V Trstu dne 4. Decembra 1908 St. 49. ^haja v Trstu vsak , petek popoldne = Uredništvo in npravništvo jliua Boschetto št. 5. II. nad. ^ Telefon št. 1570 = 1/ — Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. f Posamezna številka = 6 vin. == Inserati po dogovoril. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K.. četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. v . ■■ ■■■:.- zj friaški Slovenci. V nedeljo, dne 6. decembra t. 1. ob 10 uri in pol dopoldne se bo vršil v veliki dvorani « N AROD N EGA DOMA» ( Xrg Caserma) s vi mifestacijski= SHOD =za slovansko vseučilišče. = Ker je stvar zelo važna, želimo, da se naši sodrugi iz mesta in okolice udeleže tega shoda v čim večem številu. Sklicatelji v imenu tržaških akademikov. Zadruge, socijalna demokracija in agrarna Stanka. (Dalje in konec). Nevspehi, ki so se morali pokazati pri - konstimnih društvih, pri proizvajalnih in pndajalnih zadrugah med kmeti, pa so temu kmalu jeli jemati zaupanje na zad¬ ruge in to tembolj, ker je med tem poli¬ tični vpliv duhovščine na kmeta postal to¬ liko močnejši. Duhovstvo je to svojo moč pridno in lokavo izkoristilo, kovalo železo, dokler je bil čas, ter se kot voditelj kmečke mase, znalo tesnejše združiti s fev¬ dalci in opreti se z njimi vred na vlado. Tako je danes duhovstvo vladajoča stranka v Avstriji. Na Slovenskem je duhovstvo precej strlo moč liberalizma. Naprednjaštvo je danes le goljufivo ime, s katerim se t hoče zalepljati vse pege in madeže libe¬ ralne stranke. Le pri manjšem številu kmetov, ki siremč po izobrazbi in napred¬ ku, kot protitok proti lažnjivemu libera¬ Ozdravitev družabnega življenja poprirotloslovjn (Die Gesundung des sozialen Lebens durh die angevvandte Natunvissenschaft) je naslov knjižice št. 185/86 zbirke «Družabni napredek (Sozialer Fortsebritt')*, ki izhaja že nekoliko let v svrho izobrazbe širših dojev. 'Knjižico je spisal naš rojak dr. Ivan Žmavc, uradnik vseueilišeae knjižnice v Pragi. On je pred par leti izdal enako razpravo pod imenom : Osnutki splošne de- ! lavske teorije (Elemente einer allgcmeinen f Arbeitslehre). Dr. Ivan Žmavc se priznava očitno za pripadnika naturalistične struje, katere duševni voditelj na Nemškem je ^ iljem Ostwald. Pisatelj v predlogu pri¬ ziva, da ni mogoče, ali lc težko razviti v tanjšem delcu novo delavno teorijo, zato hoče podati le glavne migljaje, da bi 'spodbudil k premisijanjn. Dr. Ivan Žmavc | sc je lotil s stališča naturalistične vede j /hines po vsem svetu najaktualnejšega vpra- 1 ' ii nja, t. j. rešitve delavnega vprašanja po- j sobno s pravne in pedagoške strani. Razprava je deljena na šest delov. V f Prvem delu pisatelj na kratko kaže na Soc >jalno življenje sedanjosti, ki se je raz- "1° na podlagi starega prava v stari državi, mka to socialno življenje kot bolno in 'depa iz tega, da dosedanja uprava in Pravica ni sposobna vzdržati zdravega dru- zabnega življenja. Pravi: vsa pravica, ki . J° imamo, nam prihaja od rimskega prava, lizmu in šopirnemu klerikalizmu, je jela nastajati kmečka stranka. Slovenska socijalnodemokratična stranka stoji toraj pred dejstvom, da nima pred seboj ne velike industrije ne veletrgovine, ampak ima proti sebi veliko kmečko maso pod vodstvom duhovstva, soviažnega in¬ dustriji in izobrazbi. Odprta- -je socijalni demokraciji dvojna pot: pot agitacije, učiti kmeta, kjer le more o pravem stališču kmeta' proti veleposestvu, veleindustriji, ve¬ letrgovini in proti delavstvu. Učiti ga je, da imata kmet in delavec braniti iste in¬ terese proti istemu sovražniku, da imata končno eden in isti cilj, da je le pot v njega dosego nekoliko različna. Učiti ga je, da ima slovenski kmet ves interes, zdrobiti veliko posestvo, izločiti posredovanje trgo¬ vine. Podučiti ga je, naj kmet prodaja svoje pridelke naravnost delavcu, izklju- čivši trgovca posredovalca. Kazati mu je, da se cena živil dvigne le, če se delavcu posreči proti veliki industriji dvigniti svojo mezdo ter živila naravnost odjema pri kmetu producentu. In prvo skupno sred¬ stvo v dosego skupnega cilja je boj za splošno volilno pravico, ker le po tej poti se iztisne moč še ostalega fevdalizma, du¬ hovstva in velikega kapitala ter državna moč preide v roke zastopnika malega kmeta in delavca. Druga pot pa je organizacija kmeta. Delavcu je organizacija lahka v in- dnstrijalnih središčih in naravna je zveza potom strokovnih društev, n. pr. da se de¬ lavci, mizarski kovinski, težaki itd. družijo v eno veliko združbo v celi državi, da se i bore proti izkoriščanju po dotični veliki obrti. Poleg tega pa je strokovno društvo naravno središče za izobrazbo delavstva, za čitanje, za predavanja in za sestanke. Kakor je strokovna organizacija lahka za delavca, tako je težko mogoča za kmeta, in kakor je naravna za delavce strokovna or¬ ganizacija, tako naravna je za kmeta in malega obrtnika zadružna organizacija. De¬ lavstvo tvori predvsem veliko združbo ljudi, da se revolucijonarno upre premoči velikega kapitala. Delavstvo nima lastnega orodja in akumulativnega kapitala, nasprotno pa sta kmet in obrtnik razkropljena ter imata svoje orodje in svoj, četudi mali akumulacijski kapital. Delavstvu, je torej družiti v prvi vrsti osebe, kmetu in ma¬ lemu, posestniku orodje in ročno delo. Zato delavstvo sili' po strokovni organizaciji, kmet in obrtnik pa po zadružni organi¬ zaciji. Delavstvo zato stremi po splošni izobrazbi, mali krnet in obrtnik po stro¬ kovni izobrazbi. Prva se da pospeševati po knjižnicah, predavanjih itd. strokovnih or¬ katero se je premaganim narodom vsililo, ki se je nabralo v knjigah šele takrat, ko je že rimska država bila izprijena do jedra in zvela, da pogine. Današnja država žrtvuje ogromne svate davkov im moči, da se to preperelo pravo prepisuje od roda do roda in vzdržuje po ozkosrčni birokraciji. V drugem oddelku kaže na svetost dela. Spominja se največjih pisateljev 20. stoletja, Zola, Ibsena in Tolstoja, kateri vsi so sla¬ vilci dela, proroki dela. Kot temeljno na¬ čelo postavlja dr. Ivan Žmavc rek: „Edina mera resnice je dejanje in delo“ in «Dru¬ žabni red ni nič drugega nego svet smot- renega dela, ki služi človeškim potrebam*. Z največjim nemškim pesnikom zakliče: «Wer immer strebend sich bemiiht, den konnen wir erlosen», «lc tega čaka rešitev in zmaga, kdor stremi naprej in dela». V tretjem oddelku sklepa : ako je delo najsvetejša prikazen človeštva, torej je tudi dolžnost države, da vsakega vzgaja za delo. Trdi: brez smotrenega dela ni ne gospo¬ darstva no blaga, brez smotrenega dela pa tudi ni zdravja in človeške moči. Vsa šola mora biti le delo le v delu je šola. Skli¬ cuje se na nemškega učenjaka, zdravnika Mayerja, ki je leta 1840 znanstveno prišel do zaključka, da se človeška kri brez dela pridi, da