Leto I. V Krškem, v nedeljo dne 14. aprila 1907. Št. 13. NorQdno-podihalno in narodna-gospodarsho glosilo zq šfctjersho-hpanjsho Posovje. Brežice Krško «Posavska Straža» izhaja vsaki četrtck v lednu, datirana z dnevom prihodnjc neddjc. — Naročnina za cclo lcto znaša dve kroni, pri večjih naro- čilih popust po dogovoru in se naprcj plačuje. — Cena o/.nanil za cno stran 48 K., za pol strani 24 K, za čctrt strani 12 K, za osininko struni 6 K, za sest- najstinko strani 3 K, za dvaintridcsctinko strani 1*50 K; pri veekratnem ozna- nilu po dogovoru. \':,<. pošiljatvc (pisma, dopisu, nakaznii-ü, naročila, uisurate i. t. dj je pošiljati na naslov «l'osavsku Straža» v Brcžicah ali v Krško. — Dopisi se pošiljajo na urcdništvo, narocnina in oznanila pa na upravništvo. — Rokopisi sc ne vračajo. — Posamezna stevilka stane 10 vin. Clan 19. clržavnega osnovnega zakona o splosnih državljan- skih pravicah: „Vsi narodi v državi so enakopravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico, varovati in ncgovati svojo narodnost in svoj jezik. Enakopravnost vseh v de- želi navadnih jczikov v šoli, v uradih in v javnem ž i v 1 j e n j u je od države priznana". Zasedanje dež. zborn štajerskega. 2 1. s e j a s e j e v r š i 1 a v sredo dne 2 0. s u š c a o d 1 0. u r e d o p o 1 d n e d o 1. ure popo 1 d n e. Med drugimi so predložena sledeča po- ročila: poročilo deželnega odbora zadevajoče slovensko kmetijsko solo; porociio obcin- skega odscka o porocilo dež. odbora zade- vajočem spremenitev nekaterih določb v občinskem volilnem redu; poročilo dež. od- bora z zakonskim nacrtom za uravnavo Hudinje v občinah Vojnik, Arclin in Sko- sjavas; porocilo fmančnega odseka o poro- čilu deželnefja odbora zadevajočem letni računski sklep in upravo dezelnega sklada štajerskega v letu 1905. Posl. Einspinner (nem. ljud. str.) pred- laga postavo, s katero se zajamči električnim napravam osobito električnim napeljavam pravico ¦ uporabljati tuje imctje. Se izroči fin. odseku. Istotako se izroče odsekom predlogi posl. Kokitanskv-ja (napred. n. km. zv.) v prilog učiteljskemu osobju kmetijskih sol. Deželnokulturni odsek poroča o uravnavi Savinje pri Celju in Laškem trgu in o urav- navi pritokov Savinje v inundacijskem oko- lišu celjskem. Dez. stavbeni urad je stavil proračun za skrajni slučaj v visokosti 2,890.000 K. Ako prispevajo država in kra- jevni interesenti 80%. je voljna dežela pri- sp dnevno glasilo štajerskih in drugo- pokrajinskih slovenskih liberalcev. In v tern listu najdemo dovolj gradiva za dokaz, kako slovenski liberalci mislijo o kmetu. Samo nekaj vzgledov! Poslušajmo liberalno sodbo o kmetu: «Naše kmečko ljudstvo se ni zrelo za nikako javno delovanje. Takemu ljudstvu dati v roke splošno volilno pravico, je ravno tisto, kakor če bi se dala otroku v roke na- bita puška.» «Kar dandanes naš kmet misli, ni za nič». «V gospodarstvo se vtika naš kmet z nevednostjo novorojenega otroka. Duševna revščina našega kmeta je neznosna; ne vidi nič, ne sliši nič, ne občuti. nič, prav kakor hlod je, ki se potem razreže v farovške deske». «Naše kmečko ljudstvo je ostalo su- rovo, nevedno in za vsak napredek nespo- sobno». «Naš kmet je k večjemu polčlovek». «Naše ljudstvo je v resnici bolno, na njegovem telesu se kaže grda oteklina, ki preti vsak hip zastrupiti še tisto malo krvi, ki se pretaka po izsušenem telesu sloven- skega naroda>. «Naš kmet je hudobno otroče», To so nekateri glasovi iz liberalnega tabora na Kranjskem. Kako sodijo stajerski liberalci o kmetu, se nam je treba spomniti samo na celjski shod, kjer so imenovali udarimo skupno v Zagreb. Vi pa navdusujte ves narod, med katerim se gibljemo, navdu- šujte narod tudi dalje do Ljubljane in do morja. Pisati ni treba nič, da nas ne zasle- dijo. Znamenje nam bodi petelinovo pero. Ne govorite naglas, brusite molče nože in ko se oglasi v vasi Človek s petelinovim peresom na klobuku, tedaj izvadite nože, tedaj naj se dvigne narod. — Vi tukaj sedeči ste nam stari znanci, vemo, da tudi vi sov- ražite gospodo. Ravno zaradi tega povabili smo vas sem pod to častito streho, zato smo prišli mi Hrvatje k Vam Stajercem in Kranj- cem, da potrkamo na vaša vrata in vpra- šamo: hočete li z nami za staro pravdo ? Odgovorite, hočemo li z vami ali brez vas? Dvigniti se moramo. Gospoda je zopet poslala svoje ljudi pred kraija, da ji da vojske zoper nas. — Hočemo! skočijo Slovenci kvišku — za vašo pravdo, za našo pravdo. — Proklet bil, ki se izneveri — pristavi kovač. — Od Krskega preko leskovškega polja tja do Kostanjevice vspodbujal bom narod jaz — oglasi se čevljar. — Jaz pregovorim Brežičane, pripomni domačin. — Za Metliko jamčim jaz, reče Doročič. — A jaz za Boštanj in Radeče — dostavi Hribar. — Kar se tiče gorskih krajev od Sotle do Laškega in Celja, podpihal jih bom jaz s svojim mehom — zagrmi kovač. — Predvsem pa bratje — pripomni Ilija, vzemite v najem in zasigurajte si brodove po Savi, da pretrgamo prevoz gospodi in nasprotnikom. Drmačič je poslušal doseduj mirno pogovore, samo tupatam je potegnil kratek požirek iz vrča. — Pri zadnjih besedah Ilijinih pa se vzdigne izza peči in izpregovori: — Slušajte, ljudje, pametno besedo. Res nas bo mnogo, a nismo mi kos vojski, saj veste, narod se obrne kakor šiba na vetru; mogli bi nas poraziti. Svetujem vam, zgrabite gospodo od spredaj in zadaj. Zgra- bimo gospodo za glavo in rep. — Ne razumem — odgovori kovač. — Združimo se — nadaljuje