POŠTNINA PLAČANA
en3 eg» > se
šib1
čje-
;nič
Tr-
IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. : UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180,— LIR, 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZALOŽBA TRST. ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40— LIR.
'Gfo II. št. 30
'lrst 13. novembra 1948
Cena lir 15
»bi-
Prednost italijanskemu kapitala
'so;
,00, ,
(60- čj]aakor vidite Iz spodnjega poro-«Me’fje. bil v Trstu ustanovljen *"* odbor za preučevanje in 820 Tr>3-,° Marshallovega načrta» na Bosph em" Meščani tržaški in še ltaj ®° tražaški držvaljani — za-bivai1 ne smeli tako označiti pre-°zemi-Va Svobodnega tržaškega e„0 Ja’ ki vendar živi že nad 80v *eto? — bodo predvsem rameni n° ugibali’ kaj prav to po-’ da ie v odboru za izvedbo dì n !,a,,°vega načrta v Trstu tuje !jredstavnik istrskega CLN, ki ia Zrecno politična organizacija čen ast°pa kot predstavnik dolo-Podr P?litične skupine z istrskega Vo i °C.Ja pod jugoslovansko upra-Vr§ 11 J® bil postavljen celo za iz-daipf °dbor- Ali je nekdo bil tako tev °viden in je mislil na združita j '6,1 Pasov, ki bi nastopila bi J.^enovanju guvernerja? Ali Poki; V tem Primeru prav CLN istrs,Can. da predstavlja koristi ' DnrSa~ bndročja? Vsekakor gre ;)' 80sn Mično gesto, s katero se kot ib ye°,rski list nočemo baviti.
;a' 0Btj/Ìetno bi naše oko ne bilo eC ko h3 ° prav ob teh treh črkah, ljai 1 med 40 člani, ki predstav-iiora najrazličnejše javne ustanove 1V sk-Vne tehnične, gospodarske in
"novske —--
. »ik
naleteli na predstav-
bnr neke ustanove, v kateri bi litjg rganizirani gospodarsko, poči, .? ali stanovsko, tudi Sloven-
-	bespy1 bi imeli v njej vsaj nekaj
-	špjjj e' Toda niti ena izmed tak-11 v novnaŠih ustanov ni zastopana
$ednìk m odboru. ZVU je po pred-a sto ; U Pokrajinske uprave proli ! 6a gnorirala Slovence neglede Sosr)nrth°V socialni položaj. Pri 3 6ia» arski politiki na Sto-ju ni-3 kak0r Si°venci nikakšne besede, Sosp.. m nimajo v nobeni javni e $ki n arski ustanovi, ne pokrajin-Ì6vai ® občinski. Le davčni izter-r p0 1 ne Pozabijo nanje.
TrSj v$em tem je jasno, da se v So z denarjem iz Marshallove-6reflvacrta utrjujejo postojanke ki Ses®m italijanskega kapitala, haij. te Po 25—letnem vladanju
ind D0,asti1 vse tržaške važnej-žaUtstr'-ie' Ta industrija je moč-izveijuStopana tudi v odboru za t>tav t Marshallovega načrta, SoCja, ako druge gospodarske in deia ustanove, ki jih vodijo Kren-0- izbranci rimske vlade, ie hj| iz valutnega sklada, ki bij ^ Pstanovljen z Marshallovi-Vseiti ed**V 50 namenjeni pred-daPj v®leindustriii, ki ji gosno-$9 . r’°e? zasebnega italijanske-?ako ?'*a,a italijanska država. čodai. eze tržaško gosnodarstvo lije, ju V večjo odvisnost od Ita-videvaar ni značilno, da ne pred-Program za prvo dveletje °dbor ki ea ie sestavil novi ',e»a ’ Ustanovitve nobenega no-h->Vih Pod’etìa? z vs'anovitviio lì ogi Podjetij bi očitno morale pn,gniti kredite starim, ki so ba rp_"-rP zasidrana v Italiji in luko Zatkem obenem, in sicer da so jih najprej ltaiija vk|i"čili v »kompleks ERP
republike«.
lì I?bpem ra»voiu dogodkov oko-!Mi!o 3 na Tržaškem na'deš no-®°ìa>én da 1e bila. instinktivna ■a<ke Predstavnikov domačega s,eflie v_a gosnndarstva pred no-iu, nam' 'zvaiania E«p na STO-klege Poldoma upravičena. Ne-bi „ a to, kakšni so bili nrvot-bstan_ moni ERP na Tržaškem, j, d?istvo, da pomeni nieno-flnhiax(1a’anje v duhu nasvetov $lvy .-mu tržaškemu eos"odar-b9kinr). PmgOVi osampcvniitvi ne-» dskih11'^ Irgrlcntističnih in ita-. i'h n kr°g°v, po’ananie dose-hitaig ostoianit itniiianskeoa ka-vl|'ne na. škodo vsake domače iz-tl’ik, nb"de, in to brez vsakega
K*, zapl-
Pomeni no’ačnnie italiian-S kapitala na :STO-1u, to do-„Vsak domači nodietnik, ,flidU. ’vec ali nameščenec. ?*i. ria ’set,e#na izknšnla nas «hodriv»a n<'m frihaia tulec, ki kr°ihnBi- d°maxina tudi na naj-v jsem mestu.
y Dsko. žveplo za sovjetsko i' h.t „ orlinu. »Schwefel G. m.
pogaia za večjo dobavo z italijanskimi podjetji.
Mestni odbor za izvedbo ERP
Dne 5. novembra se je pri tukajšnji Trgovinski zbornici sestal mestni odbor za proučevanje in izvajanje ERP. Omenjeni odbor sestoji iz okoli 40 članov in je sestavljen iz odbora izvedencev, izvršnega in gospodarskega odbora. V odboru izvedencev (19 članov) so predstavniki industrije, trgovine in kmetijstva; izvršni odbor je sestavljen iz predsednika področja, predsednika Trgovinske zbornice ter zastopnikov Delavske zbornice, občine in »Istrskega CLN«; mešani odbor je sestavljen iz predsednika področja, predsednika Trgovinske zbornice, predstavnike Delavske zbornice ter predstavnikov angloameriške vojaške uprave.
Na prvem zasedanju, ki ga je odprl predsednik področja dr. Palutan je predstavnik odbora izvedencev Luciani razložil na-črt" ki ga je sestavil mestni odbor za obdobje 1949—53. Načrt
za izvajanje Marshallovega plana v Trstu je razdeljen na dva dela, ki zavzemata 1. 1949—50 ter
1951—52.
V	prvi dveletki bodo po načrtu tržaške ladjedelnice delale predvsem za zadostitev potreb italijanskih brodarjev. Jeklarno Uva bodo oskrbovali s potrebnimi surovinami predvsem z razbitinami, ki jih bodo črpali iz potopljenih ladij v Miljskem zalivu. V prvi dveletki ne bodo ustanovili nikakšne nove industrije.
V	drugi polovici izvajanja načrta (1951—52) je predvidena ustanovitev naslednjih novih industrij: tovarne za izdelavo ribiških mrež, tovarne konservinanih rib z lastnim ribiškim ladjevjem in tovarne tobačnih izdelkov. V načrtu je predvidevano tudi potenciranje raznih upravnih in gospodarskih ustanov, kakor so n. pr. tehnični urad, industrijsko pristanišče, javna skladišča. Tel-ve, Selveg, . univerza, bolnišnice, zavarovalni zavodi, radio, itd. Načrt je bil že odobren s strani izvršnih oblastev Marshallovega načrta v Parizu. Za čas do junija 1949, za kateri je vojaška uprava sama priredila potrebne načrte, je bilo končno odobrenih 18 milijonov dolarjev kredita.
Češkoslovaški tranzit čez Hamburg
Za Hamburg zadovoljiv razvoj
Izvoz ton 10.963 20.250 24.228 14.887
Najnovejši podatki o češkoslovaškem tranzitu po Labi in čez Hamburg kažejo, da se Češkoslovaška nikakor ni odpovedala tej svoji naravni poti na morje. Češkoslovaški tranzit čez Hamburg je znašal:
Uvoz ton
Junij	39.252
julij	54.799
avgust	29.565
september	49.009
Po Labi ne	smejo	še	voziti	v
češkoslovaške vode nemške ladje, ker jim tega ne dovolijo sovjetska oblastva. Precejšnjo težavo za češkoslovaški tranzit cez Hamburg predstavlja določba anglo-ameriških zasedbenih oblastev, da morajo Cehi	poravnati	pristani-
ške usluge v dolarjih. Nemški tisk opozarja, da spravlja ta do-ločba češkoslovaški tranzit cez Hamburg v nevarnost, ker se pojavlja konkurenca holandskih pristanišč. Holandija prevaža blago s tovornimi avtomobili naravnost do svojih luk. Cehi lahko plačajo prevoznine v holandskih pristaniščih v holandski valuti, kar predstavlja veliko oiajsavo._ Tud pot iz zapadnih pnstanisc ce Aschaffenburg (po Renu m Majni) je deloma ovirana, ker mora Češkoslovaška plačati prevoznine za sektor od Češkoslovaške do Aschaffenburga v dolarjih.
Poljska vztrajno dela na tem, da bi privabila čim več češkega tranzita v svoje luke. Industrija v Vitko vicah je že. prej uporabljala Odro kot prometno pot. Vendar ni ščečinsko pristanišče še dovolj dograjeno, da bi samo obvladalo toliko prometa, prav tako ni na Odri še dovolj tonaze za prevoz češkoslovaškega blaga. Iz vseh teh razlogov Poljaki vztrajno težijo za tem, da bi odstranili ovire tranzitnemu prometu. Vse kaže, da se Cehi ne bodo odpovedali poti po Labi, vendar vztrajajo pri tem, da bi se olajšali plačilni pogoji za poravnavo pristaniških uslug v Hamburgu.
POLJSKA PONUDBA PROSTIH CON V GDANSKU
Češkoslovaško prometno ministrstvo je glede mednarodnih prostih con v Gdansku dalo pojasnilo, iz katerega se vidi, da gre za zdaj samo za ponudbo poljske vlade, ki je pripravljena priznati proste cone Cehosiovaški, Romuniji, ZDA in Jugoslaviji. Doslej še niso bile sklenjene s Poljsko nikakšne pogodbe o zakupu prostih con v Gdansku.
TUDI MADŽARSKA SVOBODNA CONA V SCECINU? Cehos ovaški inženirji že urejujejo svobodne cono v Sčečinu in postavljaj o 10
žer!avov z zmogljivostjo po 7 ton. ne izdelale o »zde"a'o jih) je Ipodijetje »Gott- tov sladkorja.
wald« v Brnu. Zdaj poročajo-, da se tudi Madžarska poteguje za svdbodmo cono v Sčečinu. Poljska bi bi'a pripravljena priznati Madžarski to pravico, toda pod pogojem, dia prlibpeva h graditvi prekopa Dornava — Odra-
Nazadovanje potrošnje živega srebra
ZDA zapirajo svoje rudnike
V zadnjih mesecih je proizvodnja živega srebra v Italiji nazadovala in znaša približno 96 ton na mesec (v mesecih od januarja do aprila povprečno 130 ton, leta 1939. pa 193 ton mesečno). V teku osmih mesecev tega leta je Italija izvozila 691,2 ton živega srebra lanskega leta v istem razdobju 431,7, pred vojno (1938.) pa v teku osmih mesecev 1.158,4 tone.
Italija in Španija _ pripadata evropskemu kartelu živega srebra; Italiji je bil priznan delež 38,5 odst. v prodaji. Ker je padlo povpraševanje po živem srebru, sta morali obe državi znižati proizvodnjo. Tako je bila v Španiji znižana od 150 na 130 ton mesečno. Nazadovanje potrošnje je postavilo Italijo pred težko vprašanje:	vprašanje	zaposlitve
delavstva, ki ga ne morejo več zaposliti rudniki.