je delo v razmerju krvne topline in krvnega sestava. V četrtem oddelku pisatelj sklepa dalje: ako je delo sveto in ako je k delu vzga¬ jati vsakega človeka in vse človeštvo, ganizacij, druga pa v šolah in delavnicah za¬ družne organizacije. Torej malega kmeta in malega obrtnika ter delavstvo veže skupni konečni cilj, druži ista politična bojna pot, le ekono¬ mična organizacija jih navidezno loči. Konečno, demokratična stranka mora toraj imeti z delavsko demokratično en program, eno taktiko, le temelj eko¬ nomične organizacije prve leži v za- Pretečeno nedeljo se je vršil v Delav¬ skem domu, na poziv političnega odbora jugoslovanske soc. dem. stranke v Trstu, velik shod, na katerem se je razpravljalo o načrtu zavarovanja za starost in onemo¬ glost. Velika dvorana v II. nad. je bila tudi takrat polna slovenskega delavstva. Nemško, češko in poljsko delavstvo je na raznih shodih že povedalo nasprotnikom delavskega zavarovanja, da ne bo trpelo, ako bi se hotelo preprečiti, da bi se načrt, ki ga je predložila vlada, nekoliko popra¬ vil in odobril. Treba je bilo, da pove to tudi slovensko razredno zavedno delavstvo in da tudi ono pokaže svojim sovražnikom, da je vedno in v vsakem trenotku pri¬ pravljeno nastopiti v bran svojih pravic. Shod je otvoril sodr. Regent, ki jo bil tudi izvoljen za predsednika shodu. — V kratkih besedali je raztolmačil pomen tega shoda ter se zahvalil navzočim, ki so se kljub agitaciji/ ki "so jo delali narodnjaki proti temu shodu, udeležili v tako velikem številu. Nato poroča o dnevnem redu sodr. Fran Milost. «Načrt starostnega in invaliditetnega za¬ varovanja, ki ga je vlada že objavila in o katerem se bo v kratkem razpravljalo v državnem zboru, je sad dolgotrajne delavske agitacije in vspeh splošne volilne pravice. Kandidatje vseli meščanskih strank, so sicer na shodih in v. časopisju vedno pov- darjali potrebo starostnega in invaliditetnega zavarovanja. Tudi so obljubavali, da bodo delali v to svrho. Toda treba je bilo, da je delavstvo poslalo v državni zbor veliko število svojih zastopnikov, ki so, zaveda¬ joči sc svojih dolžnosti in moči organizira¬ nega delavstva, prisilili vlado, da je pred¬ ložila rečeni načrt*. (Tukaj jc sodr. Milost potem se mora tudi delo in delavca opro¬ stiti verig, ki ju danes oklepajo. Kaže na gorostasno izkoriščanje dela ter navaja za vzgled statistiko Nemčije, kjer se ima na leto pridelka za 25 miljard mark. Od tega pripada le 18 miljard onim, ki so pridelke izdelali in celih 7 miljard pripade onim, ki so živeli brez dela. 80% celega prebivalstva dela, le 15% prebivalstva jc takozvani srednji stan in 5% živi brez vsakega dela. 80% delavstva se toraj trudi, da kopiči bogastvo 5%, ki živi brez vsakega dela. Po statistiki kaže, kako le veletrgovina draži pridelke za 50% s tem, da pridelkov in izdelkov ne privajajo naravnost konsu- rnentom. Ogorčeno kliče, da je duša da¬ našnjega gospodarstva ne zadovoljevanje ljudskih potreb, marveč le profit vladajoče manjšine. Zato končno izvede: ozdravljenje dru¬ žabnega telesa more priti lc od osvoboditve dela, ki služi človeški potrebi. V petem oddelku kliče na skupen socija- len boj, na skupno stremljenje, da se delu izvojuje spoštovanje in delu prizna pravo vrednost. Za to treba postaviti \ polno veljavo tehnično vedo, in tehnik mora do¬ ločiti vrednost dela. Kajti, kakor je fizika veda, ki nas uči, kako se izpreminjnjo in menjajo prirodne sile, tako tehnika ni nič drugega nego znanje, da se te prirodne sile zajemajo ter preminjajo za človeške po¬ trebe. Kakor zna fizika meriti prirodne sile, tako zna tehnika povedati pravo vred- družništvu, druge v strokovnih društ¬ vih; vez skupne organizacije pa je v konsumnih društvih delavstva. V tem je dano delavski socialdemokra¬ ti čni stranki podlaga glede zadružništva in gledč sloge in zjedinjenja s kmečko demo- ! kratično stranko. S tem pa je tudi poja¬ snjeno dosedanje stališče del. soc. dem. stranke : bila je pasivna glede zadružništva, dokler ni iskala dotike s kmetom in obrt¬ nikom, je aktivna ko jo išče in najde. pojasnil glavnejše točke vladnega zavaro¬ valnega načrta o katerem priobčimo v krat¬ kem daljšo razpravo in natančne podatke. Op. ur.) Iz tega načrta je razvidno — nadaljuje, — da je vlada le v malem ugodila zahtevi delavstva. Socialna demokracija ima že v svojem programu zahtevo, da se mora de¬ lavsko zavarovanje korenito preustroiti; uvesti da se mora splošno zavarovanje za starost in onemoglost; popolniti da se mora z zavarovanjem vdov in sirot itd. Vsega tega bi zamanj iskali v vladnem načrtu. Konštatirati jc treba pač z veseljem, da se hoče potom tega načrta raztegniti zavaro¬ vanje na poljedelske delavce, na drvarje, na male posestnike in obrtnike. Ne moremo pa odobravati zakaj so od teh dobrot iz¬ ključeni vsi pomorski delavci, ki tvorijo veliko število za lastno življenje in zdravje v večni nevarnosti delajočega delavstva. Tudi nas boli srce, ako še posebej pomi¬ slimo, da je večina pomorskega delavstva, slovanskega. Zato poživljamo slovanske po¬ slance da odstranijo to kričečo krivico, ki jo vsebuje vladni načrt. Tudi je smešno, da se hoče izključiti iz zavarovanja one delavce, ki zaslužijo slučajno 200 kron na mesec. ARada je rekla, da hoče s tem na¬ rediti uslugo zdravnikom. To je naravnost smešno. 200 kron mesečnih. To je vendar plača ki zadostuje samo vsakdanjim potreb¬ ščinam. Dotičnik s tako plačo, bo v slu¬ čaju bolezni ostal zdravniku prav gotovo dolžan. Sicer je pa nemogoče, da se de¬ lavci, ki so danes že zavarovani, odrečejo nadaljnemu in boljšemu zavarovanju. Nato moramo vlado že danes opozoriti. Ampak načrt zavarovanja ima tudi svoje dobre strani, ker posega tudi v sedanje bolniško zavarovanje. nost dela človeškega. Moramo torej tehni¬ čnim potom določiti človeške potrebe, po tehniki moremo določiti človeško mogoče delo in po tehniki moramo znati izračunati, koliko vrednosti nam človeško delo iz pri¬ rode dvigne in dovede. Sklepa, da se bode po tej socijalni tehniki dalo priti do pra¬ vice. V šestem in zadnjem svojem delu končno- poudarja, da za človeštvo ni druge rešitve ni drugega zdravljenja, nego ono po delu. Zdravljenje nadzirati in voditi mora ljudstvo .samo s tem, da se zaveda svoje moči in svojega pomena kot delavec. Ako sc bode človeštvo zavedalo vrednosti dela, potem pade tudi zastareli sistem rimskih zakonov in ideja vsega zakonodajstva bode: vsak proizvod človeškega dela bodi pod varstvom vseh. Konča z lepimi besedami: Delo vstvarja objektivna dobra, vred¬ nosti. Delo vstvarja idealna dobra: resnično, dobro in lepo. Delo vstvarja življenje. Zakoni socijalnega dela so zakoni so- cijalnega življenja. Delavno pravo socijalno življenje silno pospeši in preustroji, delavno pravo bo