RAZBRAVA O OSNUTiKiU SINDtKALNE LISTE 1977 Vrsta tehtnih pripomb Dodatek za omejevanje fluktuacije nl dodatek ... že v eni prejšnjiti številk Dogovorov smo poročali, da je bil od druge polovice okto-bra v javni razpravi osnutek sindikalne liste za leto 1977. Do 20. novembra je bil skle-njen prvi krog javne razprave v osnovnih organizacijah in v občinskih odborih sindikata, y katerem so bili ovrednoteni in izoblikovani predlogi in prl-pombe k osnutku liste. Tako bo v prvi polovici decembra odbor slovenskih sindikatov za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov na osnovi pnpomb oblikoval predlog nove sindi-kalne liste in ga posredoval v sprejem republiškemu svetu zveze sindikatov Slovenije. S tem bo hkrati organizacijam združenega dela omogočeno, da njena določila vgradijo v svojo interno zakonodajo ter v sa-moupravne sporazume panog in v družbene dogovore obmo-čij, sočasno s pogoji gospo-darjenja za 1977 leto Razveseljivo je spoznanje, da so prvi odmevi na osnutek li-ste prišh v začetku novembra; potemtakem je bilo že takrat jasno, da bo javna razprava v sindikatih na to temo izredno razgibana in živahna, zlasti še, ker so nekatera nava določila, med niimi predvsem ukinitev dodatka za omejevanie fluktu-akcije, izplačila regresov po so-cialnih kriterijih, terenski do-datek, nagrade ob delovnih ju-bilejib itd., vzbudila med de-lavci veliko zanimanje, marsi-kje pa tudi nasprotovanje K.je so torej razlogi za ukinitev do-datka za omejevanje fluktuaci-je (pogleimo en sam dovolj zgovoren primer iz javne raz-prave o osnutku liste) in ne nazadnje, kje je bistvo dose-dan.jih pripomb na to spre-membo. Sestavljalci nove sindikalne liste zagovarjajo tezo, da doda-tek za omejevanje fluktuacije ni dodatek za posebne ali tež-je delovne razmere in tudi ni rezultat udeležbe delavca v osebnem dohodku po vloženem minuiem in živem delu Torej bi lahko sodili, da je ta dodatek v bistvu dodat.ek za »nedelo«, saj ga v domala vseh temeljnih in drugih organiza-cijah zdmženega dela delijo li-lavcu po 5 odstotkov na nje-gov neto osebni dohodek. De-jansko pa bi morali dobiti do-datek za omejevanje fluktuaci-je izključno delavci na takih delovnih mestib, na katerih je fluktuacija odločilnega pomena za proizvodni proces. Dodatek, kakršnega delijo v večini de-lovnih organizacij (med ajimi tudi v mnogih v Centfj), je potemtakem zgrešil svoj ilav ni namen, zato povsem umestno vprašanje, ali je do-datek za omejevanje fluktuaci-je, ki ga določa osnutek nove sindikalne liste še sploli potre-ben? Kaj pa terenski dodatek? Z osnutkom liste za 1977. leto si sindikati prizadevajo za spo-štovanje določil celotne liste, ko bo ta sprejeta in vkijuče-na v samoupravne spor^zume in akte delovnih orgamzacij. V javni razpravi je bilo po dosle-zbranih predlogih veliko pn pomb tudi na določilo o teren-skem dodatku, čeprav je bilo stališče sindikatov že doslej do-cela jasno glede namena ui uporabe tega dodatka. fega stališča pa doslej niso spošto-vali v prenekaterj temeljni or ganizaciji, kdo pa je temu kriv je vsaj zaenkrat težko reči — ali ne dovolj odločne osnovne sindikalne organizacije, morda poleg njih še kdo drug .. Zna-no je, ne oziraje se na ugiba-nja o krivdi teh ali onih, da so delovne organizacije (seveda tega pojava ne gre posp)oš»-vati) uporabljaie terenski do-datek čestokrat popolnoma v nasprotju s predpisi brez Ua Krfrnhkoli posledic Namen tere-iskega dodatka, kot ga podp^rajo sindikati, pa je v nadom "jtilu višjih živ-ljenjskih stroškov, torej po-vsem drugače, kakor so ga poj-movali v mnogih podjetjih, v katerih so »videli« terensk, do-datek kot del osebnega dohod-ka delavca in so ga kajpak ta-ko tudi izplačevali. Tako nji-hovo početje je bilo zav^st.no O tem ne more biti dvoma saj vemo, da terenski dodatek ni obremenjen s prispevki, kot so sredstva za osebne dohodke. Potenntakem so delovne orga- nizacije, ki so šteie delavcu te-ren&ki dodatek v osebni doho-dek, umljivo piačevale manjše prispevke, kakor bi jih sicer morale po veljavnih predpisih. Tako je delovna organizacija varčevala na račun delavcev, ki so delali na terenu, delavci pa so bili razumljivo zaradi tega močno prikrajšani. Spričo takš-nih in podobnih pojavov, ki so marsikje postali praksa, predvideva nova sindikalna li-sta ukinitev terenskega dodat-ka vsem tistim delavcem ki se vsak dan vozijo na leren in se po delu vračaio domov. Najnižji osebni dohodek Podobno kot lani, je prišla tudi na osnutek nove liste vrsta pripomb, ki zadevajo do-ločilo o najnižjem osebnem do-hodku, s katerim zagotavl.jamo delavcu materialno in socialno varnost. Osnutek liste predvi-deva, naj bi najnižji osebni do-hodek delavca, kl opravlja naj-bolj enostavna dela iri dela poln delovni čas ter hkrati do-sega normalni poslovni uspeh in dela v normalnih d^lovnih razmerah znašal najmanj 60 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji, v preteklem koledarskem letu, kot ga ugo-tovi in objavi republiški zavod za statistiko v Uradnem listu SRS. Med javno razpravo so v Stevilnih delovnih organiza cijah predlagali, da bi znašai najnižji osebni dohodek naj-manj 65 odstotkov poprečnega osebnega dohodka na zaposlo-nega v slovenskem gospodar stvu v 1976. letu, saj bi s tem delavcu ob naraščanju življenj-skih stroškov brez dvoma de-jansko zagotovili materialno in socialno varnost. Slej ko prej ostaja odprto vprašanje administrativnega določanja najnižjega osebnega dohodka v republiki, ki ga pre-dvideva tudi osnutek nove sin-dikalne liste, čeprav bi se pri tem morali zavedati, da bo tre-ba poslej (seveda, če bodo pre-dlogi in pripombe sprejeti) ob-likovati najnižji dohodek po rezultatih dela. Več pripomb v javni razpra-vi je bilo tudi na 7. določilo liste, ki govori o osebnib do-hodkih pripravrnkov Ne toli-ko na tačun njihovega oseb-nega dohorlka kot na to, da bi morale ne samo osnovne sindikalne organizaci ie, marveč tudi samaupravni organi in ostale institunije v delovnih organizacijah, skrbet: za dosle-dno spoštovanje zakona o uva-janju pripravnikov tia