Padanje potrošnje živega srebra je tako veliko, da »o v Združenih] državah zaprli vse rudnike razen dveh. Med vojno se je proizvodni a] v amer'ških rudnikih živega srebra zelo razvila. ZDA -so potrošile v mirnem času oko'i 125.000 ste-k'e-nic 'etno. Med vojno je v Ameriki obratova'o 127 rudnikov, danes pa šle samo dva. Izvedenci računajo, da -bi bila potrebna 3 leta za obnovitev obrata v teh rudnikih in za dosego 54.000 steklenic Živega srebra, t. j. približno po'o-vice ameriške potrebe v vojnem času. Ameri-š-ki rudniki pridobivajo živo s-rebro z večjimi stroški! kakor inozemska podjetja, na pr-jugoslovanska, ita'ijan-ska ali paj špansika.Spansko-ita’ ijanski kartel živega srebra- prodaja steklenico po 58 do1 ar jev, medtem ko je na -pr. angleška vlada postavi'a cenol za -steklenico živega srebra mnogo» višje. Predsednik ameriške družbe Corderò Mining Com-pany g. Wil-li-ston opozarja ameriško v'ado, naj ne zanemari te gospodarske panoge, ker bi v primeru vojne1 lahko nastale velike motnje pri nabavljanju živega srebra, dok er ne bi Amerika obnovi1 a svojih
rud-nikov.
Italijanska proizvodnja sladkorne pese je v letošnji sezoni znašala 34 milijonov stotov iz katerih bodo italijanske sladkorne tovarne izdelale okrog 4 milijone sto-
Minister Saragat
Molotov o gospodarskem napredku ZSSR
o italijanski mornarici
V nedavni razpravi o proračunu je minister Saragat izjavil, da je od votiranih 5 milijard za obnovo mornarice že potrošenih 2.258 milij. in zgrajenih 123.700 ton ladjevja. Z ostalimi 2.742 mil. bodo zgradili okoli 150 tisoč ton. Dvignjeno bo (z izdatki 3.500 mil. lir) 400.000 ton potopljenih ladij. Trgovska mornarica je razpolagala maja 1945 s 401 tisoč tonami ladjevja. Sedaj razpolaga z 2 milijoni 190 tisoč tonami. Zasebniki razpolagajo s 83% tonaže in Fin-mare kontrolira 17%. Država je podpirala nabavo 1,400 tisoč ton v inozemstvu. Nakupljenih je bilo 118 ladij. Istotako je podprla nakup rabljenih ladij v inozemstvu za 350.192 ton. Stiri družbe Finmare so izgubile zelo mnogo med vojno in po vojni. 1. junija 1940 so posedovale 205 enot z 1,354.000, ton. V gradnji je bilo 23 enot za 130.000 ton. Aprila 1945 pa je ostalo samo 17 ladij s 120 tisoč tonami. Izgube so znašale torej 91%. Zlasti bo treba podpreti »Tržaški Lloyd«, ker je izredno mnogo izgubil. Organizacija Finmare in družbe njene skupine morajo ostati, ker so bistvenega pomena za pomorstvo države. Organizacija se bo sicer poenostavila, da se prihranijo stroški in da bi bila uprava eia-stičnejša. Zmogljivost luk je sedaj okoli 70% proti predvojni. Genova pa je že dosegla predvojno stanje. Ribolov silno trpi. Potrebne bodo velike podpore in reorganizacija.
Ćigav je prav za prav „Tržaški Llo^d”?
Ce mednarodne pogodbe niso lichillonc de papier«, potem je res težko razumeti, kaj ima opraviti italijanski minister s »Tržaškim Lloydom«. »Tržaški Lloyd« je vendar tržaški. Bil je vselej tržaški od svoje ustanovitve (leta 1836.) do 1. 1936 — torej dobrih 100 let — dokler ga Mussolini ni »nacionaliziral« in podredil državni družbi »Finmare«, ki je bila ustanovljena pod okriljem 1RI-ja (zavoda za industrijsko obnovo). Po mirovni pogodbi ga je italijanska vlada dolžna vrniti Trstu, t. j. Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Namesto tega so njegove ladje, ki jih je nabavil Lloyd po vojni, registrirali kar v italijanski luki Genovi! Tako so Trstu ugrabili še to edino veliko plovno podjetje s svetovnim slovesom, kakor so mu odnesli obe svetovno znani tržaški zavarovalnici (Assicurazioni Generali in Riunione Adriatica di Sicurtà), ki sta v Trstu poslovali nad 100 let in zbirali kapitale z vsega sveta. Potem pa vam financirajo liste, ki neprestano poudarjajo, da se STO ne more finančno vzdrževati.
Recimo, da bi italijanska vlada prosto žirirala nekaj milijonov iz valutnega sklada, ki se je nabral iz izkupička ameriških nakazil, na »Tržaški Lloyd«. Jasno je, da bi spričo sedanjega položaja tržaškega Lloyda ne bila dana pomoč Trstu, temveč italijanskemu državnemu podjetju. Sicer se »Tržaški Lloyd« dejansko ne uveljavlja več na progah med Trstom in Bližnjim ter Daljnim vzhodom, temveč predvsem med italijanskimi pristanišči in čezmorskimi državami. Tržačani ne zahtevajo od italijanske vlade nič drugega kakor, da izroči ZVU kot začasnemu upravnemu oblastvu na STO-ju premoženje, ki pripada STO-ju v smislu mirovne pogodbe. Tržačani si bodo nato že sami znali pomagati.
PROMET V AMERIŠKIH PRISTANIŠČIH
Ameriško ministrstvo za trgovino je objavi o podatke o prometu v ameriških luka-h meseca avgusta. V avgustu je pri-plulo v tai pristanišča 6.319 tovornih ladij in 365 petro1 ejs-kih. Med temi ladjami je bilo 3.190 ameriških. Največ 'adij je pripluo v pristanišča ZDA na Pacifiku, in s'cer 2-229, v pristanišča na severnem Atlantiku 1.875, v pristanišča v kanadskem, okrožju 1.083. V pristanišča južnega Atlantika 340 ladij itd.
Molotov je veliki del svojega govora na slavnostni seji Moskovskega sovjeta ob 31. obletnici Oktobrske revolucije posvetil gospodarskem vprašanju.
Sovjetski minister je ugotovil, da ni sovjetska industrija samo iz-polnila^ marveč ie tudi \znatno presegla svoj letni načrt. Skupnij plan prvih dveh let povojne petletke je bil v celoti izpolnjen-Sovjetska- industrija je že ob koncu lanskega leta dosegla raven» predvojnega 1940. leta. Letois sovjetska- industrija presega postavljene naloge. V prvih devetih mesecih se je celotna industrijskai proizvodnja povečala za 20% v primerjavi z ustrezajo-či-m obdobjem lanskega leta. Sovjetska industrija je v. letošnjem letu dosegla raven, ki za 17% presega: proizvodnjo v letu 1940.
V-zporedno z obnovo in naraščanjem industrije se dlviga tud it gmotna blaginja delavskega razreda. Fond plač delavcev in nameščencev presega v letošnjem! letu ma'one sklad plač v letu 1947.
Celotni pridelek žita je letos že dosegel raven predvojnega časa. Cela vrsta pokrajin in o-blasti je letois odda’a državi mnogo Več žita kakor ]a-ni in več kakor v predvojnih letih. Ukrajina je oddala za 131 milijonov pudov žita več. kakor lani. Severni Kavkaz iza 77 milijonov pudov in Sibirija za 40 milijonov pudov. Molotov
Angleška strokovna revija «The Metal Bulletin» prinaša v zadnji številki poročilo o stanju proizvodnje najvažnejših neželeznih kovin v Sovjetski zvezi. Gre za poročilo ki sloni na cenitvah bolj-
	1937	1943	1944
Baker	96 000	180.000	190.000
Cin	500	700	600
Svinec	69-000	110.000	110-000
Cink	70.000	80.000	80.000
Aluminij	48.000	50.000	60 000
Angleška	revija	pripominja, da	
ni mogoče navesti natančnih številk o današnjem stanju sovjetske proizvodnje, vendar je gotovo, da je kovinska proizvodnja vsaj tako visoka, kakor je bila za časa svetovne vojne, ko so Sovjeti napre-gli vse sile zaradi borbe s sovraž-
Marshallov plan
5SH v prvem polletju
Poslanik ERP Harrima-n je izjavil, da so ZDA po- posredovanju ECA v prvem polletju od početka izvaianja Marsha lovega načrta nakazale evrop. državam 1-930,3 milijona dolarjev za nakup kapitalnih in potrošnih izdelkov. Največji kredit je bil podeljen za nakup žita; v ta namen je samo v septembru bilo izdanih 141,9 milijona do’arjev. Med raznimi državami je največie posojilo prejela-Francija, in sicer 473,5 milijona dolarjev. V septembru je Evropa nabavila s temi krediti za 638 milijonov dolarjev, in sicer je bilo -skoro po ovica tega kredita uporabljenega za nakup industrij skih-izdelkov, kakor o'j a, premoga, strojev in jekla; drugo polovico šopa porabili za nakup živil, gnojil, volne in maščob.
Italijansko = ameriška petrolejska družba
V Turinu je bila ustanovljena družba »Società Vanadium AI-loys Steel«, pri kateri je udeležena poleg italijanske skupine tudi ameriška jeklarna »Vanadium Alloys Steel Co.« Podjetje je bilo ustanovljeno v zvezi z Marshallovim načrtom z namenom, da prevzame uvoz velikih množin jekla ter posebnih zlitin iz tungstena, kobalta, molibdena in tungstenovega karbida. ITALIJANSKO-AMERIŠKA PETROLEJSKA DRUŽBA
Po poročilu »Gospodarske in finančne agencije« je bil med italijanskim petrolejskim podjetjem
je poudari’ važnost napredka v. kmetijstvu. ZSSR bo pride ovala še več žita, bombaža, s’adko-me-pase in drugih kultur in ustvarila bazo živinske krme. V ta nameni uresničuje država posebne ukrepe. S pomočjo države bodo- kolhozi zboljša’i vse pano-ge živinoreje. Foljede’stvo bo dobilo odi države trikrat več traktorjev, dvakrat več avtomobilov in dvakrat več kmetijskih strojev kakor v letu 1940.
V načrtu je širokopotezno pogozdovanj e ter izgradnja vodnjakov in umetnih jezer, da se zagotovi talni donos v stepnih področjih evropskega dela ZSSR- Sovjetska zveza je s tem napovedalai vojno suši in s'abim letinam v stepnih pokrajinah. Pospeševa’a! ibo z'asti mehanizacijo in uvajanje-moderne tehnike v vse panoge industrije, prometa in poljedelstva-
Mo'otov je nato govoril o ugodnih posledicah denarne reforme, odprave sistema živilskih nakaznic in uvedbe enotnih znižanih državnih cen za industrijske izdelke. Denarna reforma in državni ukrepi na področju zbo'jšanjai trgovine so mnogo pripomog'i k dvigu življenjskega standard^ nameščencev in de-’avcev. Mo'otov je tudi naglasil, da je mogoče ohraniti pozitivne rezultate denarne reforme v celoti samo z varčevanjem in čuvanjem vsake sovjetske kopejke.
kakor na uradnih podatkih; vendar nam daje vsaj približno sliko gospodarskega napredka v Sovjetski zvezi na tem področju Količina je navedena v tonah.
1945	1946	1947	1950
140-000	140.000	145.000	200.000
555	500	500	?
105.000	100.000	100.000	250000
80.000	82.000	95.000	250.000
68.000	80.000	90.000	120.000
Danes je Sovjetska zveza še navezana na uvoz neželeznih kovin, vendar je gotovo ,da se bo pridobivanje teh kovin stalno dvigalo, ker je še mnogo rudnikov v Sovjetski zvezi neizkoriščenih, nikom. Proizvodnja svinca ni bila med vojno prav nič prizadeta.
»ANIC« (Azienda Nazionale Idrogenazione Combustibili) in ameriško družbo Standard Gii sklenjen sporazum, po katerem se ustanovi mešana itaiijansko-ame-riška družba »ANIC-Esso«. Sklicana je seja upravnega sveta družbe ANIC, ki naj ratificira sklenjeno pogodbo in izvede sporazum. ANIC je prvotno nameravala povišati delniško glavnico, da bi se rešila iz finančne stiske; zdaj ji to ne bo več potrebno, ker je pristala na sporazum z ameriškim kapitalom.
Petrolejske ladje. Italijanska mornarica jih ima sedaj 900.000 ton. Ker se je svetovna tonaža ladjevja sploh povečala za 6 milijonov ton in ker so vse ladje cisterne, ki so v gradnji, takoj najete za 10 do 15 let, je potrebno, da Italija zgradi ladij cistern še za 800 tisoč ton, kakor poroča »II Globo«.