naj¬ mogočnejše pomagalo vzgajati ljudstvo k sreči. Opozarjamo slovensko občinstvo na na¬ šega pač edinega socijologa, ki nam je v kratkem času dal že dva lepa prinosa k rešitvi delavskega vprašanja. Dr. H. Tuma. iačrt zavarovanja za starost in onemoglost in delavstvo. Shod v Delavskem domu dne 29. nov. 1908. DELAVSKI LIST Tako določa n. pr. da se doba bolniške podpore podaljša od 20 tednov, kakor je bila dosedaj, na eno leto. Tudi določa, da se bolniško podporo zviša od 60 na 90°/o plače. Kadar bo delavec bolan, bo imel mesto 60 vin. kakor do sedaj, od vsake krone plače S)0 vin. na dan. Dobro je tudi da se porodnicam zviša podporo za prve štiri tedne po porodu za 150% ter da bodo imele pravico do podpore že 4 tedne pred porodom. Tudi so nekatere določbe tega načrta za delavstvo zelo neugodne. Na eni strani nam vlada popolnoma resno pripoveduje, da se nebo vmešavala v avtonomijo bolniških bla¬ gajn, na drugi strani pa vidimo, da določa načrt nekake okrajne oblasti, ki jih ime- tudi iste dobro funkcij onirati. Tu ne odlo¬ čuje vsebina zakona temveč kako sc ga tolmači in kako se uporablja denar. Mož, ki ima zaupanje med delavstvom, bo z najslabejšo postavo delal v korist delavstvu. Z najboljšo postavo bo pa de¬ lavski nasprotnik delavstvu škodoval. Že danes vidimo razloček pri zavaroval¬ nicah proti nezgodam. Če pogledamo v bol¬ niške zavarovalnice, ki so v krščansko socialnih oziroma v narodnjaških rokah, ki nočejo zvišati podpore na noben način. Večkrat mora delavec letati od Poncija do Pilata, da dobi svoje pravice. Interesi de¬ lavstva slone na tem, da dobe delavci upravo starostnega zavarovanja v svoje roke. In vendar se hoče to upravljati po- Dopolnilne volitve v predstojnico delavske zavarov. proti nezgodam Delavci! nuje vlada. Klerikalci bi radi imeli pod polnoma brez delavcev! svojo komando vse take le zavode, zato pa skušajo na vse mogoče načine uničiti avtonomijo naših bolniških blagajn. Ako se klerikalcem posreči ta načrt kajti ne smemo pozabiti, da je imel pri tem načrtu vmes svoje prste tudi gospod Gcssmann — se poveča nadzorovalno pravo oblastev in zanetilo bi se na ta način boje med upravo in nadzorstvom. Tudi se hoče v dosedanje delavske zavarovalnice upeljati proporcionalni volilni zistem. Za deželne zbore niti splošne volilne pravice, za državni zbor in vse drugo ne proporcionalnega volilnega zistema, pač pa za delavsko za¬ varovalnice. Mi smo za proporcionalni vo¬ lilni zistem, toda vpelje naj se ga prej v državne in in deželne zbore in občinske svete. Hoče se namreč narediti nasilstvo nad razredno zavednim delavstvom in pri¬ pomoči do zastopstva krumirjem, da bi tudi tam, v delavskih zavodih delali za delo¬ dajalce. V zavarovanju proti nezgodam ne določa načrt nobenega napredka. Nasprotno, rente bodo še nižje, ker sc ne bo več računalo na podlagi resničnega zaslužka, marveč po mezdnih razredih. In ako bo poškodba de¬ lavca mala, dobi dotičnik enkratno od¬ pravnino. Popolnoma pohabljenim se pa položaj nekoliko zboljša. Deficit zavoda proti nezgodam, ki znaša 70 milijonov, ostane nepokrit, vlada je pa seveda oblju¬ bila, da v bodoče ne bo več deficita. Se¬ veda, tudi to hoče ukreniti vlada na račun delavstva. Dobo zdravljenja poškodovanih na delu se hoče, na račun bolniških bla¬ gajn povišati od 4 na 13 tednov. Dosedaj je bolniška blagajna plačala od delavca, ki se je poškodoval na delu, 4 tedne polo¬ vico podpore bolnišnici, polovico podpore pa družini. Po štirih tednih je pa dala družini celo podporo. Tako je dobila, ako je bil kedo 210 dni bolan bolnišnica za 28 dni K 67'20 družina „ 182 „ „ 4H'60 Skupaj Načrt določa v zastopstvo: 1 /i delavcev, % podjetnikov, l U jih pa imenuje vlada 1 sama. K 478'80 Po vladnem načrtu bi se pa stvar spre¬ menila in sicer bi plačavala bolniška bla¬ gajna bolnišnici vse troške za vseh 210 dni kar znaša K 594’ — Družini za 210 dni polovico navadne podpore „ 220’ — Skupaj K 724'— Tako bo dobila bolnišnica 24:720 K več' od bolniške blagajne in družina bolnika 191'60 K manj. Iz tega bi bilo razvidno, da se hoče delavstvu indirektno škodovati. Največjega pomena je zavarovanje za starost in onemoglost. Toda tudi tu so ne¬ katere določbe, katere bo treba odstraniti. Težko bo dobil kdo najvišjo rento t. j. 558 K na leto. Zato bi moral 40 let vsak teden zaslužiti čez 36 K. Ampak kakor bodo rente male, vendar smo prisilili vlado, da je priznala princip starostnega in in- validitetnega zavarovanja. To kar bomo dobivali ne bo več miloščina temveč pra¬ vica, katero bomo lahko zahtevali. In od¬ krito lahko rečemo, da bi bil zavarovalni načrt za 100 krat boljši, da so imeli mesto klerikalci svoje prste vmes socialni demo- kratje. Za vsacega zavarovanega bo vlada prispevala 90 kron na leto. One, ki imajo 2400 kron plače, je vlada izključila iz za¬ varovanja in se jim noče dati tistih 90 kron na leto. Samostojni mali obrtniki in mali posestniki bodo morali doživeti matu- zalomovo starost, ako bodo hoteli dobiti od 148 do 246 K na leto. Tako rešujejo narodnjakarji in klerikalci kmeta in obrt¬ nika. Mi soc. dem. smo vedno zahtevali da imej pravico do zavarovanja tudi kmet in obrtnik. Toda neumno je, ako sc hoče spraviti kmeta, obrtnika in delavca v en sam lonec. Razmere teh stanov se razli¬ kujejo. Samostojne zavarovanec se je hotelo na ta način oropati samodoločbe v zavaro¬ valni upravi. Tako hoče urediti vlada te nove zava¬ rovalnice. Pravi da ima pravico tako urediti, ker prispeva samo s 90 kronami na leto za vsakega zavarovanca. Od kod pa dobi vlada ta denar? Za leto 1908 je rabila vlada 7 miliard 161.6 milj o nov kron do¬ hodkov. Dobila jih je in sicer: 314.7 mi¬ lijonov direktnih in 644.4 indirektnih davkov. Toda med direktnimi davki je vštet tudi hišni davek ki znaša 91.3 mili¬ jone, katerega pa nalože navadno hišni gospodarji najemnikom, ki so po večini de¬ lavci. Tu imamo tedaj 19.22% direktnih in 63.33°/o indirektnih davkov. Indirektne davke pa plačuje po večini samo delavstvo. In ako ima vlada pogum potrositi 359.9 milijonov (v letu 1908) za vojaštvo, ako od delavskega denarja potrosi vlada 385'2 milijone za državne dolgove; ako potrosi vlada 11.5 milijonov za civilno listo, potem ima delavstvo, ki polni vladne blagajne, pravico zahtevati od vlade, da prihrani ne¬ koliko milijonov tudi za delavstvo samo. In ker je ta denar ves sad krvavih žuljev delavstva ima to tudi pravico si ga samo j upravljati." Kar je tedaj od novega zava¬ rovalnega zakona dobrega, naj se ohrani, kar je slabega pa odstrani. Naša naloga in naloga naših poslancev bo, da se pri razpravi o tem zavarovalnem načrtu rente zvišajo in da se da delavstvu potreben vpliv pri upravi. Ne bodemo tr¬ peli, da bi bilo tako važno delo socialne pravičnosti