 2 dolžni pismi i. s. z dne 10. julija 1846 s 15 tisoč goldinarji in z dne 15. oktobra 1848 z 4000 gold. skupaj 19.000 gold. st. d. izdali, kateri sta pri dež. blagajnici shranjeni. Ta dolg je torej pasivum gledališkega in ak-tivum dež. zaklada. V deželnozborski seji dne 2. marca 1863 se je odpis tega dolga sklenil, toda v deželnozborski seji dne 20. decembra 1873 se je prejšnji sklep zopet razveljavil. L. 1888. se je ta dolg vsled prodaje gledališke razvaline filharm. družfvu z ozirom na to, da je tudi redut-nih poslopjih uže prvotno uknjižen, izbri-brisal pri gledališkem poslopji. — Računski sklep se brez razgovora odobri. Poslanec dr. Schaffer poroča v imenu finančnega odseka in nasvetuje: 1. Deželni odbor se pooblaščuje, da v izjemnih slučajih, ako bi posamezne v baronice Lichtenthurnove dekliškem sirotišču ob deželnih ustanovah uzgojevane deklice, dovrši vše 15. leto ne bile Še toliko krepke, da bi lahko popustile zavod ter ne kvareč si zdravja, ustopile v kako službo, dovoli se na prošnjo vodstva Lichtentburno-vega sirotišča, da ostanejo še dalje do konca 16. leta ob troŠkih sirotinjskega ustanovnega zaklada v zavodu. 2. Prošnja vodstva Lichtenthurnovega dekliškega zavoda za zvišanje letne oskrbnine od 90 gold. na 100 gold. se ne usliši. Predlogi se vsprejmo. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. V deželnem zboru češkem se bore Mladočehi proti namestniku. Stavili so interpelacijo o razpustu „akademičnega družtva". Predno so Mladočehi stavili to interpelacijo v deželnem zboru, naznanili so to Staročeškemu klubu ter ga vprašali, ali jo tudi on podpiše. Predsedništvo Staro-češkega kluba je odgovorilo, da klub kot tak ne podpiše interpelacije, da pa pušča vsakemu svojih članov na prosto voljo, ako hoče to storiti. Deželni namestnik grof Thun je odgovoril na to interpelacijo v nemščini ter povdarjal, daje vseučiliška mladina prekoračila meje, določene joj po pravilih družtva ter prestopila na politično polje. V svojem odgovoru je namestnik mahnil tudi po Mladočehih, katerim bo staročeška glasila očitala, da za vsemi temi izjavami akademičnega družtva stoje Mladočehi, kateri netijo v vaeučiliškej mladini politične strasti ter jo zapletajo v jako nevarne položaje. Namestnik je vsa očitanja v svojem odgovoru spretno uporabil, rekel je, da oni kateri spodbujajo vseučiliščnike k takim nepremišljenim korakom ravnajo jako brezvestno, ker vse zle posledice teh mladostnih prestopkov ne zadevajo one, kateri so je zakrivili, nego mladino samo, katera se mora za nje pokoriti. Očital je tudi poslancu Tišlerju, ki je profesor na tehniki, da je tudi on podpisal interpelacijo. S tem hujska mla- j dino, mesto da bi jo miril. Ta odgovor je Mladočehe jako razburil. Navstal je velik ropot v zbornici. V prihodnji seji so stavili interpelacijo, zakaj ni namestnik odgovoril na češko interpelacijo v češčini in pa tudi zaradi onega očitanja nasproti prof. Tilšerju. V ga I iš kom deželnem zboru zahteval je poslanec Romančuk naj se osnuje v Cartkovu ruska gimnazija,, v Štirih družili mestih naj se pa osnujejo ruske pa-ralelke na poljskih gimnazijah. Zahteval je nadalje, naj se osnuje eno rusko uči-' teljišče in na vseh drugih pa, naj se odprejo ruske paralelke. Vse te zahtevo so popolnoma opravičene, ker ruski živelj je v Galiciji v večini; f vsej deželi je pa ena sama ruska gimnazija in še celo osnovnih šol Poljaki Rusom ne dajo. V bukovi