fiskal. — S kom? — vikne čevljar. — vS Turčinom. Jaz sem tarn nekoliko poznat in rad bi vam opravil ta posel. Mi bi vdarili z gore, Turčini z doline. — Zločinec! Plane Ilija kvišku — vraga naj iztiramo — da dovedemo drugega vraga, da postancmo robovi poganom. Si li krščen ? — Slišiš, nesrečnež — postavi se Uskok pred siškala in dvige pesti, — da ne čujem nikdar več slicnih peklenskih sal iz tvojih ust, sicer stisnem tvojo lobanjo med te-le dve pesti, da se ti možgani razprše. S Tur- Priloga „Posayshi Straži" St. 13 iz 1.19D7. činom! Ne poznaš li te nevere? Zgubi se mi izpred oči, brez sledu! Fiskal pobledi, skomizne z ramami, a ne odgovori besedice. — Ne — ne, sami jo udarimo, bračo, klikne kovač, vzdigne vrč in nadaljuje, sami kakor pošteni ljudje za svojo svobodo. Iz tega vrča pijemo vsi, kakor pravi bratje pred Bogom. Na naše zdravje, v našo srečo pomozi nam Bog! — Pomozi nam Hog! odzovejo se vsi zborovalci in vsak potegne iz vrča krepak požirek. Hipoma priskoä eden k drugemu, hipoma se objamejo in poljubijo. ift- — Razidimo se bračo, reče llija, __ pozno je že v noč in dan nas ne sme tukaj zasačiti. Lahko noe! in ko se pokaže po vaseh petelinovo pero . . . — Znali bomo, — stisne mu kovac roko — da je petelin pozdravil zoro naše pravice, naše svobode! — Dal Bog! Amen ! zaključi Uskok ta pOgOVOr. (Daljo prih.) kmete: zarukance, smrkoline, farške riti, farške podrepnike. Na mariborskem shodu so dobili kmetje od liberalcev naslov: fana- tizirani backi. In ti ljudje vabijo kmete v svoj tabor, jih hočejo organizirati kot «neodvisne kmete» ter ž njihovo pomocjo priti do svojih se- bičnih političnih ciljev. Ali se bodo kmetje dali izrabljati od liberalcev? Nikdar! Kmetje ven iz liberalnega tabora Na- rodne stranke in skupaj v Kmečko zvezo! «Slov. G.» Ljudshi tabor no Blanch Misel slovenske kmečke zveze je nasto- pila pot pravega zmagoslavja po savski dolini; nobena sila ne ustavi več tega pro- diranja. Po sijajnih shodih v Brežicah 17. svečana, v Sevnici 10. sušca in v Laškem Trgii 24. sušca t. 1. vršil se je na belo nedeljo tabor na Blanci. Vreme se je v nedeljo jutro zjasnilo in trume kmetov so se value od vseh strani na Blanco; Brežičani so došli z vozovi, videli smo Artičane, Zdolaiu-, Videm- čane, Sromljane, Zakočane, vseh skup okrog 80. Med udeleženci je bilo 9 županov, Ijud- stva se je zbralo okrog 800 oseb. Proti- kmečka zveza socijalnih demokratov in libe- ralcev se je utaborila v kremi blizu zboro- vališča, kjer je svojo jezo hladila s potoki vina. Načelnika kmečke zveze Roškarja in kandidata dr. Benkoviča se je ob dohodu pozdravilo s streli iz topičev in burnimi «zivio»-klici. Nad 50 rediteljev, ki so pred zborovanjem sprejeli pismena navodila in rdeče trnkove, je vzorno skrbelo za red. Par kričačev je moralo med bucnim smehom pod eskorto petorice rediteljev zapustiti zbo- rovalni prostor; eel čas je vladal vzoren red. Pod Radejevim kozolcem je odbor na- pravil okusen podij v zelenju. Zborovanje je otvoril, burno pozdravljen, načelnik- kmečke zveze Roškar; podpredsednikom sta bila izvoljena velespoštovani župan blanški gosp. Robek in odbornik drustva «Sava» posestnik Zalokar, stara korenina, ki se je kljub bolezni udeležil zborovanja. Najpreje je govoril Roškar o gospodarskem programu kmečke zveze in je kot načelnik kmečke zveze ter kmet toplo priporočal kandidaturo dr. Benkoviča, češ, da ga kmečka zveza potrebuje i. t. d. Sledilo je burno odobravanje. Kandidat dr. Benkovič je obširno razpravljal svoj progJam in zavzel svoje sta- lišče napram vsem perečim vprašanjem in napram raznim strankam. Po enournem govoru je končal približno z besedami: „Kmečka zveza me je ptfstavila kan- didatom; odklonil sem to častno ponudbo, ker mi ne dopuščajo osebne razmere, spre- jeti to težko breme in ga nositi vrh svojih stanovskih bremen. Iskalo se je kandida- kmeta za naš okraj; ni ga bilo, ki bi sprejel kandidaturo na programu kmečke zveze. Zopet se je obrnilo do mene in sprejel sem. Težak boj imam z nasprot- niki; na osebna zaljenja in obrekovanja odgovarjati smatram pod svojo častjo, a boj hoccm izvojevati z vso silo in vse sile žrtvovati, da kmcčki zvezi pripomorem do zmage. Ako mi poverite zaupanje, deloval bom vedno v vaš prospeh. Mlad sem, delo ljubim! V parlamentu ne bom stal v kotu, ne bom molčal, ampak stal bom vedno v prvih vrstah, na fronti in se bodem bojeval za vase koristi!" Burni «zivio»-klici! Natoporočadeželni poslanec dr. Jankovič osvojemdelovanju v deželnem zboru, sploho položaju v deželnem zboru, o slov. kmetijski soli, o kmetijski družbi i. t. d., priporoča kandidaturo dr. Benkovica in pravi, «da bode stranka pazila na to, kako izvršuje strankin program, kako deluje; ljudstvo ga bode smelo odstaviti, če se ne bo pokoril volji stranke in ljudstva.