zastrupljeno z delavstvu sovraž¬ nimi tendencami. To je naša dolžnost. In zaradi tega mo¬ ramo biti vedno in vsakem trenutku pri¬ pravljeni da odbijemo napad sovražnika. Končno predlaga govornik sledečo re¬ solucijo : «Slovenski delavci zbrani na javnem shodu v Delavskem domu v Trstu dne 29. nov. 1908 pozdravljajo nov zakonski načrt o reformi in popolnitvi delavskega zavarovanja kot pridobitev večletnega de¬ lavskega boja. Da se je razširilo bolniško zavarovanje na poljske delavce in 'samostojne obrtnike, smo se približali rešitvi enemu izmed naj¬ važnejših naših vprašanj. Starostno zavarovanje v obliki vladnega načrta smatrajo za nezadostno in se ga bo moralo v parlamentu temeljito zboljšati. Odobravajo, da obsega načrt tudi sta¬ rostno zavarovanje malih obrtnikov in ma¬ lih posestnikov, katerih življenskc razmere niso mnogo boljše od delavskih. Obsojajo najstrožje zmešano organizacijo uprave, ki določa skupno upravo starost¬ nega zavarovanja delavstva in samostojnih slojev, ker je tak zistem obem delom za¬ varovancev nevaren. Protestirajo najcnergičnejo, da se hoče delavstvo skoraj izključiti iz uprave sta¬ rostnega zavarovanja, ter da sc ga hoče oropati avtonomije bolniških blagajn, potom katere sc ježe dokazalo, da je edino mo¬ goče voditi pošteno administracijo. Na tak način bi se poslabšalo svobodno admini¬ stracijo. Škodovalo bi se pa ne samo de¬ lavstvu ampak celemu organizmu. Ovirano bi bilo regolarno delo bolniških blagajn in njih vrednost za delavstvo bi se zmanj¬ šala. Slovensko delavstvo pričakuje od parla¬ menta in od socialističnih poslancev, da se s vso silo zavzamejo, da poslane načrt kmalu zakon v smislu delavskih zahtev ter da se z vso energijo zavzamejo za me¬ rodajno zastopstvo delavstva v teh zava¬ rovalnih zavodih*. Ta resolucija je bila enoglasno sprejeta ter poslana na kompetentno mesto. Ko je še spregovoril par besed sodr. Regent o zadnjih dogodkih na Dunaju in v Trstu zaključi ta lep shod s primernim govorom na delavstvo, ki je potem še da- Dne 16. decembra 1908- se bodo vršile dopolnilne volitve v predstojništvo delavske zavarovalnice proti nezgodam. Meščansko zakonodajstvo je dovolilo de¬ lavstvu do danes samo manjšino zastopstva v tem pomožnem zavodu, ki ima nalogo vsaj deloma olajšati boli in bedo delavcev v najtežavnejših momentih življenja. Na tisoče je delavcev, ki se morajo vsako leto kot žrtve dela zateči v ta za¬ vod, da dosežejo to, kar jim gre po pra¬ vici. Mnogo je še delavcev, ki ignorirajo lastne pravice; zato pa je potrebno, da imajo zastopnike, ki naj jim dajajo nasvete in glas, ki naj jih brani. To zailiorejo sto¬ riti le delavci izvoljeni od delavcev da zastopajo delavstvo. Trikrat zaporedoma je že organizirano delavstvo izvojevalo zastopstvo delavstva, izvolivši v ta zavod lastne može. Danes se boj ponovi. V interesu delavstva predlagajo podpi¬ sani na vakantna mesta sledeče kandidate : Predstojništvo : I. Kategoria (zeleni volilni listek). Član: Muloil Frail, težak v zadrugi za nakladanje blaga v prosti luki v Trstu. Namest.: Zollia Ivan, uslužben pri Lloydu (Hangars) v Trstu. II. Kategoria (modri volilni listek). Član : Paulicll Štefail, mehanik v Lloy- dovem arzenalu v Trstu. Namest.: Vittori Ivan, kotlar v Lloydovem arzenalu v Trstu. potem ko začne delati, odnosno zadnji ča s tretjega dne potem, ko mine delavno raz¬ merje*. v ., ,. T1 , Važno je to določilo tudi za Pavletiča (in tudi za vse druge gospodarje, s katerimi danes ne bomo bavili), naj premišljuje se če. se zlaga z njim njegova navada, ds VI. Kategoria (rožnati volilni listek). Član: Fabbro Josip, uslužben v papir¬ nici Leykam-Josefsthal v Podgori pri Gorici. Namest.: Kmet Anton, uslužbenec v Mlinu občnega konsumnega društva v Idriji (Kranjsko). Slovenski delavci! Glasujte vsi samo za te naše sodruge. Ne pozabite nikdar, da samo razredno zavedni delavci poznajo trpljenje in potrebe delavstva in da samo ti morajo odkritosrčno zastopati delavske koristi. Politični odbor jugoslovanske soc. dem. stranke v Trstu. Komisija strokovnih organizacij. odtegne delavcu po 40 vin. na teden bol. blagajno tudi za 6 tednov nazaj, če je bil toliko časa doma; da pove delavcu, I; pride zopet v delo in se javi drugi a ]j tretji dan bolan, da mu ne more izdati listka, ker da ga je že «izbrisal». Nam s e zdi, da je le edno pravo, obojno ne more biti. Dalje pravi § 34 omenjenega zakona; «Od prispevkov, določenih v pravilih, kar jih prihaja na zavarovanju podvržene ude, opravlja iz svojega dve tretjim ud sam in eno tretjino gospodar, pri katerem ima za¬ varovana oseba delo. Razmeije dajanja pri¬ spevkov med udi in med gospodarji se more spremeniti le na korist udov . Iz pravil «Podpornega delavskega društva v Mirnu, ki so sestavljene na podstavi za¬ kona od 16. julija 1892. štev. 202. dr. z. je razvidno iz točke 9 in 17, da pripade delavcu z dnino 2 K kot tedenski prispe¬ vek 36 vin., da more dobiti potem teden¬ ske podpore 1 K 20 vin. na dan. Po gor¬ nji določbi pa mora plačati od 36 vin. gospodar 12 vin., tako da sme odtegniti delavcu od mezde na teden le 24 vin. in ne 40 vin. Delodajalca Pavletič in K. Faganeli se izgovarjata, da morata plačevati visok pri¬ spevek zavarovalnici zoper nezgode in da bi bila upravičena odtegovati po 40 vin, (Tvrdka Jakilj v Rupi ne dela tako). - Ta prispevek je tako malenkosten, — kakor obrazložimo spodaj — da pride v veljavo nasproti obema zakonsko določilo iz leta 1888 30. marca § 68: «Gospodarji, kateri zaračunajo večje iznose nego. so po ustano- vilnih pravilih dopuščeni, se kaznujejo v novcih do 400 K ali z zaporom do enega meseca*. — Pa kaj pomagajo postave, ki se ne izvršujejo same od sebe! Zato se mora poskrbeti in to se zgodi. Na kratko hočemo pojasniti tudi zava¬ rovanje zoper nezgode. Zakon z dne 28. 12. 