nske m deželnem zboru so vsi poslanci podpisali prošnjo, naj bi vlada popolnila vseučilišče v Černovicih ter osnovala še medicinsko fakulteto. Omeniti moramo, da je to najslabša in najne-potrebnejša univerza v Avstriji. Osnovali so jo Nemci, dokler so bili še na kormilu, da bode to zadnja nemška postojanka na vzhodu. Univerza je nemška, a jako slabo napreduje ter ima najmanj dijakov izmed vseh visokih šol v Avstriji. Nadjamo se. da se ta nepotrebna želja Bukovincem ne izpolni. — V hrvatskem naboru stavil je poslanec dr. Barčič predlog zaradi zjedinje-nja Dalmacije s kraljevino Hrvatsko in Slavonijo. Predlagal je, naj slavni sabor stori potrebne korake, da dalmatinski zbor in hrvatski sabor izvolita vsak po dvanajst članov, kateri naj prouče način zdru-ženia. Predlog je izročen posebnemu odboru obstoječemu iz 11 članov. V ta odbor sta voljena tudi dva opozicijonalca. M a d j a r i so dosegli te dni, za čemer so toliko časa hrepeneli. Pretekli teden so bile na Dunaji skupne seje obeh ministerstev, avstrijskega in ogerakega pod predsedništvom cesarjevim. Koj se je raz-nesel glas, da je v ogerskem ministerstvu kriza, da se bodo v Bkupnih sejah razpravljala državnopravna in gospodarska vprašanja, in da ako ogerski ministri ne dobe, česar zahtevajo, da odstopijo. Vrnili so bo domov in ni jim treba odstopiti. Dosegli so, kar so hoteli, naša vojaka, do sedaj c. kr. vojaka imenuje ae zana-prej c. in k r. vojaka. Židje in njih gla-aila, kakor „Neue Fr. Pr." ao s tem mad-jarakim vspehom neizmerno zadovoljni. Ta koncesija, pravijo, bode imela dobre po-aledice za akupno vojsko, prikupila jo bode Madjaroin, kateri so jo do aedaj mrzeli. Besedica in je veznik, modrujejo židovaki novinarji, in zvezalo bode našo vojsko z madjarskim narodom, da jo bode v bodoče tako ljubil, kakor jo ljubijo avstrijski narodi. No vse to je jalovo govoričenje. Madjari ostanejo kar ao bili, zakleti sovražniki vsega, kar spominja na vzajemnost z Avstrijo. „In" v naalovu vojske je prvi korak ; h tem vspehom no bodo še zadovoljni, delali bodo nadalje, da dosežejo popolno samoatojnoBt. Z do-monatracijami, kakor je bila „Janskega" v PeŠti, kakor je bila proti črno-žolti zastavi v Monoru, dosegli so to; da dosežejo več, našli bodo druga pota. Na Dunaju bodo pa Madjarom vse dovolili, samo da bodo s tem Slovani bolj potlačeni. No kake poBledice bode imelo to za državo, pokaže nam prihodnjost. V nanje dežele. Srbska skupština i/brala je Pašiča predsednikom in prvim namestnikom Ka-tića. Novino javljajo, da so nameravali atentat na kraljico vozečo ae iz Bukarešta v Beligrad. Zločin ae pa ni posrečil, ker je kraljičin vlak dospel na mesto de-aet minut pred nego je bil napovedan. V južno Srbijo naseli ae 1200 črnogor-akih družin, ki vsled lakote in slabe letine ne morejo doma živeti. Turška vlada je užo dovolila Črnogorcem prehod čez turške zemlje. V južni Srbiji, so naseljeni Arnauti, ki so jako uporni in divji podaniki. Črnogorci je bodo v bodoče brzdali ter zavračali turške napade, ki ae tolikrat ponavljajo. Srbska vlada je odpravila mnogo tako znanih honorarnih konzultov ter djala v pokoj voč ministrov, ki ao jej stali na razpolaganje. Kralj portugalski Ljudevit I. je umrl 20. t. m. Pokojni kralj je bil pristaš liberalne stranke, vender pa ni cerkvi v svojej državi nasprotoval. Nasledoval mu bode sin Kari Ferdinad, porojen 1863 in poročen h hčerjo grofa Parižkega Amalijo