> Yiharno odobravanje! Klici: Zivio dr. Benkovič! Zivela kmečka zveza! Zupnik Jože Cerjak iz Rajhenburga navdusuje navzoče za kmečko zvezo in pri- poroča njenega kandidata. Govori še navduševalno ekonom Cerjak, neki krščansko-socialni delavec iz Celja, nakar načelnik Roškar zaključi zbo- rovanje ob pol sedmi uri zvečer. Yspeh tabora je bil popoln; «narodna stranka» bo svoje glasove na Blanci, kjer je 606 volilcev, lahko preštela. Njen kändidat Roš je istočasno zboroval v Zabukovju v krčmi g. Božiča; a mnogo dosedanjih nje- govih pristašev smo videli na taboru in so šli domov izpreobrnjeni — Savli, kakor neki župan iz brežiškega okraja, ki se je vračajoč rekel, da ga «narodna stranka» nikakor več ne bode premotila in da z vso občino pre- stopi v tabor kmečke zveze. Na povratku so se udeleženci iz breži- škega okraja ustavili v gostilni g. župnnn Slovene, kjer se je izreklo več navdušenih govorov in zdravic. Že med zborovanjem na Blanci je prišel na podij, ki je bil določen le za predr.ed- ništvo in za govornike, nek gospod v rumenih glace-rokovicah, z zlatimi očali, lepo paličko, ki se je predstavil kot dr. Gosak iz Celja ter zahteval besedo. Ker pa je bilo že pred njim oglašenih 8 govornikov naše stranke (od katerih nista dva vsled pozne lire prišla do besede), zato se tudi gosp. dr. Gosaku ni mogla dati beseda. Svetovalo se mu je, naj tudi on skliče tak shod, pa to mu ni bilo nič kaj všeč. (Verujemo!) Vrhunee predrznosti si je dovolil ta gospod Gosak s tern, da je po zborovanju kar na svojo roko hotel nadaljevati shod. Stopil je na stol, a v tern trenutku je bil že na tleh, kajti razburjeno ljudstvo je skočilo črez barijero in kričalo: «z gosjakom v vodo! Kaj nam bo on pravil s svojimi rumenimi rokavicami?» Dr. Gosak je uvidel, da za njegovo kožo ne bo dobro; zato je začtl prositi milosti. Dr. Benkovič in orožniki so toliko uplivali na ljudstvo, da se ni dr. Gosak neprostovoljno kopal v mimotekočem potoku. Kar naenkrat pa pravi dr. Gosak, da skliče volilni shod. Šele ko so ga orožniki poučili, da za volilni shod pod milim.nebom treba oblastvenega dovoljenja (ta koncipist dr. Gosak ne pozna zborovalnega zakona !) in ko je ljudstvo preko orožnikov udrlo na podij od zadaj in je dr. Gosak prisel v zelo nevaren položaj, vzeli so ga trije orožniki v sredo in ga spremili do voza, s katerim je urno izginil proti Sevnici. Med zborovanjem se je eel čas na bliž- njem griču streljalo iz topičev. Ko so odha- jali Roškar, Benkovič in dr. Jankovič, jih je ljudstvo viharno pozdravljalo. Utis tabora je bil velikanski. Dopisi. Z Bizeljskega. [Konec] Roš je za naše burne case nekoliko prekomoden gospod, premalo gibčen. Pravijo, da je veleposestnik in graščak; mi pa ne maramo graščaka za poslanca, mi hočemo moža, ki bo zagovarjal malega kmet a. Veleposestnikom se itak ne godi slabo; ti nimajo smisla za koristi malega kmeta. Ravno Ro.šu se očita, da so pra\ e pare mali kmetje, ki so vpreženi v njegov voz, kateri so od njega odvisni. Graščaki so bili že od nekdaj naši najhujši zatiralci! Ali je Roš zmožen, da nam Bize- Ijancem doseže, cesar želimo, da nam pri- dobi zeleznico po sotelski dolini, da nam pridobi brzojavno postajo, da izposluje vecje varstvo dobrega imena bizeljskega vina? (Danes se veckrat najslabša brozga prodaja pod imenom naše dobre kapljice; pod imenom «bizeljanec» se sme le pristni «bizeljanec» prodajati!). Ali nam bo Roš uravnal Sotlo? Saj je že več let v deželnem zboru, pa še do danes o tern ni besedice črhnil! Bizeljanci! Na noge! Pristopajmo h kmečki zvezi, ki hoče malega kmeta rešiti! Ne volimo graščaka! Volimo mladega, čilega, gibčnega poslanca, ki je tekom poldrugega leta pokazal več politične zmožnosti, kot Roš celo svoje živ- Ijenje! Še nekaj! Nova «narodna stranka», v katere voz vas hočejo vpreči, kriči po shodih in v svojem glasilu, kot bi bilo celo Spodnje Štajersko v njenem taboru. «Mnogo koko- dajskanja, malo jajc!» pravi prisloviea. Tudi nam setako zdi; kot kaže, «narodna stranka», skuša kvečjemu en mandat odvzeti kmečki zvezi. Kaj pa bo ta edini poslanec dosegel? Vlada računa le z deseticami, stoticami, ne pa z enojkami. Ta edini «narodnjak», kate- rega hočejo spraviti v drz. zbor, se bo kar izgubil med drugimi; zaslombe ne bo imel, saj svojega nasprotnika nikdo rad ne gleda. Bizeljanci! Bodimo enkrat mozje! Ne dajmo se zopet zasmehovati po prihodnjih volitvah ! Stopimo enkrat na stran, kjer bo večina, kjer bo zmaga, na stran kmečke zveze. Glejmo, da vendar enkrat dobimo svojega poslanca! Stara korenina. Z Bizeljskega. Naš kraj se šteje med najlepše v brežiskem sodnijskem okraju. Pretežno največji del naše okolice je zava- rovan od treh strani — na vzhodu in zapadu po srednjem gričevju, — na severu celo po precej visokem gorskem slemenu. Mrziim vetro\'om nismo nikjer naravnost izpostav- Ijeni. Ni torej čudo, da ispeva ob gričih in holmih in ob južnih obronkih severne, naravne skalnate meje ona čudna dobra božja kapljica, ki je znana širom sveta pod domačim imenom «bizeljčan>. Vinska trta se je pač od nekdaj gojila po našem kraju. Do leta 1880 se je izvažalo na leto iz bizeljske obcine vina za pol miljona goldinarjev in to je kaj izdalo. Prišel je pa strašen polom, prava šiba božja nad nas. Trtna us se je razplemenila po naših vinogradih, tekom par kratkili let so bile opustošene, poprej lepo obrastle, vino- rodne parcele. Oral uničenega vinograda kupiti si mogel za 20 goldinarjev. Vina je zmftnjkalo, prenehal je tudi promet, v občini ni prisel na leto za vino niti predrt groš. Posledice so bile pa uprav grozne. Poprej veseli, zdravi obrazi, polni življenja, so oveneli; klavrno je hodil naš rojak po opustošenih brdih, večinoma ne verujoč v strašno nesrečo, ampak resno misleč, da je vlada nalašč naročila uničiti vinograde, ki bi bili samoobsebi zopet ozdraveli. Beda je rastla od dne do dne, tarn doli v brežiškem gradu pa je pel boben svojo strašno pesem od tedna do tedna. Danes mala kočarija, jutri velika doina- čija prišli ste na javni dražbi v tuje roke. Nikdar ni bilo, da bi bilo že