SOVJETSKI KMETJE SE VRAČAJO V SVOJO DOMOVINO
Dop-isn'k United Pressa javlja iz Moskve, da so po poročilu »Pravde« nedavno dogradili 1 milijon 400.300 kmečkih hiš v okolici Brijanska, Kurska in Smolenska. Dopisnik je sam napravil iz et v -smeri Leningrada do K’ ina, 90 km severozapadno od Moskve, ter si ogledal nove domove sovjetskih kmetov. Prav po tej poti je poto-va' decembra 1941 in ugotovil, da» su Nemci med vojno razdejali sik or o vsako drugo hišo v tem' okrožju. Poprej je bi'o obnovljenih v Ukrajini stanovanj za približno 9 mi’lijonov kmetov.
Pomladanski velesejem v Pragi
se bo vršil od 13—20. marca.
Proizvodnja kovin v SZ
✓
Kaditi dobro in poceni
Preskrba Trsta s tobakom
Trst je že od nekdaj znan kot velik potrošnik tobaka in tobačnih izdelkov. V statistikah, ki jih je italijanska vlada izdajala med 1920 in 1941 je n. pr. zavzemal Trst v primerjavi s italijanskimi središči vedno prvo mesto pri potrošnji tobaka glede na število prebivalstva. Leta 1940. niso tržaški kadilci pokadili nič manj kot 3.600.000 kg tobaka, ki je skupno z ostalimi proizvodi državnega monopola (v istem letu je Trst potrošil 3.280 stotov soli) dajal prav lepe dohodke "državnim blagajnam.
Čeprav ne razpolagamo s točnimi podatki o sedanji potrošnji, lahko trdimo, da se ni povojni položaj bistveno spremenil in da se je verjetno potrošnja tobaka še zvišala. V finančnem letu 1945/46 je tržaški monopol prinesel skoraj pol milijarde dohodkov; v drugi polovici 1946 so ti dohodki znašali že 644 milijonov lir. Med letom 1947/48 so se prejemki tržaškega monopola najmanj potrojili in predstavljajo zaradi tega zelo pomembno postavko med dohodki državnih financ.
Medtem ko so pred vojno oskrbovale Trst tobačne tovarne na Reki (za finejše vrste cigaret), Rovinj (za močne cigarete) in Pulj (za cigare), se zdaj zateka Trst k drugim virom. Ko so namreč omenjene tovarne zaradi razmejitve med Sto-jem in Jugoslavijo prenehale dobavljati svoje proizvode tržaškemu tržišču, je bilo italijanski vladi zelo pri srcu, da bi se na tito-ju še nadalje ohranila dobro izhodišče za njeno tobačno industrijo in si zagotovila s tem tribut tržaških potrošnikov blagajnam italijanskega finančnega ministrstva. To ji je vsaj deloma uspelo in danes prodajajo , na angloameri-škem področju Sto-ja italijanske tobačne izdelke pod istimi pogoji, ki so v veljavi v Italiji. Izdelki italijanske tobačne industrije ne uživajo ‘posebnega slovesa med tukajšnjimi potrošniki. Kakovost italijanskega tobaka je zdaj pod vsako kritiko, cene pa so večkrat pretirane. Sicer se tudi italijanski kadilci zelo pritožujejo proti italijanskemu monopolu; sami italijanski gospodarski krogi pa ne skrivajo, da preživlja italijanska industrija tobaka dobo težke proizvodne krize. Italija razpolaga danes z 19 tovarnami; 12 od teh je bilo težko poškodovanih med vojno. Proizvodnja je v zadnjem letu vsekakor narasla (3 milijone kg na mesec). Glede kakovosti pa je italijanska tobačna industrija nesporno v nazadovanju. Večina italijanskih tobačnih kultur je med vojno degenerirala. Selekcija tobačnih vrst pa bo zahtevala brez dvoma mnogo časa preden se bo zopet povzpela na nekdanjo kvalitativno stopnjo, ki sicer ni bila na višku. Poleg tega ne razpolaga zdaj italijanska režija s pridelkom treh let, kar bi edino dopuščalo (pri načinu izdelovanja v Italiji), izdelavo tobaka dobre kakovosti. Dodati je še, da uporabljajo v Italiji slab cigaretni papir. Visoke prodajne cene italijanskega tobaka pa so vsem kadilcem znane. Na vsakih 100 lir prodajne cene gre državi okrog 65 lir, prodajalcem 6 lir, ostalo pa upravi monopola za proizvodne in režijske Stroške. Na tržaški trg prihajajo danes italijanski izdelki tobaka večinoma iz tovarne v Benetkah.
Tržaški monopol razpolaga tudi s tobačnimi izdelki ameriškega, angleškega in švicarskega izvora. Čeprav gre za velike interese, ni bila še javnost doslej nikdar obveščena, pod kakšnimi pogoji uvažajo te tobačne izdelke, niti kakšen je davčni donos omenjenih kontingentov uvoženega blaga. Tobak ameriškega tipa ni bil nikdar ob normalnih prilikah v Trstu predmet velike potrošnje. Vsekakor pa se je takoj po vojni, morda že zaradi novosti, potrošnja ameriških cigaret precej razširila. Opaziti pa je, da je v zadnjih časih povpraševanje po ameriškem tobaku precej nazadovalo. Mnogi kadilci se namreč vračajo k tradicionalnim vrstam evropskega izdelka in verjetno je, da bi potrošnja ameriškega tobaka še bolj nazadovala, če bi tržišče razpolagalo z boljšim in cenejšim tobakom sredozemskega tipa. Mnogi kadilci so se prepričali iz lastne izkušnje, da ni močno vonjav in zelo manipuliran ameriški tobak primeren za tukajšnje podnebje, še manj pa za tukajšnjo običajno prehrano, ki ne temelji kakor v deželah, kjer je aroma ameriškega tobaka zelo priljubljen, na močne mesnatomaščobne jedi.
Iz tega izhaja zaključek, da ni vprašanje oskrbe angloameriške-
ga področja Sto-ja še zdaleč primerno rešeno toliko glede zahtev širokih množic kadilcev, kolikor morda niti glede interesov državnih financ.
Mnogo se je tudi govorilo o ustanovitvi nove tobačne industrije v Trstu, ki bi morala pričeti obratovati po hrupnem napovedovanju nekaterih' tukajšnjih krogov že v pretekli pomladi. Odločno nasprotovanje italijanske vlade, ki se seveda zavzema za svoje lastne interese, je verjetno preprečilo vsako pobudo na tem področju. Zdaj se govori, da se bo tržaška tobačna industrija lahko ustanovila šele čez 3—4 leta.
Tržaško tobačno tržišče pa je poleg tega nedostopno za proizvajalce sosednih držav. Jugoslovanska proizvodnja bi brez dvoma v tem primeru ustrezala splošnemu okusu potrošnikov, ki že zdavnaj n. pr. dobro poznajo bosansko-hercegovski .in makedonski tobak, in bi verjetno nudila obenem dobre tržne pogoje.
S tem bi ščitili upravičene interese trgovine in državne blagajne; zadostili pa bi predvsem želji kadilcev, ki se glasi: kaditi dobro in ceneje.
tovarna razpolaga v tem pogledu med vsemi jugoslovanskimi tovarnami z najboljšimi napravami.
IZPOPOLNITEV TOBAČNE TOVARNE V ROVINJU
Lani so v tobačni tovarni v Ro-nju uredili moderni obrat za dozorevanje tobaka. Z novo tehnično izpopolnitvijo porabijo pri dozorevanju tobaka 83% manj časa kakor poprej. Rovinjska tobačna
DOHODKI ITALIJANSKEGA DRŽAVNEGA MONOPOLA
V finančnem letu 1947/48 je- beležil italijanski državni monopol nad 120 milijard lir čistega dohodka, kar predstavlja skoraj 100% povišek v primerjavi s prejšnjim finančnim letom (67,8 milijarde lir). Samo davek na sol in vžigalice je vrgel državnim blagajnam nad 8 milijard lir, V prvih štirih mesecih sedanjega finančnega leta so se dohodki iz tega vira še povečali (57 milijard lir, t.j. 29 milijard lir več kakor v istem času lanskega leta); na monopolni davek na tobak je odpadlo 53 milijard lir.
* *
VELIKA BRITANIJA SE ZANIMA ZA TURSKI TOBAK Velika Britanija bo verjetno znatno povečala nakupe tobaka na Bližnjem Vzhodu, zlasti v Turčiji. Računajo, da se bodo nakupi tobaka na tem področju v-saj podvojili. Vzrok nove trgovinske politike Velike Britanije na tem področju je pomanjkanje dolarjev. Značilno je dej" stvo, da bo Velika Britanija nakupila v ZDA le za 64 milijonov dolarjev tobaka, čeprav so n prvotno ponudil v okviru Marshallovega načrta 113 milijonov dolarjev za nakup tobaka.
KONFERENCA NA BLEDU
Dobava elektrike Trstu
Na Bledu so se te dni sestali predstavniki jugoslovanske vlade in obeh področij STO-ja. Namen sestanka je ureditev vprašanja dobave elektrike iz soških elektrarn na jugoslov. ozemlju področju A in B STO-ja. Po mirovni pogodbi (priloga IX, čl. 21) sta tako Jugoslavija kakor Italija dolžni oskrbovati STO z električnim tokom, in sicer z dobavo tolikšne količine električnega toka in po takšnem redu dovajanja, kakor ustreza STO-ju. Na prošnjo STO-ja morata obe državi dobavljati tudi večje količine električnega toka kot so običajno dobavljale, vendar mora biti vsako povečanje dobave za več kakor 20% predmet sporazuma med prizadetimi državami. Odgoditev uveljavljanja splošnih določb mirovne pogodbe je zakasnila tudi vprašanje končne ureditve nabave električne energije. Doslej so zadevo urejevali z začasnimi sporazumi.
Dobava električnega toka spada brez dvoma med važna gospodar-
ska vprašanja, ki čakajo na rešitev. Od celokupne potrošnje Trsta (pred vojno okrog 150 milijonov kwh) sta krili soški elektrarni v Doblarjih in Plaveh nad polovico tukajšnjih potreb, ki so znašale okrog 90 milijonov kwh letno in so v stalnem porastu.
Čeprav se je trenutno dobava električne struje v primerjavi s prejšnjimi leti znatno zboljšala, predvsem zaradi velikih padavin v zadnjem poletju, niso nade glede bodočnosti povsem rožnate. Res je tudi, da so v severni Italiji dogradili večje hidrocentrale, vendar pa v sami Italiji narašča povpraševanje po električni struji z večjo hitrostjo kakor proizvodni viri. Energetični viri soških elektrarn pa pridejo predvsem do veljave v zimskem obdobju, ko je potrošnja največja.
Naraščajoče potrebe Trsta in ozemlja po električni energiji bodo prej ali slej spravili v ospredje tudi vprašanje izrabljanja mnogih neizkoriščenih vodnih energij v bližnjem tržaškem zaledju.
JiipsIovanskMsliiiski spor
o Dravi
Vlada FLRJ je protestirala pri vladi avstrijske republike zaradi kršitve mednarodnih obvez glede izkoriščanja vode z reke Drave, ki teče kakor znano v gornjem toku čez avstrijsko ozemlje.
Med vojno so Nemci za potrebe lastne industrije zgradili na Dravi dve hidr oc entrali, Zvabek in Labod. Obe hidrocentrali, zlasti pa prva zbirata vodo prav ob času, ko so jugoslovanski hidrocentrali v spodnjem toku Dravi — Dravograd in Fala —■ najbolj
obremenjeni. Drava je namreč alpska reka z visokim vodosta-njem poleti. Med avgustom 1945 do oktobra 1947 je vsi ed tega jugoslovanska elektroindustrija zgubi a 28,7 mi ijonov kwh v vrednosti nad 1 milijardo din. Razen tega je nastala zaradi nenormalnega nihanja vodne površine tudi znatna škoda na obrežnih napravah.
Zdaj pa ima Avstrija, kakor ugotavlja jugoslovanska nota, v načrtu še zgraditev drugih objektov, ki bi še bolj poškodovali nterese jugoslovanskega gospodarstva. Avstrijci nameravajo namreč odvzeti Dravi njene pritoke in odnesti te vode s prodorom pod Visokimi Turami v reko Sa zac h, da bi v tej dolini povečali zmogljivost že obstoječe hidrocentrale Karun, kar za 360 milijonov kwh letno. Jugoslovansko gospiodarstvo bi s tem zgubilo 52,5 milijonov kwh letno-
Jugoslovanska vlada naslanja svoj protest na mednarodno pra vo glede režima voda, na resolucijo Instituta za mednarodno pravo (20. aprila 1911 v Madridu), na sa in t-germ ansk o pogodbo, zlasti pa na avistrijsko-jugo-slovanski sporazum 23. septembra 1925, kj določa, da ne smeta državi graditi naprav, ki bi škodovale državi skozi katero teče reka na spodnjem toku. Jugoslovanska vlada je v noti zahtevala ustanovitev mešane avstrij-sko-'juigoslovaniske komisije,' ki bi zadevo preučila.