iz hiše Orleans. DOPISI. Banjaluka v Bosni dne 13. oktobra. [Izv. dop.] Draga Edinost, pustimi prostorček, da ti sporočim nekoliko o tukajšnjem kraju. Po dolgi lanskej zimi, napočila je zopet spomlad in videl si kmeta kako veselo je prijel za motiko in oralo ter Sel rušit in obdelovat kršno zemljo. Obdelal in naaejal je povsod z nadejo, da mu polje lepo obrodi iu prinese mnogo aadu. In res mnogo in lepo je obetala Bpomtad. Kaj veaelo je bilo gledati lepo cvetoče sadno drevje in žito po njivah. Žalibog «e pa želja njegova ni spol-nila niti ae mu obilen trud poplačal. Žito, sadje in krompir ae je tukaj še precej obneslo ali zadela je ubozega kmeta druga nesreča. Vse leto je namreč preveč deževalo, v drugo ne sme ubogi kmet brez desetarovega dovoljenja spraviti koruze pod •treho. Uže enajst let hodim po svetu a vidim da doma je najboljše. Osobito mi je bila tukaj prilika opazovati vernike in duhovnike pravoslavne cerkve v kojo ao zadnjič (kakor aem čital v ,81. Nar.") odločili preatopiti moji sorojaki v Podragi. Ali videl aem da ni tudi pri njih vae kakor bi moralo biti. Domače vesti. IZJAVA. Politično družtvo „Edinost1* je v svojej seji dne 20. t. m. razpravljalo vprašanje o razpiaanih mestnih volitvah. Skle-neno je naatopno: „Glede na dosedanje postopanje konservativne stranke v Trstu proti našim pravom, našemu narodu in našim poslancem v mestnem zboru, izjavlja politično družtvo „Edinost", da se ne more vpletati v volilne boje v mestu tudi v slučaju, ako bi konservativci laatne kandidate postavili. Želeč, da bi nam to bilo v prihodnjo-sti mogoče — ker nas spajajo s konservativci vred iste vezi udanosti in zvestobe k skupnej domovini, katere amo ainovi, izjavljamo tudi, da popolnoma zaupamo avojej atranki, katera ae je vedno in pri vsakej priliki patrijotiČno ponašala ter bridko obsojamo zlobno obrekovanje, katero je bilo trpeti po izidu zadnjih mestnih volitvah slovanskim volilcem". Okoličanakim volilcem naznanjamo pa, kar smo uže v prejšnji številki rekli, da našo politično družtvo obrne vso avojo pozornost na volitve v okolici. V vaeh okrajih bodo poatavljeni naši kandidatje; zavedni možje iz Vaše srede, okoličani, ki bodo z vaemi svojimi ailami delali za Vaa. Narodnjaki v okolici! pazite in varujte svojo rojake pred italijanskimi hujskači in zapeljivci. Okolica je in mora ostati naša, to pa dokažete v prihodnjih volitvah s tem, da izvolite naše kandidate. V to ime pomagaj nam Bog — in narodna zavednost! Volilni shod bode v nedeljo dne 27. t. m. na OpČinah v gostilni g. Danev-a v vasi ob 4. uri popoludne. Ker je zadeva, namreč določitev kandidatov za V in VI okraj, jako važna, vabi predsedništvo polit, družtva * Edinost" volilce teh okrajev, da se tega shoda mnogobrojno vdeležč. Za družbo sv. Cirila in Metoda darovali ao nekateri rodoljubi 20. t. m. na Proaeku pri Balanču 6 gold. — Živili ! Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti oziroma za klopi v novem otroškem vrtu v Rojanu jo daroval g. Anton V. iz Barkovolj 2 gold. — V pon-deljek nabral je rodoljub gosp. Žnidaršič v krčmi ^pri rumeni hiši" med domačinoi 80 kr. — V isti namen daroval je gosp. Andrej Pertot, krčmar uže imenovane krčmo 1 gold. Srčna hvala ! Italijanski razred na Ijudskej šoli v sv. Križu, pred katerem smo zadnjič svarili slo- venske okoličanske starišo, se letos in menda nikoli več ne odpre. Postavodajna oblast stoječa nad tržaškim magistratom