kedaj povprečno na leto toliko bizeljskih domačij prodanih po eksekuciji, kakor med letom 1880 do 1895. V tej hudi dobi priskočili ste država in dežcla n.im obupanim Bizeljancem na pomoč. Vsi poslanci, seveda tisti, ki jih nismo mi volili, kajti mi volimo le take, ki nikdar ne zma- gajo — postavili so se kakor en mož za nas in izposlovali so natn v državnem in deželnem zboru tako imenovana pomožna posojila. Eden naših najožjih rojakov, pre- rano umrli deželno-vinorejski komisar Ivan Balon, je uplival s svojo izdatno in veljavno besedo pri razdeljevanju pomožnih posojil. Strokovno visoko naobraženi mož pokazal je, pa tudi praktično pri vsaki priliki ne le vsakemu donračinu, ampak tudi vsakemu tujcu, bodisi revnemu, bodisi bogatemu, kako je početi, da se trta zopet ukorenini, da postanejo posušeni vinogradi zopet zeleni in plodonosni. Da se je pri nas obrnila stvar na bolje, da uspeva zopet vinska loza, da se je vrnilo blagostanje v okolico, zahvaliti se moramo razven pomožnim posojilom večinoma možu, kateremu bi morali mi Bizeljanci postaviti nagrobni spomenik ne iz marmorja, ampak iz Čistega zlata. Ne sklepamo napačno in težko nani bo kdo oporekal, če trdimo, da ne bi poznali današnje volilne borbe za državnozborski mandat v tako ostudnih mejah, ko bi nam bil pokojni Ivan ostal pri življenju. Priznati moramo, da so se gospodarske razmcre med nami res izboljšale; naš domačin stopa zopet samozavestno v svet, nikakor se pa ne da trdjti, da imamo vsega v obilici, da ne potrebujemo ničesar več. V sledečih črticah naj bo začrtano, česar potrebujemo Bizeljanci, da se vzdržimo v gospodžrskem oziru na površju, da si stalno zasiguramo svojo bodočnost. Daije prih. Somišljenihi volilci! Pazite na volilne imenike! Kdor ni v p i s a n ne sme voliti. Vlagajte reklamacije! Za vsako osebo treba posebej reklamacijo vložiti, sicer roma v koš. Ako se volilca, ki ni vpisan, reklamira v imenik, treba priložiti dokazila nje^ove volilne pravice, sicer reklamacija roma v koš. Glejte, da noben somišljenik ne pride ob svojo volilno pravico. Kjer treba, pokličite uredništvo «P. S.» na pomoč. Novičar. Še enkrat svetost „frankfurtaricc". Najvisje sodišce je razveljavilo razsodbo okrožne sodnije v Celju, s katero je bil Se- verin Koprivc iz Artie obsojen na 2 meseca radi tega, ker je o priliki otvoritve novega mosta v Brežicah raztrgal (po njegovi trditvi nehote) neko zastavo franksurtarico, ki je visela na cesto, tako, da se je skoro tal do- tikala. Nova razprava se v kratkem vrši, o izidu bodemo poročali. Tedaj najvišje so- ciisče «frankfurtarice» vendar ne smatra tako svete, kot nekateri vsenemški sodniki na Spodnjem Štajerskem. Deseto laž o dr. Benkoviču trosijo socijalisti po Trbovljah, češ, da je pisal taj- niku te stranke, naj pridejo na njegov shod v Trbovljah dne 24. sušca 1907. To je po- polnoma iz trte izvita laž; dr. Benkovič ni nikomur kaj takega pisal! On se tudi nikdar ni potegoval za milost socijalistov, katere ne potrebuje! Volilcev za državni zbor je v breži- škem sodnem okraju 3635 (v mestu Bre- žice le 215), v s e v n i š k e m sodnem okraju 2039 (v Sevnici sami 444). V Trbovljah je volilcev nekaj nad 2500, v ostalem laš kern sodnem okraju približno ravnotoliko 2500; število volilcev v celem volilnem okraju znaša tedaj okrog 10.000. Volilni shod v Dobovi, v krčmi g. Cvetkota se je vršil na belo nedeljo dopol- dne ob 8. uri ob udeležbi 200 oseb. Skli- catelj je nnznanil, da načelnik kmečke zveze Koškar ni mogel priti vsled povodnji zadržan, kar je shod z obžalovanjem na znanje vzel. Predsednikom shoda se je volil g. župan Ogorevc iz Rigonc, podpredsednikom pa g. Zupančič z Malega Obreža. Dr. Benkovič je v dveurnem govoru razpravljal o kmečki zvezi, o kmečkem programu, o volitvah v državni zbor, o narodni stranki, o socijalno- demokraški stranki, o protikmcčki zvezi teh dveh strank, o lokalnih dobovskih zadevah itd. Predstavil te je končno kot državno- zborski kandidat kmečke zveze, kar se je z Živio klici vzelo na znanje. Navzoči pristaši «narodne stranke> niso motih zborovanja izvzemši par medklicov. Volilni shod je imel popoln vspeh. Volilni shodi kmccke zveze se vrše dne 14. t. m. dop. ob 8. uri na Zdolah pii g. Šoba, pop. ob 3. uri v Sromljah v go- stilni g. župana Petana (govorita podnačelnik kmečke zveze Franc Mlakar iz Hošnice pri SI. Bistrici in kandidat dr. Benkovič); isti dan je [shod kmečke zveze v Artičah. 21. t. m. se vršita volilna shoda v Dolu pri Hrastniku in v Trbovljah, dne 28. t. m. sta zopet dva volilna shoda v brežiškem okraju, v maju pa volilni shodi na Loki, v ^mar- jeti, v Jurkloštru in na Razboru. Baron Moscon želi torej tudi biti po- slanec v volilni skupini Brežice-Sevnica- Laško. Dne 7. aprila je sklical ex- poslanec štajerskih veleposestnikov volilni shod v gostilni g. Mihaela Janežiča, veleposestnika v Župelevcih. Na shod je prišlo približno 80 do 100 mož iz najbližje okolice. Prva težkoča se je pokazala pri izvolitvi predsed- nika. Kolikor je bilo veljavnih Bizeljancev navzočih, odklonil je vsaki najodločneje to cast. Naposled je prevzel g. Vincenc Zorčič, krčmar iz Kapel, predsedniško mesto in gospod baron je zamogel razvijati svoj pro- gram. Govoril je s vsem, o ljudskih šolah, o železnici, o davkih, o delavcih, vse to pa v tako spakedrani slovenščini, da ga niso kmetje res razumeli. Koncem svojega go- vora povdarjal je še, da bode za slučaj izvolitve Slovencem