* * *
Poljski tramvaji Za. jugovzhod. Tovarna »Mostostal« v Chorzo-wu je pričela s serijsko izd e1 avo tramvajev in mostov. Mostove bodo izvažali v Bolgarijo, tramvajske prikolice v Jugoslavijo in Romunijo, železniški material pa v Sovjetsko zvezo.
Fromet v londonskem pristanišču. Na koncu marca je ladijski promet v Londonu znašal 41,3 milijone neto reg. ton in je bil najvišji po letu 1940. Blagovni promet pa je bil naj-živahnejšč po letu 1921 z izjemo leta 1945.
V Hellerau-u pri Hallu na Tirolskem so dogradili tovarno cevi »T,ro er Rohreni und Metall-werke Solbad Hall AG«. Poleg litih cevi ,bo tovarna proizvajala tudi lite strojne kose in podobno.
Trgovinska pogodba
med Italijo in zapadno Nemcjj
Sredi septembra je bila ratificirana italijansko-nemška trgovinska pogodba, t. j. pogodba med Italijo in Biconijo. Sklenitev te pogodbe je izzvala v nemškem in italijanskem gospodarskem tisku zares živahne komentarje. Nekateri nemški gospodarski listi so izmenjavi blaga med zapadno Nemčijo in Italijo posvetili posebne številke.
Povzeli bomo v kratkem glavne misli iz italijanskega in nemškega gospodarskega tiska. Glavni ravnatelj angloameriške trgovinske agencije »JEJA« (Joint Export-Import Agency), ki vodi nemško zunanjo trgovino, g. Lo-gan je ugotovil, da je zapadna Nemčija po vojni uvozila blaga v skupni vrednosti 1,8 milijarde lir, izvozila pa komaj za 600 milijonov dolarjev! Razliko, t. j. 1,2 milijarde dolarjev blaga oziroma valut so morale nadomestiti ZDA. Ti podatki zadevajo vso nemško zunanjo trgovino.
Nemški tisk opozarja v tej zvezi na težave, na katere je zadela nemška zunanja trgovina. V italijanskem primeru, ki se ponavlja tudi v odnosih z drugimi državami, se vidi, da je vzrok počasnega razvoja nemške zunanje trgovine tudi denarne narave. Tako Italijani že zdaj ovirajo uvoz nemškega blaga, ker so že zadolženi nasproti Nemčiji, in sicer za 520.000 dolarjev, in sami ne razpolagajo z dolarji, da bi ta dolg poravnali. Plačali bi ga radi z izvozom italijanskega blaga. Glede vrste blaga, ki naj se izmenja med zapadno Nemčijo in Italijo, tožijo Nemci, da predvideva nemško-italijanska pogodba uvoz v Italijo samo izrecno nujno potrebnega blaga. Tako bodo Italijani uvažali predvsem premog, les in nekaj kemikalij; Italija ovira uvoz iz za-padne Nemčije tistega blaga, ki ga lahko kupi na drugih trgih.
Po nemškem mnenju se italijanski industrije! ne plašijo obnove trgovinskih odnosov z zapadno Nemčijo, Ker so že prej računali s tem, da mlada italijanska industrija, ki se je zlasti razvila med vojno, ne bo mogla trajno konkurirati nemški. Gre predvsem za strojno industrijo. Italiji ni na tem, da bi v Nemčijo izvažala industrijske izdelke, temveč v prvi vrsti pridelke italijanskega kmetijstva, kakor pomaranče, limone, mandlje itd.
Pogodba predvideva izmenjavo blaga v znesku 110 milijonov dolarjev. Po sedanjem tečaju (575 lir za 1 dolar) bi to pomenilo v lirah 63 milijard. Ce upoštevamo, da je skupna Izmenjava blaga med Italijo in Nemčijo (vsemi zasedbenimi conami) dosegla komaj 7 milijard lir, pridemo do zaključka, da bo izmenjava v devetih mesecih, t. j. do 30. junija 1949. po vrednosti 9-krat večja, kakor je bila lansko leto. |
Pred vojno (1. 1938.) sta ‘ in Nemčija izmenjali blaga milijard lir, kar bi v dani lirah znašalo okoli 300 m011. Po vsem tem bi izmenjava med Italijo in Nemčijo do P„ videnega roka (30. junija znašala po vrednosti 1/5 Pre ne trgovine.
Med postavkami italija1/5 izvoza je predvsem po vrtnin3, sadje (12,5 milijonov surovine ( 8 milijonov svila (3 milijone dolarjev), stilni odpadki (1,5 mil. strojila (1,3 mil. rada izvažala surovo «■— » toda Nemci trdijo, da je P^f , ga v primeri z mednaro0 cenami.
Poleg omenjenih surovin sa in premoga) bodo Nek1' važali tudi polizdelke in do v s»> dolaIJ‘
dola*
dola*
doU
dol.). Italii3, IconoP-
ne izdelke, in sicer vrednosti 12,9 milijona
11#
Trsi vključen v
V	smislu marčnih spora*1 , med ZVU in Italijo se Sto 1 . či v vsako mednarodno trt sko pogodbo, ki jo sklene ja. Po vsem tem je bil° vključeno tudi v pogodbo zapadno Nemčijo in 1 talij0, kor navaja neki nemški Sto izvažalo v Nemčijo b . napol obdelano konopljo i° katera gnojila, iz Nemčije P glino, kalij itd.
Angioameriška cona P^“ j bi mogla izvažati boksita, takšnih rudnikov nima. c * navedbe nemškega lista 1 potem je imela ZV(J, 0<i°( Italija pri pogajanjih z Ne L v vidu združitev jugoslo'/t in angloameriške cone; kaJ j v jugoslovanskem pasu se k je pridobiva boksit.
V	prometu med zapadno ‘L čijo in Italijo ne pride v P.1 tržaško pristanišče. Kot žele* križišče Trst sploh ne šteje 1 ^ metu med tema državama. i;; ge strani nemški gospodars»1^ že; opozarja, da Hamburg in-)i men nudita vse mogoče °,a*i in kar najugodnejše P°m % zveze z Italijo. Za zdaj še bajajo v Hamburg in Brente lijanske ladje, vendar ob^ £i-razne tuje pomorske proge ^ hodi iz nemških pristanišč t kih štirinajst dni. Med
gom in Genovo vozi n°r y družba Herlofson Line Pr®v ^ skrbi danska družba Det de D. S. za zveze z Katanij0^ 1 pijem, Livornom in Gen°v 'p* sicer s pretovorom v Anvers^i Ije obstajajo zveze med j. damom in Palermom, MesiO0’ .-p tanijo, Barijem, Benetkami F,/ stom kakor tudi z Genovo, v ,, nom in Neapljem. Hamburt j zveze z italijanskimi Prist čez London.
viSkJa GOM
Jl
••tf MAW6RT
HIDDOELEKTDIČNE GEMICALE V TDŽA5KEM ZALEDJU
jL Zgrajeni bazeni — Zgrajeni dorodi /£) Zgrajene centrale VW,, električni daljnovodi 1i0 kW *-■*--*■ električni dafinovodi ♦ Kabine
JUGOSLAVIJA SE OBNAVLJA
PREKOP DONAVA-TISA
Trasiranje velikega prekopa Dona va-Tlsa je bilo nedavno končano in prekop so začeli že kopati. Ustanovljenih je bilo 11 vojvodinskih delovnih brigad1, ki štejejo nad 600 članov. Izkopali so že 10 kub. metrov. Prekop so začeli ko-pati na odseku med Fotpornjem in Cerdapom.
OBNOVLJEN DRUGI TIR NA PROGI BEOGRAD-ZAGREB
Te dni so zaključili dela na obnavljanju drugega tira mednarodno važne magistrale Ljubljana-Zagreb — Beograd — Niš, in sicer na sektorju Zagreb — Beograd; na progi Ljub jama — Zagreb je drugi tir že v prometu. Prvi tir je bil obnovljen z vso naglico, nakar so se pričela sistematična dela. Promet, ki je bil «Ipričo danih razmer že poprej zadovoljiv, ,se bo zdaj zboljšal. Novi tir bo omogočil verjetno tudi skrajšanje vožnje potniških in brzih vlakov, ker bo izločeno čakanje, ki ga je zahtevalo križanje.
* * *
V Novem Beogradu so končali 75% letošnjih gradbenih del. Delo traja nad1 6 mesecev. Za palačo predsedništva vlade so do sedaj uporabili 2.500 kub. m betona. Dobro napreduje tudi delo pri reprezentativnem hotelu, 6 'mesecev kopljejo že prekop Sava-Donava-Doslej so izkopali 250-000 kub. ml zemlje.
* * •
Proga Priština-Prizren je tudi že v gradnji. Na njej dela 3.000 brigadirjev iz Metohije.
REFLEKTORSKO STEKLO IZ ODPADKOV
Po zaslugi nekega mojstra so pričeli v tovarni »Kristal« v Mariboru izdelovati reflektorsko steklo iz odpadkov stek'a, ki so doslej ostajali neizkoriščeni. Gre za
--------	0^
reflektorsko steklo za 111
vozila.
GOJITEV BOMBAzA V MAKEDONIJI ,,
V Makedoniji so v	V
ku priprave za setev bob10 v]i kultur. Jugoslovanska zNeltt da je dala na razpolago P jalcem 50 traktorjev. S teA do obdelali površino zem11 j bo za 120 odst. večja kak° sko leto.
Iz italijanskega gospodarst^1
MEJE DRŽAVNEGA POSEGA V ITALIJANSKO INDUSTRIJO
Navajamo iz izjave ministra Lombarda o razpravi o proračunu: Comitato Italiano Petroli vrši malo poslov. CIP bo tekom leta ukinjen. Istituto Cotoniero Italiano bo reorganiziran. IRI zaposluje 231.000 delavcev. Prejel je od ustanovitve 78 milijard 133 milijonov od države. Delniška udeležba je znašala 30. 6. 1948 106 milijard. Proračun vseh podjetij, pri katerih je IRI udeležen od julija 1948 do junija 1949 znaša 130 milijard. Glede stanja industrije, je izjavil minister, da je prešla dobo najgloblje depresije. Treba najti ravnotežje pri cenah, da se omogoči konkurenca z drugimi državami, in skrčiti delovne sile, za katere prevzame skrb država.
INDUSTRIJA TANINSKIH EKSTRAKTOV
Ta industrija preživlja gotovo krizo radi deflacijske politike v državi. Zmanjšale so se potrebe strojil. Zmanjšalo se je povpraševanje po usnju. Preskrba surovine, zlasti kostanjevega lesa je bila dovolj dobra. Tudi za prihodnje leto se obeta dovolj kostanjevega lesa, ker je dovolj premoga in se ne bo kurilo s kostanjevim lesom. Pred vojno, je bila letna proizvodnja taninskih I
ekstraktov okoli 36.000 do ton. To je odgovarjalo SOv» -etii izvodne kapacitete 33 P° v 1 ki so izvažala 19% izdel» jj: Nemčijo, Anglijo, Romuni)0’, landijo in Belgijo. V v0^ # podjetja utrpela škodo za lij ono v lir. Skoda se je «f. popravila. Izvoz je še 0 Obstoji nada, da se bo na temelju znižanja proi* stroškov.
INDUSTRIJA CEVLJE^j» Ta industrija zaposluje J delavcev v 800 podjetjih-la je že predvojno zmog ^jf Ni še nadomeščena stroj*1® ma, ki je bila ameriške®0 / nemškega izvora. Pred iznašal notranji konsuna ^ <j/ rov na prebivalca (v ZDA
Konsum je isti tudi sed^jjfijj mače kože so pred	l
potreb usnja. Se k#1
. se V Fr»Pc. f voi11!,
50 odst.
30 odst. Pred vojno so uvažale iz Nemčije,
Anglije in Amerike, po Južne Amerike in Južne jA Kakovost ni prvovrstna. p’ ru ERP je predviden hv° }e l za milijon dolarjev. Izv°z 1 ni uveljavil. Na švicarsK^^^ belgijskem trgu zmaguje renca Anglije in Cehos1 JR Težnja te stroke je, da s® R v', jo stroški proizvodnje in dejo luksuzni čevlji na rodnih trgih.