1887 štev. 1 drž. zak. pravi v s I Opomba: Delavci vseh industrij in skladišč, ki so zavarovani v zavarovalnici proti nezgodam si izvolfe lastnega zaupnika, ki naj ima nalogo dvignili volilne listke, redno podpisane strani delodajalca na ktere zapiše imena kandidatov; volilne listke ki morajo biti podpisani tudi strani zaupnika, se mora odposlati v zaprtem pismu volilni komisiji zavarovalnice proti nezgodam v Trst (Via Valdirivo št. 40 I. nad.). Volitev se vrši Iti. decembra 19(kS. Volitev se zaključi še isti dan ob 4. uri popoldne. Hs samo izkoriščevalci ampak Mi sleparji. (Dopis iz Mirna). Tudi delavci morajo sami upravljati lastno zavarovanje. Brez merodajnega vpliva leč od delavskega doma med seboj komen delavcev v zavarovalnicah ne bodo mogle 1 tiralo vladni načrt in klerikalne nakane. V predzadnjem »Delavskem Listu“ smo poročali, da odtegujejo nekateri mirenski podjetniki delavcem previsoke prispevke za bolniško blagajno in za zavarovanje zoper nezgode. Predno sc lotimo to zadevo globlje razgrinjati, omenjamo javno tajnost, da je mirenska socijalno-demokratična or¬ ganizacija poslala predpretekli teden Josipu Pavletiču in Karolini Faganeli poziv, naj se držita od sobote 21. t. m. naprej, v njih razmerju do delavcev glede zavarovanja za slučaj bolezni in zoper nezgode, natančno tozadevnih zakonskih določil. Poziv je ostal brezuspešen; Pavletič kakor tudi K. Faga¬ neli sta odtegnila pri izplačevanju mezde v soboto 21. t. m. kot prispevek za bol¬ niško blagajno 40 vin. vsakemu delavcu. Še več. Gospod brat in gospa sestra sta povedala posredno socijalistom, «da so se prenaglili*, ko so jima očita h, da je nepo- stavno da odtegujeta vsak teden delavcu 40 vin. mesto 24. Mari smo se tudi pre¬ naglili ako očitamo, da je proti zakonitim določbam, ec naznani gospa Korolina delavca pri bolniški blagajni 6 in več tednov po¬ tem, ko je vstopil pri njej v delo in še par dni potem, ko je delavec obolel? Ves čas pa mu je gospa Karolina odtegovala tedenski bolniški prispevek 40 vin.?! Poglejmo, kaj pravi zakon od 30. marca 1888. štev. 33 dr. zak. v § 31: «Dolžnost je gozpodarjev oglasiti vsako zavarovanju podvrženo osebo, kedar stopi v delo ali gre iz dela, in sicer zadnji čas tretjega dne med drugim: «Vsi delavci v kamnolomih kakor tudi v napravah spadajočih le tem poslovršbam, zavarovani so proti posledi¬ cam nezgod. Tudi če se ne oziramo na določbe zakona z dno 26. julija 1894 štev. 168 dr. zak. lahko zahtevamo, da morajo biti vsi delavci, zaposleni pri Pavletiču in in K. Faganeli v kamnolomu in pri žganju apna ter opeke zavarovani proti nezgodam; a niso. In zakaj ne? Ker je zakon za de¬ lavca pravičen, ker zahteva, da plača go¬ spodar skoro cel prispevek za zavarovanje : delavca. T tej določbi je nekako skrito načelo, da mora gospodar sam popravit stroj, ki se mu je pokvaril, kar je čisto naravno. § 17. oni. zak. se glasi: «Odpo- tarifnih zavarovalnih prispevkov je obtožen zavarovanec z 10%, a podjetnik podvržen dolžnosti zavarovanja z 90%*. — To se pravi, da je prispevek določen tarifarično po nevarnostnih razredih (od 5 do pet leti in da mora gospodar plačati od prispevnega goldinarja 90 kr, a delavec le 10 krajcarjev Vaši izgovori, da je to. kar si vdržite nad 24 vin, za zavarovanje zoper nezgoL so jalovi; kajti v tem slučaju bi znnše tedenski prispevek 1 Iv 60 vin; tedaj šti¬ rikrat več kakor za bolniško blagajno! ipotentoti* tem slučaju bi bili še mirenski zadovoljni z izplačano rento! Tu moramo tudi upoštevati, da niso % delavci zavarovani in da vendar plačujejo vsi ‘po 40 vin na teden. Koliko delaved imate zavarovanih, g. Pavletič in gospa K Faganeli ? Če upoštevamo vse -dejanske raznimi kakor so gori izvede, pridemo do zaključi* da odtegujeta omenjena podjetnika let° letom vsakemu delavcu teden za tedn°^ 12 14 vin. preveč, kar znaša pri veh številu delavcev tisočake. To b%°, kratkem s številkami dokazali. M e( * lavci samimi je začelo vreti in kakor s širno, nameravajo nastopiti sodno P ot zahtevati povračilo. Imajo prav. ^ j Tu omenjamo, da j c nekdo P 00 ^'^ soeijaliste, da delavci ne morejo z% tc '‘ povračila protipostavno pridržanih P 1 } 8 ^ kov, češ, da delavec, ki ne ugovarja ^ spodarju, ko mu odtegne preveč, v t '% t(1 voli, ne more več izpodbijati. če_v ( ’H j_ kje drugje, tukaj ne velja. V točki F’ z ., z dne 30. marca 1888 stoji: «1% g% cf darji ne bolniške blagajnice nimajo P!^ a kvar zavarovancem uporabo določi jv upoiw -- v ; j, zakona s pogodbami naprej izključevat ^ omejevati. Pogodbena določila, ki tujejo tej prepovedi nimajo pravne mod DELAVSKI LIST Navajali smo zakonska določila radi tega, i., delavci sami spoznajo, kake dolžnosti in Njivice imajo. Tu omenjamo še pravilo, ki •" važno za delavce, ki so udje mirenske- podpornega društva. Društvo je v in¬ teresu delavcev, zato morajo delavci ta in- teres tudi čuvati po svojih odbornikih. — pravilo se glasi: «društveni odbor obstoji • predsednika, 6 odbornikov in 3 namest¬ nikov- Ako le mogoče, izvoli se tretjina odbornikov in namestnikov izmed podpor¬ ni, udov*. Delodajalci so podporni udje. __ Delavci, pazite, kake može volite v odbor. Možje Vinko Ferletičeve vrste vas ne morejo zastopati, so sicer delavci, pa se Vam odtujujejo, Kar smo danes napisali, ne velja samo za Pavletiča in K. Faganeli, ampak tudi za druge manjše gospodarje. S prvima in z drugimi se bomo pečali z navajanjem številk, in napravimo temeljit obračun. Domače stvari. Sodrga je reke dr.. O. Rybar so vsi naši sociali¬ stični slovenski delavci! Sodrga je rekel dr. Rvbar, da je vsa socialistična inteligenca. Tega Vi pošteni slovenski delavci ne smete nikdar pozabiti. Priti mora kmalu čas, ko bo moral dr. O. Rybar to psovko požreti, kakor so ital. nacionalci požrli psovke «tepa» in «kanaglia* s katerimi so psovali ital. socialistične delavce. Dr. O. Rybaf naj bo le gotov, da se mi ne pustimo radi žaliti. Kakor Jakliča bo treba tudi -dr. Rybara učiti «manire*. l>r. Otokar Bihar se je torej pri¬ peljal iz Dunaja navlašč na nedeljski shod v Narodnem domu in sicer ne radi tega, da bi govoril proti socializmu, ampak da bi osebno napadal sodrnga Tumo. Ne ene politične ideje ni izustil ne v prilog lastni stranki ne proti socialni demokraciji. Ka¬ rakteristično je v nastopu in govoru dr. Rvbafa, da se ne zaveda razlike osebnih in javnih zadev. Vsi dosedanji „osebni ‘prijatelji' dr. Tume, morajo vsled njego¬ vega javnega političnega nastopa, postati sedaj po mnenju dr. Rybara, „osebni nje¬ govi sovražniki . Tn celo „žal“ jim je tega. Dr. O. Rvbar, ta fini diplomat in politik je tudi grozil z objavo zasebnih pisem dr. Tume, ki jih je poslal njemu in drugim „prijateljem (?) In — strmite slovenski in- teligenti in delavci slovenske narodnosti! — dr. Rybaf se ni niti zavedal podlosti te grožnje. S celim nastopom je dr. Rvbar potrdil očitanje sodr. Tume v zadnji štev. „Delav. Lista 1 ', da voditeljem slovenskih meščanskih strank, manjka: „zdravega razuma, odkritosrčnosti in nesebič¬ nosti''. Poznamo sodr. dr. Tumo in vemo, da se Rybafeve grožnje ne plaši. Torej na dan z njegovimi pismi, lepo, kronologično z na¬ slovi in vsem opremkom! Ta pisma bodo nov dokaz podlih značajev, morda tudi dokaz vse klavernosti meščanske politike; dokaz da se politiko med slovenskimi in- teligenti sploh ne da voditi načelno in konsekventno. Kje je švimllarija, bi rad vedel dr. Rybar. No. Cel Rybarev govor na ne¬ deljskem shodu v Narodnem domu je naj- grša švindlarija. Korupcija je rekel dr. Rybar, da je v naši stranki, kljub temu da te kornpeije ni mogel dokazati. Nam se zdi — seveda, da je nekoliko več korupcije pri narodnih strankah. V Istri n. pr. je prišlo do nesloge v slogi zaradi čisto