in njegovim rudečimi gospodarji, je sprevidela neosnovanost tega razreda, duh po kojem je dišal in zvedela, kdo je napravil dotično prošnjo ter zabranila iz tehtnih razlogov njega otvoritev. Gospodje ki vodijo tamošnje ljudstvo in kak Pepi di condoto — bodo pretakali krokodilove solze. Da ae Lahonom krivična želja ni »polnila, zasluga gre v prvej vrsti našemu odličnemu poslancu g. Nabergoju, ki je lahonsko miael, odpreti italijanski razred v čeloma alo-venskej vasi, ob svojem času v mestnej zbornici odločno pobijal. Boljše tako ! Popravljene volilne liste bodo razstavljene od 21. t. m. počenši v preddvo-rani mestne zbornice (mestni magistrat II. nadstropje), na borzi, v tergesteji in drugih javnih zbirališčih. Magistrat objavlja tudi posebne določbe in ravnanje o priliki volitev. Volilni listki pošiljajo se od 19. t. m. volilcem na dom. K d o r jih ni dobil naj se osebno oglasi v rečenej preddvorani namreč : a) volilci IV mentne skupine dne 3. nov. b) lil m. skupina 6. nov. c) II meatna skupina dne 11 nov. in d) volilci I me«tne akupine v sredo 13 nov. od 9—2 pop. Za volitve v okolici se izda poseben oglas. Deželni zbor istrski. V četrtej seji dno 19. t. m. dr. Laginja jo interpeloval predsednika glede nekega izraza v zadnjej seji glede rabe hrvatščine v dež, zboru. Campitelli smatra interpelacijo za ugovor 1 in jo odbije ker se je v svojem postopanju ! ravnal po vzgledu prejšnjih državnikov, j Članom deželnega odbora ao izvoljeni po-1 slanci dr. Becich, dr. Gambini, dr. Cleva (Italijani) in prof. Spinčič (Slovan). Zadnji 1 ae zahvali za čast rekoč, da bo isto sprejel ako mu to dovoli dež. šolska oblast. Pre-' dlog lovskega družtva v Trstu, naj bi se 1 lovska poatava nekoliko preuredila ae za-I vrže. Sprejme ae resolucija predlagana po j vitezu Contiju, v obrambo ribarstva in I proti škodam prouzročenih v lovu. Sprejme j ae tudi po dolgej debati zakoniki načrt Ida so občina Dolina in Buzet ločiti v dve samostojni. Peta Beja je bila včeraj. — Poita V Borštu jo bila odprta 16. t. m. Pošta je jako važen faktor v praktičnem živenju, kraj brc/, pošte je jako zapuščen in od vsega aveta odtrgan. Po neumornem prizadevanju nekaterih odlič-njakov, ki ae neso strašili ni potov ni prošenj, dovoljena je bila pošta v Borštu. Borščani in Ricmanjci, ki so dosedaj morali v Katinaro po pisma in časopise morajo biti hvaležni onim vrlim možem, ki ao ae potrudili, da ao jim priborili to tako potrebno poštno postajo. Tudi mi jim izrekamo tem potem hvalo na njih požrtvovalnem trudu. Naj delajo vedno v korist avojega ubozega ljudatva. Bog je živi! Kurz za rokodelce-mornarje se odpre na tukajšnjej c. kr. navtični sikademji dne 29. t. m. Lahonska nesramnost v Istri presega vse meje. Lahone jako bodo v oči, da ae slednjič tudi v njihovem deželnem /boru govori v obeh deželnih jezikih. Clankar v (zadnjej „Istri" s čudno logiko zagovarja italijansko večino, ki ae je pokazala letos nad vse tolerantno in vzvišeno nad strankami ne dopusteč, da ae poslanec Mandić izroči v času zasedanja sodišču, da proti njemu postopa. Iz vaega tega se lehko vidi premetnoat in zloba nasprotne stranke. Ako bi v deželnem zboru rea moral biti le jeden poslovni jezik: dosledno moral bi veljati jezik večine istrskega prebivalstva. Izključljivo hrvaščine v deželnem zboru si mi nikdar ne nadejamo, smelo pa tirjamo, da se i naš jezik pripoznava. Ako dež. predsednik hrvatščine ne