Vprašanj e
recipročnosti na morju
»Giornale di Trieste« (9■ nov-) je izkoristil govor italijanskega ministra Saragata o stanju italijanske niornarice za pogrevanje vprašanja oživitve tržaške plovne družbe »Istria—Trieste«, ki je dne 16. septembra lanskegh. leta ustavila svojo progo s Puljem. Družba je v januarju tega leta vložila pri ZVU prošnjo za obnovo proge Trst—Pulj. Nato je po nasvetu Luškega ravnateljstva naslovila, prošnjo na vojaška pomorska oblastna v Piranu, Umagu, Novem: Gradu in Pulju. Na sestanku v Kopru je jugoslovansko poveljnl-štvo odgovorilo predstavnikom' družbe, da so pomorske zveze Trst—Izola—Piran—Umag kakor tudi z Novim Gradom že dovolj preskrbljene in bi torej uvedba novih zvez z ladjami tržaška družba bila odveč; glede nove proge Trst—Pulj pa naj še družba obrne k pomorskemu oblastvu na Reki. Od teh je prejela odgovor, naj se obrne na pomorske oblasti v Splitu, in sicer po diplomatski poti.
»Giornale di Trieste« zahteva ugodno rešitev prošnjet imenovane tržaške družbe Za obnovo njenih prog z istrskimi obalnimi mesti
in Puljem, ker to zahteva načelo recipročnosti, ki ga je treba uveljaviti na suhem in na morju-V zadevo, ki jo postavlja »Giornale di Trieste«, se ne moremo spuščati, ker nam, niso znane vse podrobnosti, ki bi bile za to potrebne. Zato se moramo omejiti samo na nekaj načelnih pripomb. Ce gre za tržaško podjetje, ki, ima torej sedež na Svobodnem tržaškem ozemlju, je vendar nekoliko čudno, da je »Giornale di Trieste« načel pobudo za svoj nastop prav v govoru ministra tuje države. Poleg tega dvomimo, da bi bil prav ta list, ki si je od počet/ca nadel Za svojo glavno nalogo, da z vsemi svojimi razpoložljivimi registri napada vsako akcijo in, pobude Za obnovo normalnih trgovinskih odnosov z Jugos'avijo. Proslavil se je zlasti s svojimi napadi na podjetja, ki so trgovala prav z Jugoslavijo, kakor na pr. UIVOD, ki mu ni bilo dano obrtno dovoljenje pod pritiskom tržaškega nacionalističnega tiska. Prav »Giornale di Trieste« pomaga s svojim pisanjem k ustvarjanju ozračja, ki onemogoča res plodno sodelovanje med Trstom in zaledjem.
Določbe o zadrugah
V	Uradnem listu št. 40 z dne 21.10.1948 je izšel ukaz ZVU štev. 298 z dne 15.10.1948, ki vsebuje Predpise o nadzorstvu nad zadrugami, o zadružnem registru in postopku pri vpisu, o ustanovitvi splošnega imenika zadrug, o vpo-stavitvi nadzornih komisij, o najmanjšem številu članov in o pogojih za članstvo pri zadrugah. Bistvena vsebina ukaza je naslednja:
Nadzorstvo nad zadrugami in njihovimi konzorciji izvršuje oddelek ze delo pri ZVU, in sicer 2 opravljenjem rednih in izrednih Pregledov. Redni pregled se mora opraviti vsaj enkrat v dveh letih. Nadzorovane zadruge so dolžne dati na razpolago nadzornikom vse knjige, vpisnike in listine, kakor tudi vse podatke, informacije in pojasnila, ki bi jih zahteval
V	prefekturnem zadružnem registru morajo biti vpisane poleg 2adrug, ki se smejo potegovati za javne pogodbe, tudi vse druge zadruge, neglede na njihov namen, ter konzorciji zadrug, razen tistih konzorcijev, ki se smejo potegovati za javne pogodbe. Register se vodi ločeno po naravi in Vrsti poslovanja; tako ima register n.pr. oddelek za konzumne zadruge, oddelek za gradbene zadruge itd.
Poleg tega registra se vodi pri oddelku za delo še poseben splošni imenik zadrug, ki je na vpogled vsem, ki to žele.
Zadruge in konzorciji, kateri niso vpisani v registru in v splošnem imeniku, ne morejo uživati nobene izmed davčnih ali katerih koli drugih olajšav, ki se sicer Priznavajo zadrugam.
Pri oddelku za delo se ustanovi ozemljska komisija za zadruge («Commissione Territoriale per le Cooperative»). Ona odloča o Prizivih zoper odločbe conskega -Predsedništva ter o ustanovitvi, Priznanju in razpustu konzorcijev In oddaja mnenja.
Glede najvišjega števila članov, ki jih sme imeti zadruga, ni o-tnejitve. Predpisano je pa najmanjše število: na splošno mora imeti zadruga vsaj 9 članov; proizvodne in delovne zadruge, ki se srnejo potegovati za javne pogodbe, vsaj 25, konzumne zadruge Pa vsaj 200 članov (čl. 16.).
Noben član ne sme imeti pri Zadrugi deleža, ki presega znesek
250.000	lir. Nominalna vrednost vsakega deleža ali delnice mora znašati najmanj 500 lir in ne sme Presegati zneska 10.000 lir (čl.18.)
Člen 17. vsebuje obsežnejše Predpise za razne vrste zadrug o tem, kdo sme biti član zadruge.
Zadruge, ki že obstoje, se motajo prilagoditi predpisom členov l6-, 17. in 18. ukaza, to se pravi Predpisom o najmanjšem številu članov, o pogojih za članstvo in 0 omejitvi ter višini deležev zadružnikov, v roku šestih mesecev, t° je do 21. aprila 1949, ker bodo sicer izgubile ugodnosti ,ki jim Jih nudijo razni zakoni.
Kar se tiče obdavčenja, se smatra, da zadruga ustreza bistvu zadružništva, če vsebujejo njena Pravila naslednje določbe:	pre-
poved plačevanja dividend preko zakonite obrestne mere, prepoved razdelitve rezervnih skladov med dane, dokler zadruga traja, in določbo, da pripade zadružna imo-v’Pa po odbitku vplačanih glavnic ltl naraslih dividend v primeru razpusta v občekoristne namene.
.P dobi naslednikov Karla VI-, arije Terezije in Jožefa II., se e USPešno nadaljevalo delo prue-0“ Prav c a spop olnitve njegovih' ^anizu cijskih in gospodarskih B rcp°u za povzdigo plovstva in ekomorske trgovine-trje pospeševala tržaško k 9°nbio predvsem s tem, da je' f Mogoče podpirala domače im .^e trgovce, katerim je podelila naedjne Pravice glede svobodnega, ^ seljevanja in trgovanja v Trstu t n“ Področju. Zato se je že v l . .-času naselilo v Trstu mnogo.
zlasti Grkov in Zidov- Me-pT ,s.e ie precej razširilo in njega; sf , lVa'lstvo pomnožilo- Sredi 18.
je štel Trst (mesto) žet stol ’’	in p roti koncu tega
Cevet^a P1» blizu 30-000 prebival-del' Nastali 80 noni mestni pre-tako imenovani Novo mesto, doš S<* se predvsem naselili novo-hieJ trpouci in obrtniki. Staro tir# ,°’ M se je prvotno krčevito in f°.. enojih privilegijev, navadi *he K?jev’ se j e P“ 'moralo po-ha 3y (še Za čaSa Marije Terezije) “*“2 vlade povsem spojiti Z
PROMETNE TAKSE NA MOTORNA VOZILA
Ukaz št. 340 z dne 15.10.1948, ki je bil objavljen v Uradnem listu ZVU št. 40 z dne 21.10.1948, prinaša nove predpise o prometnih taksah («tasse di circolazione») za motorna vozila. V splošnem velja ukaz že od 1. septembra 1948 dalje. Ker so objavljene tarile preobsežne, da bi jih mogli objaviti tudi na tem mestu, opozarjamo vse prizadete, da si jih lahko ogledajo tudi v pisarni združenja.
PROSTA TRGOVINA S PNEVMATIKAMI IN ZRAČNICAMI
Z ukazom štev. 356 z dne 13. 10.1948 je ZVU odpravila dodeljevanje in razdeljevanje pnevmatik in zračnic po predpisih ukaza št. 28 z dne 27.10.1947. Odpravljeni so seveda tudi odbori, ki so izvrševali te posle.
IZ OSTALE VSEBINE URADNIH LISTOV štev. 40 in 41.
1.	Uradni list št. 40 z dne 21.
10.1948:
a)	Ukaz št. 334 o spremembi pristojbin za prve in periodične preglede uteži, mer, naprav za tehtanje, plinskih merilcev in merilcev pritiska.
b)	Ukaz št. 341 o spremembi postavk 550 in 551 splošne carinske tarife in dotičnih navodil v repertori ju k carinski tarifi. Postavki se nanašata na umetni ko-rund, silicijev karbid, abrazit in podobno ter na izdelke iz prirod-nega ali umetnega smirka, korun-da, silicijevega karbida in podobno.
2.	Uradni list št. 41 z dne 1.11. 1948:
a)	Ukaz št. 363 o dvolastniških izkaznicah za prehod meje med anglo-ameriškim in jugoslovanskim področjem STO-ja.
b)	Ukaz št. 365 o stanovanjskih uradih in stanovanjskih odborih. V bistvu gre po tem ukazu samo za podreditev teh ustanov conskemu predsedniku namesto vojaški upravi, kateri so bile podrejene doslej.
c)	Upravni ukaz št. 105 o spremembah v komisiji za preiskovanje pomorskih nezgod.
MEDNARODNI TRGOVINSKI ODNOSI
ITALIJA. Uradna pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe z Avstrijo se bodo pričela v prihodnjih dneh. V priliminarnih pripravah za ta pogajanja je bi) dosežen sporazum, da bo temeljil trgovinski dogovor na bazi recipročnosti, dočim je dovoljeval dosedanji sporazum samo zasebne kompenzacijske posle. Med svojimi izvoznimi artikli želi Avstrija plasirati v Italiji zlasti tudi proizvode svoje papirne industrije ter poljsko orodje, posebno kose in srpe. V uvoznem prometu si želi Avstrija posebno znatne količine živil, tako riža olja, zelenjave, pomaranč in limon.
S CSR je v teku globalni kompenzacijski posel v vrednosti 88 milijonov Kčs. Italija bo v okviru tega posla izvozila med drugim za 4 milijone Kčs vin, za 1 milj. vermuta, za 2 milj. paradižnikovih konserv, za 2 milj. esenč-nih olj, za 2,7 milj. pektina, za
300.000	Kčs sadnih sokov; uvozila pa bo med drugim za 16 milj. ječmenovega sladu, za 1 milj. piva, za 300.000 lesnih proizvodov in za 7 milj. oglja.
novimi mestnimi predeli, upravno in gospodhrsko. V tem času so' porušili tudi mestno obzidje in odstranili tudi to prometno oviro in!. zunanjo razliko med starim in novim mestom. Obrežne pasove, kjer se je na mnogih mestih plitvo morje zajedalo deloma daleč v suho zemljo, so zasipali s kamenjem in s tem pridobili mnogo prostora za razvijanje novega dela tržaškeg'a mesta.
Leta 1745. so ustanovili za neposredno upravo in nadzorstvo luke poseben luški urad, t. j- luško glavarstvo, ki je bilo prvotno podrejeno ces. mestnemu poglavarju, pozneje pa Višji trgovinski intendanci.
Leta 1749. so združili vse tedaj važne avstrijske luke in sicer Trst, Oglej, Bakar, Kraljeviča in Karlovac z njihovimi okolišnimi ozemlji v posebno pokrajino, imenovano »Avstrijsko primorje« z Višjo trgovinsko (komerčno) in-tendunco v Trstu kot pokrajinskim upravnim oblastvom na čelu_ Slednja je bila podrejena neposredno trgovinskemu ministrstvu
V okviru obstoječega trgovinskega sporazuna z Bolgarijo bo ICE koordiniral izršitev recipročnega posla v skupni vrednosti
2,222.000	dolarjev. V njegovem okviru bo Italija izvozila med drugim za 800.000 dolarjev plutovine, za 20.000 ribiških mrež, za 80.000 kosmov tipa volna, uvozila pa med drugim za 420.000 dolarjev koruze, za 300.000 perutnine in jajec, za 150.000 janjčjih kož, za 100.000 lesa, za 100.000 zdravilnih rastlin, za 100.000 melase in za 1,032.000 dolarjev tobaka.
Z Grčijo je podpisala Italija te dni novo trgovinsko pogodbo obenem s pogodbo o prijateljstvu in pogodbo o plovbi.