vedno tako naklonjen ostal, kakor do zdaj. Torej prijatelj Slovencem ostane visokorodni gospod baron. Kdo se nebi smejal? Zapomnili smo si prav dobro kako je gospod baron glasoval v državnem zboru, ko je bilo vprašanje o celjski slo- venski gimnaziji na dnevnem redu. Gospod baron se je pokazal odločnega nasprotnika slovenskemu narodu, češ, kaj bi bilo treba izobrazbe slovenski mladini, slovenski fantje niso itak stvarjeni za božjo bodočnost, ampak za navadne pastirje. In danes hoče biti gospod baron za- stopnik onega ljudstva, ki ga je celo svoje življenje zatiral. Hladno so poslušali kmetje baronov govor, slišati ni bilo niti ene pritrjevalne besede. K besedi se je oglasil edini gosp. Jože Balon iz Starevasi na Bizeljskem, ki pa ni niti z eno besedico priporočal kandi- dature baronove, ampak samo v obče željo izrazil, naj ostane naš poslanec, naj si že bo izvoljen iz te ali druge stranke, v naj- ožji zvezi s svojimi volilci. O Rošu piše „Rdeci Prapor", glasilo socijalnih demokratov: Iz Savinske do- line. (Roš kot deželni poslanec.) Čital sem v raznih časopisih kot nekdanji volilec zgoraj omenjenega gospoda, da kandiduje tudi za državni zbor. Prijel sem se za glavo, ker ta gospod ne izvrsuje svojega programa v deželnem zboru, kako naj potem stori to še v državnem zboru. Pred tremi leti je v spremstvu dveh odvetnikov nas obiskal in sicer na Polzeli, na Vranskem, pri sv. Fran- čišku itd., od tega časa pn, kar so minule volitve, pa ga nismo ne videli in ne slišali. Nova liberalna stranka, ki nas je obiskala pred kratkim s svojim govornikom, je na- glašala, da naj volimo samo može, ki bodo opravljali svojo dolžnost, torej ne ljudi, ki nas poznajo samo med volitvami. Iz zgoraj navedenegfl pa bode vsak posnel, da je tudi gosp. Roš eden zastopnik tiste vrste, ki pozna volilce samo ob času volitve. Vas ni obi- skoval in poročal o svojem delovanju in je molčal ves čas v deželnem zboru; sedanje obljube, s katerimi nam zopet pride, so samo hinavščina. Radi tega vprašam, delavci, obrt- niki in kmetje brežiškega, sevniškega in la- škega sodnega okraja, zakaj bodete volili ? Zato da bi se vaše stanje izboljšalo, da bi zastopal vaš zastopnik vase interese, da bi vas poznal ne samo ob volitvah, temveč tudi vam prišel poročat o delovanju izven volilne dobe. Ako hočete, da se to vresniči. potem pokažite gosp. Rošu vrata. R o š naVidmu ob Savi. Dne 25. m. m. je bil pod predsedstvom gosp. Zu- pevca iz Vidma volilni shod, katerega se je udeležilo nad 80 volilcev iz Rajhenburga Dola, Brezic. Mi smo se udeležili radi rado- vednosti. Gospod Roš se je predstavil kot kandidat s svojim programom približno tako le: Jaz sem kandidat za državni zbor, kot tak vam lahko povem svoj program v treh besedah; jaz sem katoHeart, Slovenec in kmet; kot kmet vem, da vam manjka de- lavcev, ker bežijo v tuje tovarne in rudo- kope, torej se vam slabo godi, treba bode zavarovanja, da ostanejo delavci doma (kakšnega, tega menda sam ne ve); kot ka- toličan bodem varoval vero, če bo treba, kot Slovenec pa bom varoval slovenskega kmetu s tern, da se prepove uvoz živine iz sosednjih držav, kakor druge produkte. S tern je končal vso svojo modrost. Za njim pa je skušal Rošovo blamažo oblažiti S p i n d 1 e r kar se mu pa ni posrečilo. Gospod Roš, slabo kaže za Vas, če že Vaši prijatelji — socijalisti tako o Vas pišejo. Javno. vprašanje na deželnega po- slanca in kandidata Rosa ! Ali je res, du Vi kot poslanec slovenskega Jjudstva, ki imate v prvi vrsti dolžnost čuvati in braniti pravice slovenskega naroda in jezika, v svoji občini uradujete nemško? Pričakujemo jas- nega odgovora in bomo dalje govorili. V Sevnici ima trgovino iz Ptuja. Dobili smo poročilo, da je prejel ta gospod podporo od «Südmarke», gotovo pod primernimi pogoji! Slovenci brez izjeme stunu in misljenja, pazite in storite svojo narodno dolžnost. Nikdar ne pozabite, da je Linhart go- voril na zaupnih štajerčijanskih shodih nemško navzočim nemškim meščanorn, da so se nemški meščani in uradniki izrekli, za pod- piranje ptujskega «Stajerca>. Ptujski Stajerc je torej list nemških meščanov in ne kmetov. Kmetje, rojaki! Koliko dobrot pa so vam že skazali nemški meščanje in uradniki ? Nič ! Torej tudi s ptujskim «Stajercem» za vas ne nameravajo nie dobrega. Mi vam dajemo to v pomislek in razsodbo. Ne hujskanje, ampak okrita ljubezen in poštenost nas vodi, da vam knžemo, kaki zapeljivci vas obda- jajo! V ptujskem „Štajercu" vabi Linhart milo in gintyivo, naj pristaši pristopijo k tiskovnemu društvu in zato plačajo vsaj delež v znesku 10 kron. Vsak clan tega društva ima posoditi društvu 10 kron, ki se vrnejo in obrestujejo pravi dobesedno, samo pozabi povedati, kdaj se vrnejo in s čim obrestujejo. To pa povemo lahko mi. Vrnejo se ob «nikolovem», obrestujejo pa se z obljubami, lnžmi, obrekovanji in slepa- rijami ptujskega «Stajerca>. Volitev v slovenjebistriški okr. za- stop. V skupini kmečkih občin so bili iz- voljeni s 54 glasovi sledeči mozje: Hojnik Jože (Zg. Poljskava), Hrastnik Karol (Sp. Poljskava), Mlakar Franc (Hošnica), Vehovar Franc (Videž), Pernat Blaž (Ritoznoj), od- vetnik dr. Lernez (SI. Bistrica), župnik M. Medved (Laporje) in Peter Novak (Si. Bi- strica). Nemški kandidati so dobili po največ 22 glasov. Slovenci so napredovali za 4 glase. — V skupini najbolj obdačenih indu- strijalcev in trgovcev so bili voljeni Nemci Sticker, Versolatti, Grund, dr. Baumann, Simn, Hartner, Steinklauber, Kandolin. V