osebnih ambicij in za¬ radi rodoljubne požrtvovalnosti. Dr. Zuccon očita preveč požrtvovalnosti Križu in narobe. Najprej je izdal dr. Zuccon poseben letak pod naslovom «Zašto?» v katerem je očital Križu različne lumparije. Križ seveda ni molčal in izdal je tudi svoj letak pod na¬ slovom «Zato!» in tu je pa Križ očital Zucconu lumparije. Toliko Križ kolikor Zuccon sta pa narodna voditelja, pomislimo. Zuccon očita Laginji hinavščino in jezu- itizem ker je tajno agitiral zoper kandida¬ turo Zuccona. Križu očita da je prišel v Pulj iz egoističnih namenov, da je spravil na boben vinarsko zadrugo ter da pošilja kot velik narodnjak svoje otroke v nemške šole. Križ pa, ta veliki narodnjak očita Zucconu in političnemu društvu v Istri da so tajno delali da ne bi bil iz¬ voljen v deželni zbor in odbor. Laginja (ubogi Laginja) ta je hotel dobiti Zuccon mesto odbornika. Nadalje očita Zucconu da je pri lanskih volitvah dobil 3800 kron iz volilnega fonda a do danes da ni še položil računov. Očita mu nadalje, da je dobil za Žrtve Velikega Vrha 3326 K. Od teh je oddal žrtvam samo 988 K. Ostalih 2338 K se ne ve kam jih je Zuccon djal. (O tem je „D. L.“ že pisal.) O vsem tem pa pravi Križ, da noče Zuccon slišati ničesar. Pravi tudi da je dl*. Zuccon kriv ako je v puljskem volilnem okraju Laginja propadel. Toliko za danes. Sedaj bi pa prosil dr. Rybafa da nam pove kje je korupcija. Menda pri vaših bratcih dr. Rybar. ..Sočiii" luštnih g. Andrej Gabršček, deželni poslanec itd. itd. je kvitiral pred- bacivanje podlosti, ki mu jo je zalučal sodr. dr. Tuma v svojem * Odprtem pismu*. S tem pečatom na čelu, bo vodil Gabršček svobodomiselno-liberalno - napredno-ljudsko stranko na Goriškem neustrašeno naprej. V svesti si je, da je drzno čelo prava po¬ trebna kvaliteta narodnega voditelja. JfariMliii podjetnik Andr. Gabršček v Gorici se je žrtvoval. Niso ga mogle omečiti ne solze in prošnje, ne grožnje in pretnje. Spoznal je, da je za slovenstvo v Gorici mnogo boljše, če ga on ne skruni. In spoznanje je rodilo blago dejanje: žr¬ tvoval se je. Seveda se je žrtvoval za mili slovenski narod! V narodnih krogih je bilo že takrat vse konsternirano, ko narodni podjetnik Andrej ni dopustil, da bi se mu izplačevale dijete za seje pri raznih denar¬ nih zavodih n. pr. pri Trg.-obrtni zadrugi. Narodni krogi so omedlevali od presene¬ čenja, ko jim je narodnjak Andrej poslal odpoved, da se izseli njegovo narodno pod¬ jetje iz prostorov v Trgovskem domu; kajti — tako je utemeljeval svojo odpoved — resnica jc, da je lepo in prijetno imeti v sijajnih lokalih svojo botego zastonj ali pa za razmerno majhno najemnino, toda jaz tega ne maram; naj dobi to dobroto kakšen slovenski trgovec, na pr. bodoči špecerist, ki ne bo narodni podjetnik. In Andrej se je preselil ter bo odslej plače¬ val za svojo trojezično prodajalno raje visoko najemščino, nego da bi bil zastonj v Trgovskem domu! Skoro pomrli pa so goriški narodni krogi od veselja, ko so iz¬ vedeli, da se narodni podjetnik Andrej od¬ poveduje odprtemu in drugemu kreditu pri Trg.-obrtni zadrugi in pri Centralni poso¬ jilnici; kajti tako jim je pisal Andrej — čutim, da imam že dovolj narodnega kapi¬ tala nakopičenega v svojih verthajmericah, in po drugi strani ne maram, da bi vod¬ stvu teh denarnih zavodov kdo očital lah- koinitelno poslovanje, ker mi dajeta po 70.000 odnosno 60.000 kredita. V javnosti so se bile namreč tisti čas razširile čudne vesti, da je ves ta kredit oprt le na dejstvo, da ima narodni podjetnik Andrej nekaj svinčenih črk v tiskarni in nekaj papirja v prodajalni in da milo ni posebno prida; sicer pa da je vse le komisionalna zaloga. — Mi kot objektivni ljudje vse to resnici na ljubo konstatiramo in priznavamo, da Andrej Gabršček ni mogel lepše pokazati svojega rodoljubnega srca, nego z opisano trojno odpovedjo. Nam se to zdi tako velik slovenski čin, da v svojo sramoto izjavlja¬ mo, da ga od Gabrščka nismo pričakovali. Ker pa ga je mož storil, mu svetujemo, da se naj sedaj ne imenuje več narodni pod¬ jetnik, ampak narodni oče. Zasluži! Kranjski sortrngi kandidirajo pri prihodnjih nadomestnih volitvah v deželni zbor kranjski, ki bodo t. m. sledeče sodr.: Za mesto Ljubljana: Etbin Kristan, pi¬ satelj v Ljubljani. V ljubljanski okolici: Josip Petrič, Strojevodja v Ljubljani. V okraju Radovljica, Kranjska gora, Tržič: Franc Bartl, upravitelj, načelnik okrajne bolniške v blagajne v Ljubljani. V okraju Kranj, Škofja Loka: Josip Petrič, stro¬ jevodja v Ljubljani. V okraju Vrhnika, Logotec, Idrija, Cerknica: Ivan Štraus, poslovodja in obč svetovalec v Idriji. V okraju Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož: Josip Novak, železničar v Spodnji Šiški. V okraju Litija, Višnja gora, Radeče: Mihael Čohal, vodja konsumnega društva v Zagorju. V okraju Kočevje, Ribnica, Vel. Lašče, Žužemberk: Fran Bartl, upravitelj, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. V okraju Metlika, Rudolfovo, Črnomelj: Franc Schiffrer, skladiščni mojster v Rudolfovem. V okraju Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje: Ethin Kristan, pisatelj v Ljubljani. V okraju Kamnik-Brdo: Ethin Kristan, pi¬ satelj v Ljubljani. Vencel Klofač Iiišisi posestnik. Glasilo čeških sodrugov «Pravo Lidu* je objavilo te dni jako pikanto notico. Dne 7. nov. t. 1. sta gospoda Klofač in upravnik njegovega lista „Česke Slovo neki Ru- žička, kupila v Pragi hišo «pri zlati goski» za 820 tisoč kron. Hišo so takoj uknjižili na ime Klofača in Ružičke. Na hiši je sicer 567 tisoč K. dolga. Ostalih 253 tisoč sta se pa kupca obvezala izplačati do 7. decembra t. 1. Povedati moramo, da hiša ni last kake strankine inštitucije ampak čisto privatna last Klofača in Ružičke, ki smeta kot gospodarja hišo prodati kadar se jima zljubi. «Pravo Lidu* pravi, da je znano da .je narodna socialna stranka v hudih denarnih stiskah in se iz tega lahko sklepa, da ta stranka ne bi morala v tako kratkem času spraviti skupaj 1 U milijona popolnoma pravično je tedaj ako smo radovedni kje neki bosta Klofač in Ružička dobila 253.000 K. do 7. dec.? Morda iz Srbskega kjer je bil zadnjič. Morda pa tudi od nemških kapitalistov, da bi potem ob slučaju stavk — kakor vedno — pošiljal češke delavce krumiriti. — Morda. Iz pisarne slovenskega gleda¬ lišča v Trstu. V nedeljo 6. t. m. zve¬ čer se uprizorite dve enodejanki in sicer hrvaška drama «Povratek», ki jo je spisal znani pisatelj S. Tučie in se godi v sla¬ vonskem selu na božični večer. — Druga enodejanka je «Bogata edinka*, veseloigra, ki jo je poljski spisal grof Fredro in spada v stalen reportuar drugih gledišč. — V torek dne 8. t. m. na praznik pa se prvič ponovi znamenita španska selska drama v treh dejanjih «V nižavi*, ki je pri premjeri doseglo tudi