MADŽARSKA je sklenila trgovinski dogovor z Buigarijo, ki bo veljal do konca leta 1949 in ki predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 7 milj. dolarjev, s Poljsko pa enakotrajen dogovor, po katerem bo izmenjava blaga dosegla vrednost 10 milj. dolarjev.
BICONIJA. Predvideva se, da bodo zavezniške okupacijske oblasti v zapadni Nemčiji z novim letom olajšale postopek v zunanji trgovini Biconije z drugimi državami. Posamezne tvrdke bodo smele sklepati uvozne in izvozne posle neposredno; ti posli bodo omejeni samo z razpoložljivostjo zunanjih valut pri emisijski banki. Iz svobodne trgovine bo izvzeto blago iz Marshallovega načrta in blago, ki je podvrženo mednarodnemu kontingentiranj u.
Železniška
konferenca
v Trstu
Včeraj se je zaključila v Trstu železniška konferenca, na kateri sta sodelovali de egacija tržaških železnic pod vodstvom po kovnika Pannella, ravnatelja železnic S.TO ja in delegacija jugoslovanskih železnic pod vodstvom glavnega ravnatelja odd e ka za mednarodne transporte železnic FLRJ iz Beograda. Konferenca je trajala 10
(komerčnemu direktoriju) na Dunaju.
Poleg splošno upravnih poslov, ki jih je upravljala Višje kom. intendenča kot upravnega oblastna je bila njena posebna naloga) in skrb, da goji in kar možno pospešuje trgovino in pomorski promet v navedenih lukah. Višji kom-intendenci je načeloval višji intendant, ki je s tem zamenjal dotedanjega ces. mestnega po glavarja, njemu pa sta bila podrejena> podintendanta na Reki in v Bakru
Ta upravna organizacija je trajala do 1. 1776; njej je sledila nato, nova upravna ureditev obalnih teritorijev. Trst z okolico je postal pokrajina zase z guvernerjem (pozneje ces. namestnikom na čelu. Reko z okolico so priključili ogr-sko-hrvatski upravi, Bakar, Kra-Ijevico in Senj z okoliškim ozem-
Verjetno bodo dovoljene tudi pošiljke s klavzulo cif. JEIA bo omejila svoje delovanje na trgovino s premogom, z določenimi vrstami lesa in z železnimi razbitinami ter na sklepanje trgovinskih dogovorov z drugimi državami.
Z Egiptom je sklenila JEIA te dni trgovinski dogovor za izmenjavo blaga v vrednosti 25 milijonov dolarjev. Biconija bo uvažala iz Egipta predvsem bombaž, kože, krzna, vosek in klej, izvažala pa tja stroje, jeklene konstrukcije, avtomobile in njihove dele ter kemične in farmacevtske proizvode.
CSR. Trgovinski dogovor, ki je bil 21. oktobra podpisani v Karačiju med CSR in Pakistanom bo veljal eno leto in predvideva izmenjavo blaga v vrednosti ene in pol milijarde Kčs, in sicer 623 milijonov v češkoslovaškem uvozu in 960 milijonov v njenem izvozu. Uvoz bo obsegal bombaž, juto, kože in druge surovine, izvoz pa bombažne in volnene tkanine, sladkor,steklo, papir, avtomobile, motocikle, material za telefonske centrale in drugo blago.
NOVE PRIVILEGIRANE ČEŠKOSLOVAŠKE DRUŽBE ZA ZUNANJO ; TRGOVINO
Ustanovile so se še naslednje nove privilegirane družbe za zunanjo trgovino in za mednarodno špedicijo:
1 Češkoslovaška d.d. za. mednarodni transport (METRANS), ki bo imela od 1. decembra dalje izključno pravico za opravljanje poslov te stroke z inozemstvom.
2.	Češkoslovaška d.d. za izvoz celuloze s sedežem v Bratislavi.
3.	PAPCO, češkoslovaška d.d. za trgovino s papirjem.
dni ter se je bavila z vprašanji) železniške in carinske s užbe, železniške policije itd' v kolikor se nanašajo na že.ezniški promet medi STO in Jugos avi j o; Posvet je bil potreben zlasti v zvezi z novimi prehodom pri Repentaboru, na prOigi pri Podbrdu in z obnovo-potniškega prometa na progi Trst-postaja Sv. Andreja—Herpelje. Konferenca, ki je uredi a odprta vprašanja, je bila zaključena s sporazumi tudi glede finančnih) vprašanj, ki se nanašajo na stroške skupnega obratovanja. Zadevni sporazumi se bodo začeli takoj izvajati.
Ijem pa karlovški graničar skl), upravi.
Istočasno z vzpostavitvijo uprave za novo primorsko pokrajine* je dunajska vlada poslala ha lice mesta posebno komisijo, da bi točno preučila krajevne prilike in pa potrebne nadaljnje ukrepe, ki bi bile važne za mesto in njega trgovino. Izdana so bila nato razna navodila, tako v pogledu izgraditve luke (postavitev pomorskega svetilnika) novega lazareta in pa za reguliranje luških pristojbin ter navodila v zvezi s posli trgovine in plovbe-
L. 1750. je v’ada izdala posebnoj odredbo o ladijskih zastavah in v dodatnih odredbah l. 1754, 1758, 1759. pa določbe za ladje aotge plovbe in ladje kratke (obalne) plovbe in pravi’a glede dolžnosti in pravic (patentov) kapitanov in
V KANADI
PRIMANJKUJE J[EKLA
V	Kanadi se je industrija jekla precej razvila. Po vojni so zgradili okrog 800 novih podjetij, ki se bavijo s proizvodnjo jeklenih izdelkov. V načrtu je tudi zgraditev velike livarne, ki bo sama porabila za 15 milijonov dolarjev jekla. Ze sedanja kanadska industrija potrebuje jekla za vsaj 20 milijonov dolarjev. Vsled tega je nastalo v Kanadi znatno pomanjkuje jeklenih surovin. Kanadski industrij-ci se pogajajo za nabavo potrebne surovine na vseh svetovnih središčih, zalsti pa v Hong Kongu, Singapurju, Avstraliji. Japonski, Južni Ameriki in Nemčiji.
PREMALO VOLNE V ZDA
Ameriški gospodarski krogi predvidevajo, da bodo morale ZDA uvoziti znatno količino volne za notranjo potrošnjo in za potrebe industrije. Višek volnene proizvodnje so ZDA dosegle v letu 1942 s 176/jOO tonami. Letošnja proizvodnja bo znašala le 102.150 ton volne. Po cenitvah poljedelskega ministrstva pa se bo v prihodnjem letu proizvodnja volne znižala na 101.230 ton.
MEHANIČNA INDUSTRIJA V ITALIJANSKEM GOSPODARSTVU
V	mehanični industriji je zaposlenih 650.000 delavcev in 88.000 uradnikov. Vrednost naprav se ceni na 1.740 milijonov dolarjev. Proizvodna kapaciteta se je tik pred vojno izrabljala za 80%. Največje težave povzroča nesodobna tehnična oprema, pomanjkanje kapitalov in visoki proizvodni stroški in stroški surovin. Ne gre za povečanje z novimi napravami, ampak s pojačanjein zmogljivosti, s koncentracijo in koordinacijo proizvodnje. OEEC v svojem poročilu predvideva potrebo, da Italija ne izvaža samo agrarnih proizvodov, ampak tudi industrijske, kot avto-vozila, železniški material, ladje, električne motorje, turbine itd. Zlasti tudi izvoz umetnih gnojil, traktorjev in drugih agrarnih strojev. Leta 1947 je znašala proizvodnja mehanične
ostalega osebja na ladjah dolge plovbe.
Leta 1753' so ustanovili v Trstu šolo za matematiko in navtiko in to v Jezuitskem kolegiju.
Leta 1755. je izdala spesni zdravniški pravilnik (Sanitaets-reglement), ki je podrobno urejal izvajanje . pomorske zdravniške službe in organizacijo pomorskih sanitetnih uradov, ustanov in njih organov.
Leta 1755. so s p osebno odredbo na novo uredili vprašanje zunanjega trgovskega zastopstva s tem, da so poslej vršili te funkcije državni organi, cesarski konzuli-
V Trstu so ustanovili istega leta trgovsko korporativno združenje: »Corpo dei Mercanti«, ki je bilo pozneje z borzno uredbo spopol-njeno. V tem času so ustanovili tudi zavarovalno komoro (Asse-kuranzkammer).
Končno je bil 25. aprila 1774 izdan po Mariji Tereziji znameniti »navigacijski edikt«, katerega temeljne določbe so bile še do zadnjega Sasa v veljavi- Ta uredba je vsebovala vse zadeve pomorstva)
industrije okoli 780 mil. dolarjev; od tega 220 mil. dolarjev elektro-mehanične industrije. Program za 1952—1953 predvideva vrednost proizvodnje po tekočih cenah na 1.500 milij. dolarjev, od katerih je 375 milij. določenih za izvoz.
2 mi'ijona dolarjev za lov na kite. Angleška tvrdka »United Whalers Ltd« bo vložila 400 do 500.000 funtov (1,6 -2 milijona dolarjev) za obnovo im razširitev tovarne za pridobivanje kitovega olja na otoku Deception v An-tarktiku (ob južnem tečaju). Tovarna bo pridobivala po 7—8 tisoč ton kitovega olja v sezoni. Podjetje bo obnovilo tudi svojo mornarico ,in zaposlilo 1.000 Norvežanov, ki so znani kot spretni lovci na kite.
tfocialifiL utimhi
ANGLEŽ O AMERIČANIH
Ravnatelj angleške tvrdke Re-liance. Rubber Go- Ltd- g. Fordy-ce Jones je v angleškem konservativnem listu »The Recorder« popisal svoje vtise o življenju in razpoloženju ameriških pridobitnih krogov, ki jih je nabral na svojem potovanju po Združenih ameriških državah.
Pisec pravi, da vlada med ameriškimi pridobitniki strah pred bodočnostjo, čeprav traja v ZDA še vedno izredho dobra konjunktura. Mnogi trgovci se plašijo zaradi političnih, gospodarskih in socialnih razmer- Boje se posebna inflacije' Cene in plače se dvigajo. Zlasti postaja drago meso. Nekateri so veliki optimisti glede bodočnosti, drugi zopet so nasprot-neg’a mnenja in se> vprašujejo, kako dolgo bo trajala konjunktura.
Američani žive naglo in besno (furiously). Premnogi Američani ne čitajo dovolj- Po hišah ni opazil dovolj knjižnic. Mladina ni poučena dovolj o resničnih izumiteljih na tehničnem področju in se čudi, če io Anglež obzirno opozori, da niso Američani izumili) televizije, temveč, aa je ta delo Škota Bairda; prav tako je z letalom na reakcijski pogon, dalje z radarjem, penicilinom itd. Fordy-ce Jones dodaja, da so ga kljub temu povsod prav lepo sprejeli. Na koncu pisec kritizira »ameriški materializem«- Med Američani ni opazil občutka pFave sreče, pač pa občutek negotovosti'
in podrobno urejala odnose med posameznimi pomorskimi službenimi posli ter izvršujočimi organi, tako tudi razne že v prejšnjih uradnih odlokih obravnavane zadeve, kot na pr' določila glede' pravic in dolžnosti pomorskih kapitanov in ostalega moštva ter brodarjev sploh.
Strogi državni zakoni in posamezni predpisi so povsem usmerjali in nadzorovali ves pomorski promet in trgovino, kar je bilo| glede na tedanje težavne prilike in tudi nevarnosti, katerim je b ilo, izpostavljeno plovstvo, tako v interesu države kakor tudi brodarjev in trgovcev. Nekateri zakoni in predpisi so $e zkc časal Jožefa II. še deloma spopolnili. Tako glede trgovskega sodstva in glede carinskih predpisov, tarifnega red a) in glede izvajanja raznih trgovskih poslov.
Končno naj bi še pripomnili, da1 so l. 1775. ustanovili novo zasebno-plovno družbo »Indijsko kompani-jo« v svrho pospeševanja trgovine z Indijo in Kitajsko, ki pa je nehaj let nato prenehala.