skupini mest in trgov so bili izvoljeni Nemci Strass- güttel, Petzolt, dr. Wiesthnler, pi. Helmer, pi. Kühnwestburg, Katz, Grill. Eden zastopnik je Slovenec. Ker so zmagali Nemci tudi v veleposestvu, imajo v zastopu veliko večino (23 : 9). Glavni porotniki za prihodnje porotno zasedanje c. kr. okrožnega sodišča v Celju so sledeči gg.: Pavel Strasser iz Doberne, Emanuel Peiha iz Loke pri Žusmu, Florijan Gajšek, župan, doma istotam, Pučnik Jože iz Konjic. StipčiČ Jože iz Št. Jerneja, Bast- jančič Karl iz SI. Gradca, Pötscher Ivan iz Vojnika, Martin Frece iz Stare vasi, Rudolf Costa-Kuhn iz Celja, Jož. Lenko iz Št. Petra y v S. d., Franc Strafella iz Konjic, Ivan Gas iz Straž, Avg. Stonjšek iz Slatine. Franc Verdnik iz St. Lovrenca pri Prož., Albert Verdnik iz Sv. Miklavža pri SI. G., Egid Zöllner iz Celja, Jakob Videvsek iz Ostrož- nega, Anton Cvetko iz Podčetrtka, Ferdinand Staudinger iz Celja, Franc Matheis in Hen. Hosier iz Brežic, Jakob Vrečko iz Boletine, A. Altziebler iz Celja, Ivan Kac iz Smart na pri SI. Gradcu, Franc Sivec iz SI. Gr., Iv. Strgar iz Zakota, Ad. Gabrič iz Brežic, Kin. Diermayr iz St. Lenartn nad Lašk. trg., And. Frece iz Zg. Sušice, V. Hauke iz Soštanja, Ivan Rak iz Velenje, Alojz Šribar iz Dober- tese vasi, Fr. Oset iz Vranskega, Jože Samec iz Arclina. Namestni porotniki so gg: Mi- hael Zagode iz Ostrožnega. Jurij Strauss, Fr. Rischner, dr. Edv. Golitsch, Ft: Peharc. Jože VerSak, Iv. Jossech, Anton Cone, Fr. Herzmann vsi iz Celja. Ueiteljskc place na Štajerskcm. Zdru- ženi sinnnčni in naučni odsek štnjerskega deželnegn zborn je stavil sledeči predlog glede na uredbo učiteljskih plač: I. Na šolah tretjega plačilnega razreda se učitelj- stvu, ki ima začetno plačo 1000 K, kolikor časa vleče to plačo, dovoli izredna doklada od 200 K, ki se ne vračuna v pokojnino in odpade, kakor hitro doseže ucitelj ali uci- teljica prvo red no službeno doklado. II. De- finitiv nemu učiteljstvu se dovoli draginska doklada, katera se ne vračuna v pokojnino, po sledečih načelih: 1. Pravico do take drt- ginjske doklnde ima dotično definitivno uči- teljstvo, vštevši učiteljice, ki v tretjem plačilnem razrcdu nimajo več place kot 1800 K, oziroma pri učiteljicah 1600 K, v drugem plačilnem razredu ne več kot 2000 K, oziroma 18QQ K, v prvem ne več kot 2200 K, oziroma 1800 K, v mestu Gradcu ne več kot 2500 K, oziroma 2300 K. V to plačo, ki velja za merilo, se ne sme všteti funkcijske doklade šolskega vodje, naturalnega stanovanja ali pa stanovanjske doklade. 2. Pod pogoji točke 1. dobi defini- tivno učiteljstvo sledeče doklade v kronah : Mesto Oradec; Oženjenj učitelji 180, ne- oženjeni 150, učiteljice 120. I. krajevni razred: Oženjeni učitelji 150, neoženjeni 130, učiteljice 100. II. krajevni razred: Oženjeni učitelji 130, neoženjeni no, učiteljice 80. III. krajevni razred: Oženjeni učitelji 110, neoženjeni 90, učiteljice 60. -- III. Dežel- nemu odboru se dovoli krekid 40.000 K, da se uvrste nekatere sole iz tretjega plačil- nega razreda v drugi razred. „Radi nemške zastave obsojen". Pre- jeli smo naslednji uradni pripis: Praes 1107 17/7. Po dovršenih poizvedbah vgotovi se, da v številki 3 tiskovine «Posavska Straža» z dne 3. januvarja 1907 objavljena trditev: Sodnik c. kr. okrajne sodnije v Brežicah rekel bi bil nasproti obdolžencu Saverinu Koprivc besede «Vi ste tisti Koprivc, ki je razžalil našo zastavo, našo svetost> ni res- nična. Predsedništvo c. kr. okrožne sodnije Celje dne 7. aprila 1907. § 15. zakona v varstvo zborovanja! Kdor namenoma sam ali v zvezi z drugimi volilni shod, sklican v svrho poslušanja kan- didatov, v svrho pogovora o volitvah ali v svrho poročanja poslancev, ali shod po dru- štvenem ali zborovalnem zakonu, pravilno sklican v svrho razpravljanja javnih zadev prepreči ali izkuša preprečiti s tern, da zabra- njuje pristop opravičenim osebam, da se neopravičeno (proti prepovedi) vsiljuje na shod, da odriva navzoče ali reditelje, ali da se s silo ustavlja ustnim ukazom, ki se tičejo zborovanja, kaznuje se radi prestopka z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Pod obteževalnimi okolnostmi, posebno pod- pihovalce in soudeležence preprečenja se kaznuje s strogim zaporom do ü. mesecev (strogi zajior se ne da v deimrno globo pre- menitü). § 16. Kdor se vedoma neopravičeno uduleži ali kljub pozivu rediteljev ne zapusti zborovanja, ki je sklicano za volilce ali za določeno skupino volilcev (n. pr. pristašev ene stranke), za člane društva ali za povab- Ijence, kaznuje se v denarju s 10 do 200 K. § 12. istega zakona. Kdor nalašč z namenom, ko^a odvrniti od kandidature ali prisiliti k odstopu od kandidature, zoper tako osebo nasilno postopa ali ji prizadene ali grozi s poskodovanjem na telesu, prostosti, časti ali premoženju ali dohodkih, kaznuje se radi pregreska z zaporom ali strogim zaporom od enega do šestih mesecev. Pozor, somišljeniki! Brežicani — Slovenci! G. M. Krieger, steklar in pleskar v Krskem se priporoča p. n. slav. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. V Brežicah ga pozna že marsikateri in pride v Brežice brezplacno v slučaju, da ga kdo rabi. üolilni shod zz brežiških Slovencev zz: se vrši v soboto dne 13. aprila ob 8. uri zuEčcr v Narodnem domu (mala dvorana). ilnpuni nprl- sestoua rchlamacij UIIKVHI IBU,7a yDli|ni -mm f, razgouor o volitvah v mestni shupini. l'^/N|j|/%j| Pridite mnogobrojno! VOIIICI! Volilni imenik je se- stavita brežiška občina na infamen način; pridite, da ne izgubite svoje volilne pravice! Prinesite s sabo do- kumente (krstni list, domovinski list, delavsko knjižicOj vojasko knjižico, potrdilo tfospoiarja), da že od 19. fe- bruarja 190G naprej bivate tukaj itd. Sklicatelji. Po svetu. Novi milijoni. «ßudapesti Hirlap» je zvedel z Dunaja, da pripravljajo v vojnem ministrstvu nov vojni zakon, ki bo osnovan na dveletni vojaški službi, zaradi česar bo treba 35.000 mož več na leto in vecji strošek 120 milijonov krön. Ogrska privoli v to samo pod pogojem novih narodnih kon- cesij. Toraj se obetajo zopet novi milijoni -- davkov za kanone! .Srečna Avstrija! Najsrečnejša občina ne samo v Ev- ropi ampak tudi na celem svetu je gotovo malo mestece na Nemškem z imenom Kli- genberg. Tarn ne poznajo občinskih davkov prav nie, ampak dobi še vsak obean iz mestne blagajne po 360 krön na leto. To- like dohodke ima mestece iz velikanskih plasti lončene ilovice, ki je mestna last in ki prinaša na leto tako velik dobiček. Kakor pravijo, bodo te plasti neizčrpljene še dolgo vrst let, tako, da bodo še dolgo izplačevali obeanom na leto onih 360 krön, za katcre smo srečnim meščanom Klingenberga prav lahko nevošljivi. Cudeži zadružništva. Vr neki nemški pokrajini v Šlezvig-Holštanju obstoji mala občina, ki sestoji iz petero sei, ki štejejo skupno 1422 prebivalcev. Obcinarji so se združili ter ustanovili najpoprej bralno dru- čtvo za izobraževanje svojih elanov. Potem so ustanovili posojilnico, ki ima sedaj 1,200.000 krön prometa na leto. Pozneje so ustanovili še najraznovrstnejše druge za- druge, tako da imajo sedaj: gozdarsko za- drugo za pospeševanje gozdarstva in boljšo prodajo gozdnih proizvodov, potrošno za- drugo, po kateri so lansko leto nakupili za 47.000 krön poljskih in delavskih strojev in orodja; nadalje imajo zadrugo za umno rejo prašičev. K temu imajo potem še tri za- družne mline, tri zadružne mlekarne, za- drugo za pospeševanje konjerejstva, čebe- larsko zadrugo in zadrugo za gojenje koza. Slednjič so si ustanovili še zadrugo za umno perutninarstvo ter si nabavili skupni telefon. Glejte, kaj napravi zadružni duh! In pri nas Slovencih? Ne bi li bilo mogoče ravno isto? Hajd torej na noge in pogumno v zadruženje. Poljedelski svet se je zbral na Dunaju dne 25. februarja, da se posvetuje o važnih vprašanjih kmetijstva, gozdarstva in rudar- stva. Poljedelski minister grof Auersperg je v daljšem govoru razvijal program poljedel- skega sveta med živahnim odobravanjem navzočih članov. S številkami je dokazoval neresnico, da bi v Avstriji primanjkovalo klavne živine. Že nekaj tednov pada cena živine, meso pa ni nie ceneje. Zastopnik rudarstva je ostro odgovarjal ministru, Češ, da se briga le za kmetijstvo in zanemarja rudarstvo. Zopet se je pokazalo, da ni bilo umestno, da se je rudarstvo izročilo polje- delskemu svetu. Rudarstvo naj se loči od poljedelstva ter priklopi industrijskemu svetu. Obširen je bil tudi razgovor o kmetijstvu Dalmacije. Izvoljen je bil odsek sedmih članov, ki se bode bavil z Dalmacijo po- sebe. V tem odseku je tudi gospod Povše, ki je na željo Dalmatincev prevzel poročilo. Kaj dajemo mi državi in kaj država nam. Koroško plaeuje davkov blizu 11 mi- lijonov, država ji vrača 5 milijonov. Torej plačuje Koroško državi nad 5 in pol milijona. Kranjsko placuje davkov 18 milijonov, država ji daje le pet milijonov, torej plačuje Kranj- sko državi nad 12 in pol milijonov. Pri- morsko placuje državi blizu 67 milijonov, državsi vrača Primorskem 1 1 milijonov, torej placuje Primorsko državi 5ti milijonov. Šta- jersko placuje davkov 46 milijonov. država vrača deželi 14 milijonov, torej placuje Sta- jersko državi 32 milijonov. Slovenske de- žele plačujejo državi 142 milijonov K, od države pa dobivajo 34 milijonov, torej pla- čujejo državi skupaj 108 milijonov krön. Krške novice. Koncert Uik. «Sokola» se vrši, kakor že znano, v nedeljo, dne \4. aprila t. 1. v čitalniški dvorani. Spored: 1. Igra: «Pone- srečena glavna skusnja». 2. P. H. Sattner: «Opomin k petju», poje mešan zbor. 3. A. Sochor: «Nočna rosa», poje moški zbor. 4. «Vprašaš, c'mu, da sem Slovenka?», (češki napev), poje mešan zbor. 5. K. S. Vilhar: «Ah, zakaj si se mi vdala?» samospev za tenor-solo s sprem. glasovirja, poje br. Ocvirk. 6. J. Laharnar: «Mladcsti ni», poje mešan zbor. 7. F. S. Vilhar: , poje moški zbor. 10. Prosta zabava in ples. — Godba na glasovir. — Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K. Odbor. Pedagoško drustvo je imelo v četrtek, dne 11. t. m. zborovanje, katerega se je vdeležilo vkljub slabemu vremenu 40 učiteljic in učiteljev, mcj njimi lepo ste\ilo \v. so- sedne Štajerskc. Predsednik, strokovni učitelj g. Humek, pozdravi s prisrenimi besedami došle koleginje in kolege ter opi.se na kratko skioptikon, to najnovejše učilo. Za njim je govoril c. kr. okr. šolski nadzornik g. Sti- asny o pomenu predavanj, ki jih prireja uči- teljstvo v zvezi z rodb. večeri in sestanki, poda spored predavanj, ki so se že, in katera se bodo še vršila ter vzpodbuja na vztrajno delo, ker le z delom in poukom si bodemo pridobili zaupanje prebivalstva. Kcncem je predaval strokovni učitelj g. Hu- mek o početku in razvoju stavbinskih slogov, pojasnjevaje svoje predavanje s 50 skiop- tienimi slikami. Vsi govori so l)ili poh\alno sprejeti. Književnost. „Spolnc bolezni". Ljudstvu v pouk in