na našem odru izreden umet¬ niški učinek. Radi skrajno neugodnega vre¬ mena je prišlo prvič občinstvo v pičlem | številu, upati je, da se nova prilika o bolj¬ ših vremenskih razmerah izdatno porabi. NB. Pričetek obakrat že ob 7ih, da bodo tudi oddaljenejši in okoličanski Slovenci imeli priložnost priti v naše gledišče! Silvestrov večer priredi krajna or¬ ganizacija jugoslovanske soc. dem. stranke v Trstu. Sodruge opozarjamo že sedaj na to bratsko zabavo. Kraj in program priob¬ čimo v prih. štev. Cenjene dopisnike prosimo neko¬ liko potrpljenja. Počasi pridejo pač vsi na Posebno goriški in tržaški dopisniki naj počakajo do prih. št. GLEDALIŠČE Gostovanje ljubljanske drame nam je oskrbela v Gorici Narodna prosveta za nedeljo in pondeljek. Za Gorico in goriško slovenstvo jako pomenljiv dogodek! Pred- stavljcli sta se igri Maškarada in Nioba. Prva je nemški igrokaz, druga je angleška burka. Ni nam do tega, da pišemo podrobno strokovnjaško oceno o igri in predstavi, ampak sodeč po občinstvu in po svojem vtisku lahko povemo na ves glas, da je Maškarada uspela prav slabo. Dialogi so dolgočasni, dejanje se ne gane z mesta in se proti koncu razvije naravnost bedasto. Izkratka vsebina je pod kritiko! Igralci so storili, kar jim jc bilo v taki igri mogoče storiti; povspeti pa se niso mogli nad vi¬ šino diletantskih predstav. Naj se nam ne očita zlovoljnosti! Poznamo naše igralce že več let; videli, smo jih kreirati naravnost lepe stvari. Ni dvoma, da bi se bili tudi v Gorici odlikovali, če bi jim bilo ravna¬ teljstvo dalo pametnejšo igro za gostovanje! Lahko je vsak spoznal tudi na občinstvu, da mu igra ni šla niti za nohte, kaj šele do srca. In naglasiti moramo, da je na¬ ravnost grdo tako voditi za nos občinstvo, kakor si je dovolilo gledališko ravnateljstvo z Maškarado. Društvo Narodna prosveta je hotelo občinstvu dati v izrednem dogodku izrednega užitka; ravnateljstvo mu je uni¬ čilo plemenito namero. Zakaj podcenjevati občinstvo? — Cisto drugače je bilo pri Niobi. Tu se je občinstvo animiralo, da je bilo veselje tudi igralcem, dočini jim je Maškarada morala biti morija. Pogrešali smo sicer mestoma tudi pri drugi predstavi uglajenosti in zaokroženosti. Ali tega ne moremo prehudo v zlo šteti igralcem; kajti v naših razmerah pač ni lahko mogoče gojiti dramatske umetnosti, ker se je skoro vsak teden treba naučiti nove igre, tako da niti časa ni za študiranje vlog ampak, ga je le za memoriranje. Smo pač narod, ki se šele razvija. Polagoma se dvignemo i na tem polji. — Posameznih igralcev ne ocenjujemo; omenjamo le, da jih je pri Niobi občinstvo prisrčno odlikovalo in da je gospa Borštnikova bila počaščena z dvema krasnima šopkoma. — Z ozirom na lepi financialni uspeh gostovanja izražamo željo, naj Narodna prosveta v tej sezoni poskusi še enkrat z gostovanjem ljubljan¬ skega gledišča. Ne bo žal njemu niti nam! DOIMSI. GORIŠKO. Sovodnje. Naša krajna politična organizacija je priredila v nedeljo 29. novembra ob 3. uri popoldne, v prostorih Josipa Kodermaca, javen shod, na katerem jc predaval sodrug dr. Henrik Tuma o razmerju kmečkega in fabričnega delavca in o socijalizmu. Izvajal je takole: Vse, kar človek pridobiva za svoje živ¬ ljenje in za svojo izobrazbo, je plod dela. Človeške potrebe so životno in duševne. Životne potrebe so: hrana, obleka in sta¬ novanje, duševne pa : stremljenje po lepšem, boljšem in resničnem, t, j. stremljenje po vedi, umetnosti in družabnem življenju. Prvim in drugim zadošča človek le z delom rok. Kolikor sežemo nazaj v zgodovino, si je človek preskrboval hrano, obleko in stanovanje z delom rok, najprej združen v plemenih, t. j. v skupini ljudi, ki se še zavedajo skupnih starišev in skupne krvi, ki .skupno delajo in plodove zemlje skupno uporabljajo. V plemenu se je opravljalo ročno delo vse vprek, tako da j c poljede¬ lec sejal, oral pa tudi izdeloval potrebno orodje tkal tkanino in sam postavljal svoje koče. Stremljenje po višjem pa je človeka učilo opazovati sile prirode in jih porab¬ ljati zase, tako da je iz zemlje pridobival več blaga. In kakor je pridobival več blaga, se je množilo pleme, se je z raz- množitvijo jelo deliti tudi delo. Ločilo se je poljedelstvo od ročnega dela in je pri¬ dobival poljedelec predvsem hrano, roko¬ delec je pa skrbel za obleko in stanovanje. Kakor se je pa z delitvijo dela mnogo bolj pomnoževalo plodove, je nastal poleg poljedelca in rokodelca tretji stan razum¬ nikov t. j. stan duhovnikov, zdravnikov sodnikov itd. Človek je izpoznal, da mora od svojega dela žrtvovati nekoliko blaga, da vzdržuje ljudi, ki raziskujejo sile pri¬ rode in svoje znanje uporabljajo v korist napredka dela. Tako so nastali trije sta¬ novi, ki še danes pokrivajo vse človeške potrebe, t. j. delavec na zemlji, ki prido¬ biva hrano, delavec, ki se je pozneje zdru¬ žil okoli strojev v fabriki, ki daje obleko in stanovanje, in stan razumnika, ki skrbi za napredek vede, za družabni red, za umetnost, za človeško zdravje in enako. To so toraj trije potrebni vsečloveški sta¬ novi. Kakor se je delo razvijalo, pa je rastlo bogastvo, in oni, ki so imeli moč in ki so bili razumnejši, so jeli izkoriščati bogastvo in moč razuma, tako da se je končno razvil stan gospodov po eni strani, t. j. imetnikov kapitalov in razumnikov, po drugi strani pa delajoče človeštvo, t. j. kmečki delavec in fabrični delavec. Zaradi tega imamo danes na eni strani kmečkega in fabričnega delavca, ki se borita proti zlorabi bogastva in vede. Najprej se je jel zavedati svojega bed¬ nega položaja fabrični delavec, ki je bil združen v velikih mestih v fabrikah in je imel komaj za vsakdanje življenje. Jel se je organizirati in družiti, in delavski stan, združen z malim številom razumnikov, ki so se čutili kot delavci razuma, je povzro¬ čil preobrat v življenju evropskih držav ter priboril svobodo državljanom, da sami po svojih zastopnikih v državnih zborih dajajo zakone. Za delavski stan je priboril splošno volilno pravico, zavarovanje za slučaj bo¬ lezni, nezgode in onemoglosti. Ta vspeh organiziranega fabričnega delavca kaže pot v bodočnost, da morajo končno zmagati oni sloji, ki pokrivajo z delom človeške potrebe. In končna zmaga pride gotovo, ko se zave tudi delavec na zemlji, da ima s fabričnim delavcem ene interese in enega sovražnika. Izkoriščanje dela in skupnega sovražnika kažeta najbolj sledeča primera: Po računu francoskega učenjaka Reclus proizvaja danes delavec izobraženih držav toliko, da pride na vsakega človeka nekaj čez 10 q hrane na leto, dočim je dejanska potreba le 4 q. Torej tri petine vse pri¬ delane hrane se poizgubi, za pokrivanje človeških životnih potreb pa ostajata dve petini. Malo število kapitalistov in razum¬ nikov nabira toraj ogromne kolišine blaga, ter