Tečaj tujih valut v fr. frankih
Devize	Nakazila		Denar	
	Povprkš. frankov	Ponudba frankov	Povpraš. frankov	Ponudba frankov
1 funt šterling ....	1.061	1.063	1.055	1.070
100 belgijskih frankov	600,60	602,40	595	605
1 kanadski dolar .	•	•	263	265	262	260
100 danskih kron .	. •	5.685	5.500	5.430 *	5.550
1 egiptski funt ....	1.088	1.091	1.080	1.095
100 goldinarjev ....	9.920'	9.950	9.850	6.700
100 dolarjev Hong-Kong .	6.604	6.672	6.370	10.000
100 norveških kron	5.3C0	5.320	5.270	5.350
100 švedskih kron . . .	7.320	7.345	7.280	7.400
100 češkoslovaških kron .	526	528	523	530
100 dinarjev		526	528	523	530
100 pezov 		—	. 		5.200	5.450
100 šilingov		2.630	2.640	2.610	2.660
1 zapadno-afriški funt .	1.054	1.0^4	1.035	1.075
1 vzhodno-afriški funt .	1.058	1.066	1.040	1.070
1 avstralski funt .	.	845	856	825	850
100 indijskih rupij . .	7.940	7.995	7.750	8.000
1 iraški funt ....	1.058	1.065	1.005	1.070
1 novozelandski funt	1.050	1.063	1.030	1 070
100 pakistanskih rupij	7.940	7.995	7,750	8.000
1 rodezijski funt .	.	1.018	1.066	1.035	1.070
ljužno-afriški funt .	•	1.056	1 063	1,030	1.070
Tržaška pomorska uprava in razvoj plovstva
Zgodovina govori o povezavi z zaledjem
Ameriški hmelj izpodriva evropskega - Češkoslovaški ie jugoslovanski se zopel uveljavljala
Do konca leta 1946 ie bila povečana potrošnja piva samo v drža,-vah izven Evrope. Od leta 1947 naprej se tudi Evropa približuje predvojni proizvodnji (na Češkoslovaškem), oziroma izredno povečuje svojo proizvodnjo (Belgija, Ita’ija). V nekaterih državah pai je potrošnja piva še vedno znižana in njegova jakost poslabšana (Nemčija,, Avstrija, Francija, Anglija); todla v celoti Se lahko trdi, da je Evropa dosegla 85% predvojne proizvodnje. Po prehodnem znižanju proizvodnje v letu 1946 se je v ZDA v letu; 1947 ogromno poveča'a potrošnja piva;, ameriška proizvodnja se je dvignila v enem samem letu za 10 milijonov hi in doseg'a 107,5 miUjo-nov hi piva. Na svetu je znašala proizvodnja piva, v letu 1947 skupno 260 milijonov hi proti 220 milijonov hi v letu 1938. Tudi nekatere države, med njimi zlasti Nemčija in Avstrija, ki zaradi s’abegai prehranjevalnega položaja in letine niso proizvajale piva za civi -ni sektor, so zače'e v letošnji sezoni variti pivo. Letošnja proizvodnja piva bo dosegla rekordno vilšino približno 275 milijonov hi. V zvezi s proizvodnjo piva je potrošnja hmelja, ki se je lani dvignila na skupno 1,150.555 stotov.
Na dan 1 avgusta 1948 niso imeli vsi gojitelji hmelja na vsem) svetu n’ti 10.000 carinskih stotov -hmelja, med tem ko so imeti pred 10 leti nad 100.000 carinskih stotov neprodanega hme1 ja. Ce so imele pred drugo svetovno vojno skoraj vse pivovarne za dve ini tudi več let zalog hmelja, so danes te zaloge v nekaterih državah!
skoraj kritične in z izjemo ZDA so povsod nalnižje za zadnjih 20 let Kakor hitro bo zače’a Nemčija variti normalno pivo v svobodni prodaji, bo porabi'a več kot po'ovico lastne prizvodnje hmelja, V sezoni 1949-1950 se bo dvignila svetovna potrošnja hmelja nai
1.500.000	carinskih centov. Za tako povečano potrošnjo hm el,la v prihodnjih dveh letih ne bo zadostovala letina, zlasti plemenitega) evropskega hmelja. Evropski plemeniti hmelj je najmanj ,za dve leti odstavljen iz odločilnega izvoznega položaja v svetu. Suša v Evropi in velika vlaga v ZDA stal povzročili, da je znašala v letu 1947 proizvodnja 'hmella na svetu samo 1,094 000 centov, od tega plemenitega izvoznega hmelja (če škos’ovaškega, jugos'ovanskega in nemškega) samo 203.000 carinskih) stotov proti 450.000.
Obnova hmeljnikov napreduje zelo počasi Od leta 1945, ko je znašala svetovna površina hmelj-niikov okrog 40.000 ha, napreduje vsako leto za 5-000 ha, tako da je ob koncu leta 1947 znašala okrogi
50.000	ha. Se'e v ietu; 1948 se je začelo intenzivno sad'ti hmeljišča: Nemči’a 500 ha, Jugoslavija 250 ha, Cehos'ovaška 300 ha, Poljska 140 ha -in Francija 150 ha- Dejstvo je, da se nekatere evropske države pripravljalo, da bodo temeljito poveča'e svoja hmeljišča, kar bo g-’ede na n’emenito kakovost evropskega hmelja imelo velike pos’edice na svetovnem tržišču.
Po načrtih posameznih držav 'bo najpozneje v, letu 1953 dosežena predvojna površina zakajena s hmeljem (53.000 ha). To je razvidno iz nas'ednje lestvice.
SVETOVNA POVRŠINA
) r ž a v a	v letu 1938 ha
Češkoslovaška	11.457
Nemčija	8.293
Jugos’avija	3.600
Po'jska	1,000
Sovjetska zveza	4.900
Francija	1.695
Belgija	710
Anglija	7.470
ZDA	12.746
ostale države sveta	1.600
Svetovna trgovina s hmeljem, se je v letu 1947 zelo ugodno razvija'a, toda ovira a jo je slaba letina. Vodimo vlogo so imele ZDA, ki -so bTe pred drugo svetovno vojno uvoznik hmelja in so.' v času vojne posta'e pomemben izvoznik. Ta položaj bodo ZDA ime'e še nekaj let, dasi se bo izvoz krčil. Češkoslovaška ra’širja svoje izvozne pozicije v vse države sveta, toda vse kaže, da so, ZDA njen trg v južni Ameriki povsem prevze'e. To je pa samo začasen pojav, ker je češkoslovaški hmelj boljše kakovosti od ameriškega. V letu 1947 je zaradi slabe 'etine in prodanih za og starejših letnikov, zelo padel izvoz če-škosl ovaškega hmelj a Svetovni izvoz hmelja v letu 1947:
ZASAJENA S HMELJEM v maju 1945 v 1. 1951/53 povečanje ha	ha	ha
8 240	9.000	760
5.000	7.500	2.500
825	2.500	1.725
101	900	800
2.000	5.000	3.000
700	1.500	800
710	500	—
8 000	9.000	1.000
16.000	16.000	—
1 600	1.600	—
	letina 1947	izvoz
	q	q
ZDA	455.000	100.000
Ceho's’ovaška	94.000	75.000
Nemčija	90-000	62.0001
Jugoslavija	19.000	16.000
Fri stalno večjem povpraševanju po hmelju, ni danes težko prodajati to važno surovino, ki prinaša čvrste devize- Pri naraščajoči potrošnji piva in boljši, kakovosti piva bo ta položaj trajal še najmanj' tri leta, če ne pride do po'itičnih aii pa gospodarskih motenj Ce ne nastane v svetu gospodarska kriza, bo izvoj p'emenitega evropskega hme'ja — zlasti češkoslovaškega in jugoslovanskega — ki uživa v svetu najboljši g’as, zagotovljen za prihodnja 3—4 leta.
Na mednarodnem trgu
BOMBAŽNO TRZISCE DOBRO ZALOŽENO
Iz vsega sveta prihajajo vesti o dobri bombažni letini. Po cenitvah ameriškega ministrstva za poljedelstvo bo letošnja svetovna proizvodnja bombaža znašala okrog 29.750.000 bal (lb.— 225 kg), t. j. 4.350.000 ali 17 odst. več kakor v preteklem letu. Pridelek v ZDA bo znašal letos
15.200.000	bal bombaža, gojenega na 9,3 milijona ha površine In bo s tem prekosil za 27 odst. lansko proizvodjo.
Tudi SZ je znatno pospešila gojitev bombaža in zvečala letos površino namenjeno gojitvi te industrijske rastline od 1,45 na 1,55 milijona ha. Lansko leto je
sovjetska proizvodnja bombaža znašala okrog 2.600.000 bal. Po poročilih sovjetskih časopisov pričakujejo, da bo letošnji pridelek bombaža v SZ prekosil lansko proizvodnjo za 6—7 odst.
Izredno dober je tudi donos egiptskih bombažnih kultur (sko-ro 150.000 bal). Tudi evropska proizvodnja je letos napredovala in dosegla 166.000 bal v primerjavi s predvojno povpreko, ki je znašala 147.000 bal. K temu je . pripomogla zlasti proizvodnja na Balkanu, ki je v stalnem porastu, zlasti v Jugoslaviji, Bolgariji in Grčiji. Italija je pa proizvedla le 15.000 bal, t. j. le 30 odst. v primerjavi s predvojno proizvodnjo.
Svinec dražji
Dve veliki ameriški družbi za proizvodnjo svinca sta s 1. novembrom tega leta zvišali ceno svinca na 21,5 st. dolarja za funt. To je že tretja podražitev v letu 1948. Med vojno je bila cena svinca maksimirana na 6,5 st. dol. za funt.
Pričakujejo podražitev svinca tudi na angleškem trgu. Dejansko je zdaj cena angleškega svinca, ki je že začetku oktobra poskočila na 112 funtov šterlingov za tono, še vedno za 7 funtov in 10 šilingov nižja od cen, ki veljajo na ameriškem in kanadskem tržišču. Izvedenci menijo, da bo podražitev svinca povzročila v V. Britaniji nadaljnje zmanjšanje potrošnje te kovine, ki znaša zdaj nekaj nad 16.000 ton mesečno. Potrošnja v letu 1945 ki je znašala 19.700, v 1. 1938 pa 27.000 ton mesečno.
* * *
PROIZVODNJA JEKLA V ZDA
Po napovedi znane ameriške gospodarske revije »Steel« bodo ZDA med letošnjim letom proizvedle 87 milijonov ton jekla. S tem bodo dosegli nov rekord za mirno dobo, ker so omenjeno proizvodnjo jekla presegli le dvakrat med vojno.
* *
ARGENTINA OMEJUJE IZVOZ VOLNE
Argentinska vlada je odredila kontrolo nad izvozom volne, ki ga bo vršilo ministrstvo za industrijo. Menijo, da bodo s tem u-vedli carino na kontingente izvožene volne. Pravijo tudi, da bo vlada prepovedala prodajati volno onim deželam, ki ne razpolagajo s čvrsto valuto.
* •
Ameriška zdravila
na svetovnem trgu
ZDA prevladujejo danes na svetovnem trgu z zdravili, je izjavil John S. Zinsser, predsednik tvrke Sharpe and Dohme v Filadelfiji/
Lansko leto so ZDA izvozile za 177 milijonov dolarjev zdravil, t.j. 22,5% več kakor v letu 1946. in 10 krat več kakor leta 1938. Z ameriškimi zdravili se je svet seznanil zlasti med svetovno vojno. Za Južno Ameriko so bila med svetovno vojno evropska zdravila nedostopna. Evropske tovarne so bile itak skoro uničene ( zlasti Nemčija, ki je bila do vojne med prvimi dobavitelji zdravil, je bila med vojno izrinjena s svetovnega tržišča. Američani so dvignili izvoz zdravil zlasti s proizvodnjo tako imenovanih «čudežnih» zdravil, kakor so tirotricin, penicilin in streptomicin. Do lanskega leta so se cene ameriških zdravil dvignile v povojni dobi ba 3%, letos so tudi nekoliko poskočile. Nasprotno, so cene «kemoterapev-tičnih» izdelkov, n.pr.: penicilina zelo padle. Pred nekoliko leti se je ta prodajal še po 20 dolarjev (za dozo s 100.000 enotami( danes pa dobiš v bolnicah to količino penicilina za 25 stotink dolarja.
* » *
STRATEGICNE SUROVINE
Iz sporazuma, ki so ga ZDA sklenile s Francijo za nabavo »strategičnih surovin« iz držav, ki so vključene v Marshallov plan, je razvidno, da smatrajo ZDA za strategično važne med drugim naslednje proizvode: agar-agar, antimon, azbest, boksit, beril, biz-mut, kadmij, ricinusovo olje, krom, kobalt, kopra, usnje, industrijski dijamanti, grafit, jod, svinec, mangan, živo srebro, sl juda, nikel, opij, poper, iridij, platin, bolhač, kinin, kavčuk, kitovo olje, cin, tungsten, uran, vanadij, cink, cirkonij, safiri in rubini za natančne instrumente.