ume, naj se jej priuči! Dolžnost njegova je poznavati doželne jezike. Ako je dež. podpredsednik dr. Dukić govoril izklju-čljivo hrvatski, izzival ga je k temu dež. prodaednik a svojim demonstrativno luškim govorom. Imuniteta pa velja vsem poslancem ter ni to nikaku predpravica Lahov. V letošnjem zasedanju neso se pokazali istrski Lahi strpljive pač pa odlrčno into-lerantne kajti zavrgli so odločno vsako spravo in sporazumljenje s slovansko manjšino. Kaj tako gorostasnoga in zavitega more trditi samo strastni člankar poreške „babe!u — Lahi 0 Lahih. „Gazzetta di Venezia" od dne 14, t. m. prinaša dopis iz Rima v katerem se govori o narodih na obalili Istre. Mej drugim trdi omenjeni časopis, da 90 prebivalci ob istrskih obali h večinoma slovanski ali slo-vanoljubi. Celo Lahi onstran luže jih obsojajo, vendar pa kriče, da je Primorska „italijanska zemlja!" Goriška „Soča" poroča, da sti celo občini Sedlo in lire gin j (torej tudi rojstni kraj obeh Tooklijev) po svojih naj-upljivnejših možeh naprosili slovenske poslance, da volijo dr. A. Gregorčiča deželnim odbornikom. Radi tega bi bil moral dr. Nikolaj Tonkli sam se braniti odbor-niškega mesta. Pripravlja se nekaj mnogo hujšegs. — Laški patrijotizem. Na imendan pre-svitlega cesarja dne 4. t. m. priredila se je v goriškem gledišču predstava, pri ka-terej je bito navzočih kacih 30 poslušalcev in nekoliko častnikov. „Prostori, piše „Soča", kateri so bili prejšnje dni pri najslabšem vremenu zasedeni z unetimi občudovalci male umetnice Dore — to je poslušalci iz krogov razpušrenega družtva — bili so popolnoma prazni. Mestni zbor je bil borno zastopan po županu in še dveh ali treh svetovalcih. Izmed uradništva se je samo politična obla9t zavedala svoje dolžnosti. Slavna sodnija hotela je menda tudi pri tej priliki pokazati svojo nezavisnost, pa tudi drugi o. kr. uradi so bili prav revno zastopani pri svečani predstavi — v čast presvitljcmu cesarju. — Avstrijec se je na cesarjev imendan čutil v goriškem gledišču — na tujem. — To je goreče domoljubje primorskih Lahov! Listnica uredništva lahonukega lista „II Mattino" od minole nedelje odgovarja mej družim tudi nekemu Edvardu M. iz Rojana naslednje: „Vi izražate Čute, ki bo Vam v visoko hvalo in čast. Ali, takih tipov, kakor je oni, o katerem nam pišete, teh je na ducate. 1'ustimo jih, uboge Z u 1 u! saj oni gotovo ne podto „Pro patriae". — Mi se nočemo vtikati v uredniške tajnosti vrlo lahon^kega lista pri vsem tem se nam pa pozreva, da je oni človek, kojega Mattinovo uredništvo tako čaati in povzdiguje, slovenski renegat z priitno „rimskim" imenom, ki živi od krajcarjev slovenskih delalcev v Rojanu in ki v zameno in zahvalnost opravlja Častni posel ovaduha pri uredništvu pri>tno-lahonskega lista. Pustimo mu to veselje, naj vsaj on opravičuje in podpira lahonsko „patrio!" Državni uradniki bodo morali počenši z letom 1891 nositi v vseli službenih poslovili posebno monturo slično onej ki jo nosi c. kr, mornarica. Isto bodo opravičeni nositi tudi izven službe. Uradniki do VIII dijetnoga razreda bodo imeli razun navadne tudi posebno gala-obleko ki jo bodo nosili samo v posebnih slavnostih. Prašanje je pa, kdo jim bude obleko preskrbel? Zeljo to, da se državni uradniki oblečejo v posebno obleko, izrazil je neki prosv, cesar sam ; ko je zadnjič bil v Berolinu pri nemškem cesarju, imel je priliko opazovati tudi nemške monturovane uradnike, kar se mu