svarilo napisal dr. I. Demsar, izdal g. L. Schvventner v Ljubljani. Cena 40 vin., po pošti 45 vin. — Priporočamo najtopleje to poljudno pisano knjižico! Letni in živinski sejmi. Meseca mal. travna t. 1. vršili se bodo v polit. okraju Brežice letni in živinski sejmi sledeče dni: Dne 2. m. trav. v Podčetrtku sod. o. Kozje „ 0- „ v Dobjem „ „ ,, „ 10. „ v Koprivnici „ ,, ,, ,, 17. ,, v Kap ei ah ,, ,, Brezice ,, 17. ,, v Sevnici ,, ,, Sevnica „ 24. „ v Zdolah „ „ Brežice „ 25. „ v Dobovi „ „ ,, „ 26. ,. v Kozjem „ „ Kozje. „ 28. „ v Pišecah „ „ Brežicc Srečke avstrijskega, ogrskega in laškega rdečega križa kakor tudi druge postavno dovoljene srečke, se prodajajo na odplačevanje v mesečnih obrokih. Zastop-nik : Niko Jerbič, Krško (tiskarna). Proda se veliko posestvo z gostilno v Lcskovci na Štajerskem. Cena 20.000 krön. Proda se tudi na ta način, da se isto placa v 2 5 letih s 5%. Natančneja pojasnila daje prodajalec Ivan Golob v Leskovci (pošta Kajhenburg). Razglas. Prihodnji pondeljek 15. aprila ob 9. uri bo v Leskovcu pri Krškem oddano poprav- ljanje podružnice sv. Ane v Leskovcu in sicer pobrivanjB zvonibo, nehaj mizor- shep delo in belenje cerkve od zunoj. Schweiger, župnik. Dvovprežen ,_2 teški voz dobro ohranjen ima za prodati lg. Poljansek v Brežicah. V najem ali na račun sc da na novo sezidana cnonadstropna hiša z gostilno in prodajalno tik novega mosta pri Brežicah na „Griču". Poslopjc stoji ob velikem smre- kovem gozdu, kjer so lepa sprehaja- lisca. Veliko in krasnih stanovanj za lctoviscarje. Zclo lep razglcd na Po- savjc in planinc. Dobra pitna voda, mrzle in termalne kopeli. Prijetni iz- leti v okolico. Vsa nadaljna pojasnila daje Posojilnica v Brežicah. Luteranci — odpadniki od katoliške cerkve v Brežicah so gg.: dr. Josip Osvva- titsch, c. kr. sodni adjunkt, Rihard Kniewas- ser, urar in Emanuel Martini, c. kr. nad- geometer. Ti so pred par leti odpadli od katoliške cerkve iz sovraštva do pode- dovane vere. Sledilo bi jim še več bre- žiških nemškutarjev ä la Matheis (ki svoje hčere luteranom v zakon daje), Schnider- schitsch in drugi, a jim je še Ijubši slovenski kruhek, nego luteranska — nemška vera. Za Brežice se išcejo obrtniki: kolar, urar, kovač. Pričakovati imajo dober za- služek. Prosimo za ponatis! HajüECja zaloga holes, šiuolnih in pisalnih sfrojBU K&&,. Ivan Jax in sin T Ljubljana, Dur.ajska cesta st. 17. Ceniki brezplačno! Slav, občinstvu naznanjam, da sum uJprl zalogo fppežnih, doma izdelnnifi ceyljev «**» moških, žunskih in otročjih od najiiinikTiu-jse do navadnc oblike, iz najsinejšcjj;« kaknr Uuli trpcž- ncga usnja. -— Priporocam se titcfi za naroeila po nieri (po sudajnih visokih ccnah usnja) zcl<> zmernih ccnah i/. različnega usnja in različne sazono. A. OMERZU 7—7 čcvljar v KrŠknn št. KW. Herman Klabučor hlepar in hrouec s šhli in efernitom 5S3 a v Ksškem. 0 bss I'riporocam se slavnemu občinstvu, da prevzamem vsa v mojo stroko spadajoča dela. Obenem se usojam naznaniti, da po- pravljam tudi mehanične stvari, kakor bi- cikelne, šivalne stroje, hišne brzojave in telefone i. t. d. 8 i Svarilo! Prosimo spoštovana gospodinja, 116 zahtevcjte prl trgovcu kar na kratko Zavitek ali Zabojček ^Ciko rije^, temveč določeno Znamko: WF~ Franck da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljSo kakovost — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naŠO zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. TarnLrena cnamka. D. X 4467 Ja. 02 I. Vamvuua auainka. Vamtveua ximink». J.W.M.U Občinsha hranilnica v Mkm H&~ Kdina sluvenska hranilnica v Posavju. "•ta Uraduje ob dclavnikih od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do -\. lire popoldne ; ob nedeljah pa od 8. do 12. lire dop. Ohresti se k glavnici polletno pripisujejo in dobe vlaga- tclji Ictno 4-04"/„. ])osnjuje se proti vknjižbi po 5% proti poljubnemu vračilu, na oscben kredit pa po G"/o brez drugih stroskov. Za varnost hmnilnih vlog jamči: občina Krskr», posebni poroštveni sklad in rezervni sklad in vse iinetje hranilnice same. o Hranilne vloge imajo sirotinsfso uarnost. Zavpd stoji pod vladniia nadzorstvom. Stavbinska zaclruga „Lastni Dorn" vpisana zadruija z omejeno zavczo ~ v lirezicah zzzzz: kupuje svojim cl;m<>ni hi^c, zida s\ojim članom hise. posojuje s\<»jim članom denar na menjicc in zemljišca, eskomptira (prevzema v talojšnje izplačilo) terjatve svojih članov-obrtnikov. Izposojcni denar sc obrestujc s ö1/,"/,, do 0"' in se vraca proti '/ °/, l r» si ' * • • . * tits) Ml * i 2 I U do 2 /() amortizaciji. Ocln. družba združenih pivovarn Žalec in Lašhi trg v Ljubljani priporoča svoje 4 izborno pivo v sodcih in steklenicah. Zastopnik pivovarne v Brežicah je g. Alojzij Schweiger. ZahfBvojte povsod „Posavsko Strožo" in naj ne manjka v nobeni gostilni ali havarni! SV.OJI K SVOJIM! Slovenci! Združimo se! Sloga jači, nesloga tlači! Podpirajmo le svoje prijatelje! Podpirajmo le slovenske trgovce, obrtnike in krčmarje! MBS! tpflflVCI SU" tvr^1¦ zemljisca in osebni krcdit pioti ö'/a% a!i li% übre" njitiPgtlJjP liraniinc vloge s 47/70 (*{lV[ m P°J Oti sto), plačuje da- UUIuaiuJB ve|, oj hranilnih vlog (rentni clave'k) sama; linnriniP vsa^' P°n^elic'c in četrtek od 8'/a do 12. lire dopoldne UIUUIIJL v ^v^j,^,^ jj>omu>; j nadstropjo; ima ^UniP nnifilnP v «Narodnem Domu» z lepim hlcvom in pro- novega mostu čez Savo ; toči lc dobra in pristna domača, izbrana vina. Hn^lliiiliP UinnS sPrc.iemil