		]E5	O	/R. 2E A.				
VALUTE		V MILANU		VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU				
29-X		11-XI	Min.	MAKS					
Funt šterling zl.	9.600	9.450	9.200	9.600		28-X	11-XI	Min.	Maks
Napoleon	7.350	7.150	6.950	7.350	Južna železnica	2.210	2.250	2.210	2.250
Dolar	640	630	625	642	Splošne zavarov	8.880	8.875	8.875	8.930
Francoski frank	130	132	130	132	Assicuratrice	1.000	1.030	1.000	1.050
Švicarski frank	165	160 160	168	Riun. Adr. Sic.	2.115	2.160	2.105	2.160
Funt št. papir	1.700	1.690	1.690	1.800	»Istra-Trst«	710	710	710	710
Avstrijski šiling	17.50	16.50	16	17.50	»Lošinj«	5.100	5.150	5.100	5.150
Zlato	1.000	940	940	1.000	Jerolimič	1.325	1.400	1.320	1.400
				Mart inoliò	1.100	1.100	1.100	1.10U
				Premuda	•	3.765	3.765	3.765	3.765
BANKOVCI		V ZURICHU		Tripkovič	5.825	5.850	5.825	5.850
dne	9 novembra 1948			Openski tram	1.020 1.028		1.020	1.020
Z.D. A.	3.93	Belgija	7.10	Terni	509	497	495	509
Anglija	11.37	Holandska	75 —	ILVA	293	287	285	294
Francija	0.87	Švedska	72,—	Zdr. jod. ladjed.	300	294	294	300
Italija	0.63	Španija	11.70	Ampelea	300	300	300	300
Avstrija	8.20	Palestina	7.75	Arrigoni	320	320	320	320
Cehoslovaška	0.90	Argentina	47,—	Soške cementarne	135	135	135	135
TRŽNI PREGLED
Tudi v drugi polovici novembra se tržno razpoloženje ni bistveno izpremenilo. Trg poteka z navidezno tendenco stalnih cen, a je pod vplivom splošnih gospodarskih razmer. Tržišča so še zelo daleč od normalizacije, blagovni promet pa se omejuje na najnujnejše potrebe. Zaloge kmetijskih in industrijskih izdelkov se zaradi tega čezmerno kopičijo v rokah proizvajalcev in prekupčevalcev na debelo. V tem pogledu je položaj tržaškega trga povsem podoben položaju v bližnji Italijanski republiki.
Tržni izvedenci zatrjujejo, da bo prej ali slej prišlo, če ne do normalizacije tržnih poslov (v tem pogledu so predvidevanja zelo previdna), vsaj do pravilnega sorazmerja med cenami posameznih proizvodov, ki se je med vojno in tudi po vojni zaradi izrednih razmer zelo izpremenilo. Pri tem navajajo razne primere: če stane pšenica 100, bi morala koruza kvotirati 67, riž pa 80; pri maščobah bi moralo na podlagi predvojnih indeksov veljati naslednje razmerje: olivno olje 100, maslo 175, slanina 118. Podražitev blaga v primeri s predvojno (1938) pa se suka kakor znano okrog 50 krat.
* *
LESNA TRGOVINA ŽIVAHNEJŠA
Na tržaškem kakor tudi na italijanskih lesnih tržiščih so se pojavila znamenja živahnejšega poslovanja. Trgovina z lesom preživlja namreč že nad letom dni dobo globoke krize. Kljub znatnemu nazadovanju cen se je povpraševanje po lesnih sortimentih stalno krčilo in se omejevalo le na najnujnejše potrebe. .Danes še ni mogoče ugotoviti, ali so znaki te oživitve le začasnega značaja. Značilno pa je vsekakor, da so se ta znamenja pojavila prav v obdobju, ko prehaja gradbena dejavnost v sezonski zastoj.
Medtem ko ni prišlo v lokalni potrošnji lesnega materiala do znatnih izprememb, je postala vloga tukajšnjega trga v tranzitni trgovini z lesom odlična. Cene niso zaznamovale v zadnjem času znatnih izprememb in se zdaj sukajo okrog naslednjih kvotacij:
V	Trstu:	Javor lir 34—38 za
kubični meter; parjena bukovina lir 35.000—40.000; bukovina lir 25—26.000; tramovi u. Trst 9-10.000 smrekovina in jelovina lir 16
18.000.	Cene veljajo za blago v tranzitu; za carino 15% več. Hrastovi parketi lir 2.200—3.000 za kvadratni meter.
V	Milanu so poskočile cene smrekovine, jelovine in mecesna druge in tretje vrste, verjetno tudi zaradi zmanjšane količine uvoženega blaga avstrijskega in češkoslovaškega izvora. Domača italijanska proizvodnja, tako zatrjujejo izvedenci, ni dosegla predvidenih količin. Krepkejše so postale tudi cene j ebenovine in kosta-njevine. Posredniki računajo na donosnejše posle v prihodnji pomladi in ne forsiraio razprodaje starih zalog. Zadnje kvotacije lesa na milanskem trgu so naslednje: smrekovina, konična II sort. lir 26 do 28.000 za kub. m: II sort. B 22—24.000; III sort. 15.500—17.000; mecesen I 42—44.000, II 32.000 do
34.000.	III 18—20.000: tramovi u. Trst 13—15.000; bukovina 26.000 do 28.000; jesenovina 27—30.000; kostanjevina 20—24.000; slavonski hrast I 58—62.000; slavonska parjena bukovina 46—49.000.
PROMET Z LESOM V TRSTU
Od 11. do 24. oktobra je bil naslednji promet: Dovoz 14.750 q (po morju), dovoz po železnici 73.200 q; odvoz po morju 59.000; odvoz po železnici 20.470. Dospelo je iz Avstrije 39.650 q, iz Jugoslavije 25.600 q, iz Češkoslovaške 6.120 q, iz STO 1830. Izvoz je šel v Grčijo, Egipt, Argentino in Turčijo. Dne 24. oktobra 1948 so bile v Trstu sledeče zaloge: V luki Sv. Andreja 134.200 q, v Novi luki 54.430 q; v drugih skladiščih 17.760 q; skupaj 206.400 q.
ŽITARICE
Trdne cene pšenice, šibkejše cene koruze in riža, stalnost pri ostalih žitaricah so bile glavne značilnosti na tem tržnem področju v prvi polovici tega meseca. V bližniih proizvodnih središčih Furlanije in Benečije so veljale naslednje cene:
Pšenica I 9.400—9.650 za stot, II 9.200—9.400, III 9.000—9.300; koruza 5.200—5.900 po kakovosti; oves 4.000—4.200: rž 7.300—7.500; ječmen 6.300—6.500.
ŽIVINA
Ponudba živine je znatno narasla, kljub temu pa so cene le v zmernem nazadovanju. Padla pa je predvsem cena prašičev.
V	Padovi za kg fco tržišče: voli 280—300; krave I 280—300, II 250—280; teleta 430—460. Prašiči rejeni 380—400, do 100 kg 350—370; prašički 340—360. Ko-
koši 460—480; gosi 250—280; zajci 170—180; faraonke 500 do 550. Približno iste kvotacije veljajo na ostalih tržiščih. V Trstu so cene živine od 30 do 50 lir dražje.
MLEČNI IZDELKI
Maslo je zopet pridobilo nekaj točk na ceni. Pri parmezanskem siru je bilo opaziti nazadovanje cen. Pri ostalih sirih je vladala v glavnem stalnost.
Na tržiščih severne in srednje Italije kvotira maslo na debelo od 1.000—1.250 lir za kg po kakovosti; parmezan 1947 lir 1.050 do 1.100; gorgonzola sveže proizvodnje lir 350—380.
VINO
V	Trstu običajno črno lir 114 116; Chianti 122; belo sladko 140 142. Cene istrskega vina se prila-gujejo italijanskemu vinskemu trgu.
OLIVNO OLJE
Stare zaloge so v glavnem potekle. nov pridelek se obeta zjv'+-no nižji od lanskega. Kljub temu pa še ni opaziti v proizvodnih središčih velikega povpraševanja.
V	osrednji Italiji plačujejo olje dobre kakovosti, brez poslovnega davka od 480—500 lir za kg. V južni Italiji plačujejo za nov pridelek od 470—480 lir za kg. Najfinejše vrste olivnega olja pa so dosegle 510 --520 lir za kg.
RAZNA ŽIVILA
Marmelada:	marelice, lir 320
370 za kg, breskve 340—370; mešana lir 250—280.
Sladkor češkoslovaškega izvora lir 330—335, ameriškega izvora 335—340.
Kava Brazil 605—640, Santos ekstra 820—860, Kostarika 940-980, San Domingo 900.
GRADBENI MATERIAL
Strešniki 26 cm lir 15,60 za komad; votla opeka 26x13x8 lir 6,85; votla opeka 26x13x6 lir 5,20: opeka 26x16x6 lir 6,30 za komad.
Izdaja: Založništvo »Gospodarstva« Odgovarja: Dr. Mirko Koršič Tiska »Zadružna tiskarna« v Trstu
ITALIJANSKO ŽVEPLO PREDRAGO
Italija proizvaja danes manj žvepla kakor pred vojno. Leta 1947. je 10.800 italijanskih delavcev pridobilo 148.000 ton žvepl3, leta 1938. pa je 15.000 delavcev pridobilo 380.000 ton vžepla. Italijanski podjetniki trdijo, da je danes 20—30 odst. zaposlenega delavstva preveč. Poleg tega navajajo, da se v italijanskih rudnikih ne dajo vpeljati bolj donosne ameriške metode pridobivanja (Flash). Po njihovem mnenju bi morali v italijansko industrijo žvepla investirati 7—1® milijard lir, ako bi hoteli proizvodnjo dvigniti na predvojno ra; ven. V času od 1. avgusta 194/ do 15. junija 1948. so pridobil’
160.000	ton žvepla . od tega 90.00“ ton na Siciliji. 70.000 ton so izvozili v inozemstvo, predvsem v Francijo. Samo Nemčija je P<H prej letno kupovala v Itali]’ 55—59.000 ton. Cena italijanskega žvepla je visoka, in sicer znaša 29.500 lir po toni, medtei” ko se žveplo na svetovnih trgih prodaja po 22 dolarjev, t. j. P° 12.650 lir.
* »
Oživel je promet surovega železa in železnih izdelkov. Iz Avstrije je dospelo v Trst v času 11. do 24. oktobra tega blaga z® 109.404 q, iz Italije 18.480 q, ’z Češkoslovaške 13.540 q. Iz Jugo* slavije je dospelo samo blago ’z celjskih tovarn in sicer 21 q. Izvoz gre na trge Sredozemlja i” Srednjega vzhoda.
AVTOPODJETJE GAHARli
VOZNI RED
Odhod: Pulj 6; Novigrad 7.00 — 16.30; Reka 7.00; Ljubljana 7-30. Postojna 7.30; Portorož 12.30 " 19.45; Umag 16.30.
Prihod; Pulj 19.30; Nov’grad
10.00	— 18.30; Reka 18; Ljubljana 20.00; Postojna 19.30; Portorož 8.30 — 19.00; Umag 10.00.
Vse za kmetijstvo na drobno in na debelo
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
z o. j. v TRSTU
Urad in skladišče: ULICA U. FOSCOLO št. 1 — Tel. 94-386 Prodajalna v TRSTU: ul. S. Mercadante št. 4 — Tel. 88-19 Prodajalna v MILJAH: ul. Mazzini št. 1.
CENE UGODNE	KAKOVOST ZAJAMČENA
PAPYROS
trgovina s papirjem na debelo
Trst, ul. F. Severo 10 - Tel. 64=53
nudi vse vrste pisarniškega, tiskovnega in ovojnega papirja. Velika zaloga papirnatik vrečk in ovoj. papirja za jestvinčarje.
Avtopodjctjc S.T.l.l!.
družba z o. z.
TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 71-09
Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi
♦ ♦ ♦ 'Cene zmerne	♦
TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
I M PO RT-EXPO RT
Ti m I TEHNIČNO INDUSTRIJSKI URAD
U• I e le NAČRTI - ZASTOPSTVA - INDUSTRIJSKE DOBAVE
TRST	MILAN
UL. S. NICOLÒ 7 - TEL. 47 - 17	VIA S. SISTO 9 - TEL. 152 -834
Brzojavni naslov : UTIMP0RT