porablja za razkošje in razsipavanje. Drugi primer nam daje nemška statistika. Na Nemškem je 80% kmečkega in fab¬ ričnega delavca, in 15% srednjega obrtnika, ki na leto proizvajajo 25 miljard mark dela. In na 95% delujočih pride le IS miljard, ali 76% dočim na 5% kapitalistov in razumnikov pride 7 miljard ali 14%, to se pravi na gospoda pride 6krat toliko kakor na delavca. Stremljenje delavstva in socijalizma ne gre za tem, da bi se proizvajanje blaga omejilo, torej boj ne gre proti veliki in¬ dustriji in veliki trgovini, marveč gre le 4 DELAVSKI LIST proti izkoriščanju bogastva, proti temu, da se bogastvo združuje le v rokah malega števila oseb ter da se blago odteguje de¬ lavcem ter druži v rokah nekaterih. Se¬ danja država po svojih zakonih podpira to izkoriščanje kapitala in razumništva. Kakor zgoranja statistika kaže zloraba bogastva, tako tudi razumniki obračajo komaj 20% svojega dela dejansko v prospeh delajočih slojev, ter se tudi pridobitki vede in moč zakonov porablja le za vzdrževanje krivic, da malo število vlada nad delajočimi. Kmečki delavec se dosedaj ni zavedal pomena organizacije, ker dela ločeno po zemlji in ker ima v lastni zemlji zagotov¬ ljene vsaj prve življenjske potrebe. Zaradi tega se kmet tudi ne zaveda pomena izo¬ brazbe in to ga še bolj spravlja v odvis¬ nost razumništva, posebno duhovstva. — Vzgled organizacije in uspehov delavstva se začenja tudi kmeta vzbujati, čita in premišlja in se druži. Njegovo zaostalost izkoriščala je dosedaj klerikalna stranka. Ker obe stranki vidita, da imata zaslombo le v kmečkem posestniku, ga skušate pri¬ dobiti, da potom njega ohranijo v politiki in v državnem zboru svojo moč in še dalje izkoriščajo plodove delavca. Tudi novo na¬ stopajoča agrarna stranka ni nič drugega nego ali že skrita klerikalna ali liberalna stranka, ki si je izbrala le drugo ime, da slepi prebivalstvo, češ, da je tudi kmečka stranka. Kakor hitro pa se kmečko pre¬ bivalstvo loti čitanja, združevanja in zbo¬ rovanja, se mu morajo odpreti oči, da tudi kmet ni nič drugega nego delavec, le da svojo mezdo ob ugodni letini prejme jeseni, da pa se enako izkorišča kakor fabrični delavec in da je tudi kmečkemu posestniku enak izhod in njegove bede in da tudi on stavi za svoj cilj, da se odpravi dosedanji krivični družabni red, in da je za kmečkega delavca, kakor za fabričnega delavca edi¬ nole, da se druži v socijalnodemokratični stranki, t. j. v stranki, ki zahteva vlado za 80% delajočega človeštva. Z združeno or¬ ganizacijo kmeta in delavca se doseže prava človeška družba, družba pravice in enakosti, t. j. delavec na zemlji in delavec v fabriki proizvajata plodove, ki so po¬ trebni za životno življenje človeštva, stan razumnikov potom vede in znanja pospe¬ šuje pa proizvajanje in pravično razdelje¬ vanje plodov. Delavec vzdržuje razumnika zato, da se čuti sodelavca in ne njega gospodarja. Divača. Krajna organizacija v Di¬ vači priredi v nedeljo 6. decembra 11)08 ob 2. popoldne v prostorih Ant. Obersnela „pri postaji" javen sliod s predavanjem sodruga drja. H. Tuma: •vCilji socijalnodemokratične stranke". Po javnem shodu sledi shod zaup¬ nikov., Delavsko gibanje. čevljarski delavci so vabljeni na shod ki bode dne 6. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne v Delavskem domu. Pridite vsi, Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISK ARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. Vpiše se lahko vsak dan v zadrtiznern uradu ulica lioschetto Si, I. nad., ali pa, v zadružnih skla¬ diščih ul. Ilcirederc št. 34, ul. dclVIstria št. lO, ul. del Sulice št. 4 in ul. Aetfue- dotto št. 67. Zahtevajte p vsels UMETNI FOTGfiRAFlGNš ATELJE pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TRST. Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost lokalov, porce¬ lanaste, plošče za spomenika, itd. itd. POSEBNOST POVEČANJE VSAKATERE FOTOGRAFIJE. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na doma ali zunaj mesta. Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST - —- ulica delle Acque št. 20. —■ Pozor! V novem skladišču vina in likerjev = X FONDA « ul. Madonnina št. 11, se prodaja različna vina prve vrste in po naj¬ nižjih cenah. Oefosk nov. . p 56 vin. liter Istrsko novo . po 48 vin. liter Istrsko staro no 48 in 58 vin. liter Razen tega ima na razpolago še veliko zbirko belih namiznih in de- zertnih vin, likerjev, i. t. d. Pošilja Iranko na iloni. Vzorci no okus brezplačno. 2000 kron se da onemu, ki bi našel da je moje vino ponarejeno. Skladišče m in likerjev FONDA. TRST, ul. Madonnina št. 11. -r— tJ Dolžnost vsakega sodruga je, biti naročen tudi na glavno gla¬ silo jugoslov. soc. demokratične stranke „Rdeči Prapor" Slovenci in Čehi v Trstu in na Prirnorskem. Pozor! Potrebujete srajce, spodnje hlače otroške obleke, obleke za gospice in gospe in razne dru¬ ge domače obleke? Pišite na podpisano trdko rokodelnega tkanega platnenega in volnenega blaga 78 ct. široko 25 m. stane 10 kron » 20 » franko! 50 Trpežno Pozor! Raznobarvno! Zahtevajte vzorce! Marie Cerna, Ručni tkalcovna, Novy Hradek u Nov. Mesta n. M., Čechy. i u Gostilna „Alla Lealta ANTON SAITZ ulica delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. ■ — x~zi -: :-R 5 n-:v>m Čitajte „Delavskj List". PEKARNA IN SLADČIČARNA Dominik Milanič TRST, ul. della_Guardia št. 24. Kruh vedno svež I. vrste konfekcijoniran večkrat na dan potom lastnega higienič¬ nega sistema. -- velika zaloga == Eikerjev v steklenicah. kron samo stane popolna moška obleka edino v zalogi zgotovljenega blaga V. D OBAUSCHEK — TRST, ul. Giosue Carducci št. 11. 1*0 ZEEO NIZKIH CENAH se dobi tudi raznobarvne in črne moške in deške obleke kakor tildi kostume *a otroke. Dobi se tudi svrsulke, bratite /iinske jope, jopice In lilaee. Plave obleke za kovače in mekanikarje. Klobuke hi kape, perilo in ovratnice, sploh v sakoja k n moška oblačila. Izgotavlja se obleke po naročilu. Govori se slovenski. w T R rati:lli PAGANI :■ . TRST. Ulica Acquedotto št. 6. - Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestni kov, kravat, i. t. d. = KAROL GERBEC- BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. Enotni mesečni tarif. Sterilna svetilka Long. Zbirka parfimiarij in mila. w%nnn nnTmnnnmmnnnnmiuTinmmnTiminnTinnTimmminnmimmnmimummmn = v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pred kratkim ustanovljena Na razpolago ima 10.000 hi. vina (mošta) zdru¬ ženih kmetov iz najboljših vinogradnih krajev, kakor: Brje, Skrilje, Dobravlje, Kamnje in drugih bližnjih vasi. — t* LASTNE KLETI m Priporoča se cenjenim konsumentom, zadrugam, trgovcem in gostilničarjem po Goriškem, Kranjskem Koroškem v Trstu in drugod. - - Postrežba točna in prava. - — Cene zmerne. ZADRUŽNO VODSTVO.