je neki prav dopadalo iti skleknil je isto uvesti tudi v Avstriji. Dobrotvornost. Predsednik trgovske in obrtne zbornice v Trstu baron Roinelt je odločil o priliki praznovanja stoletnice tvrdke Rever & Schlick 50,000 for. da se ustanovi 9 štipendij : pet po 300 for. in štirje po 150 for. za tržaške dijake na ljudskih, srednjih iti višjih šolah. Lastnik pol. družtvo „Edinost". ILUSTROVAN NARODNI KOLEDAR za leto 1890. Uredil, izdal in založil Dragotin Hribar. Tržaška italjanščina pred pristnim Lahom. Po Aequedottu sprehajala sta se dva Laha. Kakor je bilo soditi po govorenju bila sta Napolitanca „Govore li v Trstu italjanski?" vpraša eden svojega druga, ki je bil uže dlje časa v Trstu. „Govore, da", odgovori ta, „pa kako! Mesto: „municipio", pravi „mizipjo", vsaka druga beseda je pa nemška ali pa slovanska". Tako sodi Napolitanec o tržaški la4čini. Vreme traje še vedno slabo. Uže mesec dni skoraj neprenehoma lijo iz neba. Od vseh strani prihajajo vesti o povodnjih in velikih škodah prouzročenih po narastu več rek. Na Hrvatskem je Drava izstopila ter poplavila vso ravan pri Osjeku; obilo škode so napravile tudi izstopivše reke na Koroškem podivši več mostov in pretrgavši zveze. Žalostne vesti prihajajo tudi iz Italije in iz Tirolske. V zadnjej deželi je morala ubogim poškodo- nilii vaucem pritrči na pomoč dežela, koja je v to dovolila 20.000 for. „Slovenski Pravnik" prinaša v 10. štev. naslednjo vsebino : — Prof Vojno-vič: Nova teori ja o temelji zaščite posestne. --1. : O notarjih ali beležnikih. j j„ druge osebe razumne, katJre prihajajo — Dr. Fr, Zupane : Iz sodno-zdravniške mnogo v dotiko z občinstvom, spretne in prakse. — Tz pravosodno prakse. Civilno ' zanesljive naj pošljejo svoja prašanja radi pravo: a) „Mala tides" prvega »vrtilnega "Hlnika. r -x • | . , . traje veo let, mi Osem svetinj. Najboljše ročne harmonike •20—8 'i1 se 1., 2. in 'I. vrstami tipk, orke-ster-liavmonike z jeklenimi glasili in usnijatim muhoni, lastnega i/.ilelka, kakor tudi glasbila vseh vrst: vijoline, citre, pižčule, klarinete, trompete, lajno, orgljice .... , . . , , , - .. _. r. okretulom, ustno harmonike. Dobiva 8« v „Narodni Tiskarni" m v bukvar- okarine, lajnioe, aristone, or- nah J. (liontiai-jrvi m M. Gerber-jevi v Ljub- Rlji<.e ptice, albumi z godbo, kozarce za pivo Ijaiu. Naroda so j.a lahko v vseh bukvarnah. in' yin% IieCes6rje ra dnme / glasbilom itd. v V»V?.tu Vn "" v *Ti*kaiui Dolenc-4 in tvornici harmonik „Tržaškem podpornem in bralnem arnžtvnu. Cena 45 kr., pn pošti 50 kr. j Vsebina: 1'opolon kolel<1 12 40 Iz nujHnejll« pristne ovčje volne kakor tudi sukno en povrtnju sliki ic, fesljjno sukno, p >'pt,teno z it il«. zimslro Tiiljiino sukno, b u k n. i za Iovm>, tkanino iz niti. kutere « d.ijo pr .li, fino in nujlln>'jSe Bi tin sukno za salon Dbifke iti. itil pošlji proti povsptju Iznosa ruelim in s' lidnu, j,-tko dobro poi' ana tovarniška zaloga snkna S'EGEL-IMHOF v Brnu Brilnnl. j.|»va ! V^n. liiipo-, je dolg ,110 ni, in Hir»k 1.1(1 ctm., torej zailnatuje pi>pq,li>oina za kompletno obleko za iftopnde. Tudi s« (l)ije kolikor metrov se teli .laiui!i se, da se odjiofilje iiatanS. o bi ko po iztiianem uzoreu. Uzorci zastonj in franko. 8 — 20 aHmMEBMBBa M—BBMBMMi SUZU Lekarna Trnkćczv. zruvtsii rotovža ** " v LJubljani na velikem me§tnom trgu, priporoča tukaj popisana najboljša in •vela zdravila. Ni u n a j l Viktor pl. Trnkdczy, V., Hund8tiiurrn»t,rasfie UM (luiii kemična tovarna); dr. Oton pi. Trnkoczy. 111 • Radeckypl tz 7 in Juliu« pl. Trnkoozy, Vin , J'»sp^ta.ilrftrst,nifise 30. V G r a rl c i (na Stajerskbrn) Vendelin pi. Trnkoczy V L ju 1 j a n i Ubald pl. Tmkoczi. P. n. občinstvo n* prosi, »ko um j« na tem ifžfSi*, di «nnri-i n-vnilena z-iravila (prvo p«ftio ljmil. rovati ho pa treba ljudi, ki bo aninje z kajti isti ho črnogledi. U Cvet proti trganju (Griolat .jeo (8chuUm rkc) dr. Malidu» z zraven ' stoječim znamenjem 1 steklenice 50 kr , tucat 4 tfld. r>0 kr B Č ni na steklenioi zraven stoj«8e^a znamenja, ni pravi rvet in ga precej vrnite. Planinski zeliščni sirup kranjski. za odresie in otroke, ie najboljši zoper kuš*|j, hrijiavost, vratobol, jetiko, prsne In pljučne bolučmri : l steklenira S« kr, 1 tu.-at 5 Rl. Samo ta sirop ta R« kr je pravi. Kričistilne ]kr-ocflj ice, ne brnele bi se v n lednem gospodinjstvu pogreSatl in ao se u*e tisočkrat sijajno osve- d.,il?il.' pri zabasanji'člov.Skega t.desn, glnvo 61u, otrpnulih udih. skaženem zelod.-u, ietruih in ol.istiiih boleznih, v Škatljah A 21 kr. ; jeden zavoj s fj škatlj .nn 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s po^to najmanj jeden zuvoj. ZDRAVILA ZA ŽIVINO. Stupa za živino. Marij a celjske kapljice Za želodec, katerim se ima mi tisofr ljudi /ahva liti 11 zdravje, imajo izvrsten vspeli ri vseh bo-1 znih v J- lnd<'U in so ne-ornknsljivo sredstvo zoper mankanje slasti pri jedi, slab želodpo. urak, vetrov?, kolibo, tlatpnlro, bljuvai jn flhvobol. kr6 v ielodou, bitje srca. zaba-sanje. t|li8ie, bolezni na vranici, na jetrih In zoper zlato žilo. Steklenica V'-'lja 90 kr , 1 tu.-at 2 gld., 5 tui-atov samo B gld gflF" Opozarjamo, da se tiste Istinite MARUACELISKE kapljice doblv1(j<. samo v b kami TRNK0CZY- ja, zraven rotovža n t velikem trgu v Ljubljani. Duuajska borsa 22. oktoijra Ktiolni drž. dolg v bankovcih --»fld. 85 20 „ v srebru — Ho 80 Zlatu renta — — — — -- — --„ 100 20 5u/0 avstrijska ronta — — — --n lou or> Delnice narodne banke —• — n Kreditne dolnico — — — — 90H 00 London 10 lir sterliu--— --. 119 21) Francoski napoloondori — — - * 9 i>U C. kr cekini — — — — — - — , 5.07 NeiiiSka marke — — — - . 58 i ? Ta jirnv tl'>h> ii (tupa lio-MIHKU ntijliolja pri vseh lioli /nlli kr:iv, koni in prnsiCov. Konje vrtru.io ta Siujm trjrarja po frevlh , b'i' u k, vseli nulezljUlh kuinlli bnlD/.nli, kaPljn. p u^llili In vratnih bolozni.l ttr odpraTlja vs« g I st«, i udi vzdržuje ki>iij>' dube e, ukroji« i idkreu« Cvet za konje. ir1 NajbolJSe 11111/.II0 7-a koi Je poina^ii pri jir- tegu lil, ote-kan l kulen.kopitnih holi'sni, oirp-- nei.ji v boku, križ _ itil o ek.iaJ' no(f ' iivl,u'jlb na no i- ffali. izvi jmiji t.fi .1 Panji so ila,op"ave . iii'>loi Itd..H kratka r vi vno h vnunjih boleznin In l ihub. . Ht>>kleniL'a z rahll-; niui u iv^doiti vrud - slane 1« 1 (fld., S . Sti'kl i- rabi I n itn i; navodnili vred sumf) 4 gld. Krov rltilo mnnjrn rtobrnc« »n'"Vi pggr /nm >tf k'/ral>:lnim navnd. m vred v. Ija 1- 50 Ur , 5 zamotkfv muiiio t v' Mvarilo ! Naši izdelai »o pristni, zanesljivi in zajamčeni, h imajo imt> T r n k d c z y in hušo varstveno znamko, /oper ponarejanje istih se sodnijski postopa. Vsa ta našteta zdravila se satno prava dobijo v lekarni TRNKOCZY-ja v IL,j\ik>ljani zraven rotovža in vsak dan h pošto razpošiljajo 4—6 Izil.ijatolj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu