168 Naši dopisi. j V Gorici, 15. maja. — Pozno sicer Vam poročam izid volitev za mestno starešinstvo, ali da si mi nit domače zgodovine ne utrže, moram ga vendar omeniti. Tudi v II. in I. voliln. razredu so zmogli ,,me' ni/' „Iz o nz o"-v ci ali — kakor same sebe tudi nuiejo — „narodno-liberalna stranka. Čudno jme a to, da Je ta. stranka v II. razredu postavila za je Ridate (m ž njimi s kakimi 60 glasovi čez polovico ^drla) take može, ki so vladi in tudi gotovo mno-tY.Gm konservativcem prav po volji. Ti so: deželni ^1* var gr°f Coronini, c. k. viši stavb, svetovalec Clari-S. j -in — prvostolni prost mons. bar. Codelli. (Grof C. c\ sprejel mandata). Storili pa so prekanjeni „Isonzo-uvci ?l le zato, da so izpodrinili dr. Pajerjeve, ozi- oma vladine kandidate. Šlo jim je sosebno za odstra-r-lteV' 2 oseb, dr. Pajerja in g. V. Kitterja; in ta cilj so *josegli. I. razreda izvoljenci (3.) so liberalniši, ko zgo- : omenjena 2, ali zagrizaenci tudi ti niso. — Deželni \\y0Y se je danes ob 1. uri popoldne po 6. seji sklenil, poslušalcev ni bilo nobenkrat v zbornici; debate ni-kake; vse se je v naglici sprejemalo, kakor so bili odseki prej stvar uravnali. Posnetek iz poslednjih sej (13. ]4. in 15- t. m.) prinesem prihodnjič. — Sedanja sesija ni bila poslednja; sedanji zbor bo sklican še enkrat frihodnj. aprila. — Ta in pretekli teden so bile pred ikajšnjo komissijo preskus nje za dosego učite lj-ke sposobnosti. Prišlo je 19 učiteljev in 7 učiteljic; 3 učitelji so prejšnjo sposobnostno preskušnjo dopolnili s tem, da so se dali še iz 2. ali 3. jezika iz prašati. Slovencev je bilo med učitelji 14, 4 Lahi; izmed učiteljic so 3 Slovenke. Padlo je učiteljev 5, učiteljici 2; 1 učitelj se je pred dovršitvijo odtegnil. Razen enega so se vsi drugi preskuševali po starem, t. j. po prestopnih d1 ločbah; učiteljice vse po starem. Izmed tistih učiteljev, ki so potrjeni, dobili so spričevalo „številka 1" eden, „štev. 2." nobeden, „št. 3" ednajst. Učiteljice pa imajo: „štev. 1" nobena, „št. 2U dve, „štev. 3" tri. — Se sedanjim preskusnim obrokom se je končala tudi pri nas veljavnost prestopnih (ložjih) preskusnih določeb.-— Tukajšnji „Glas" bo imel pravdo pred porotniki. Dopisnika nekega „poslanega" (Lojka) toži župan? Leban iz Crnič zarad razžaljenja časti. Iz Celovca. — Sloveči misijonski pridigar gospod Janez Valjavec, ki je tukaj na poziv knezoškofa 1. dne maja začel šmarnice voditi, je 9. dan t. m. na-gloma za mrtvudom umrl. Kmalu, ko je v Celovec prišel in je ustavovercem glas počil na ušesa, da bode oče Valjavec v cerkvi pri sv. Duhu pridigoval, je mestna policija začela po njem prezati, al previdui rnož je imel domovinski list v svoji listnici, ki ga je varoval nasledkov one nove cerkvene postave, po kateri duhovnom iz vnanjih držav ni dopuščeno, v Avstriji pridigovati itd. — Memo tega pa, da so duhovni pod tako cartano skrbjo policije, se ta ne briga za najbolj umazane pesmi, ki jih popevajo v moško obleko preoblečene Dunajčanke, katere so tudi tukaj s takimi pohujsljivimi pesmami v gostiinicah „gospode" razveseljevale, da nobena poštena ženska ni mogla priti v njihove „Herrenabende". Iz Višeilj nad Vipavo 10. maja. (Presrčno zahvalo) si dovoljuje podpisani si. subvencijskemu odboru Kranjske kmetijske družbe izraziti, kateri mu je 20 gold. podpore za umno čebelarstvo podeliti blagovolil. Da se pa doseže blagi namen umnega čebelarstva, zagotavljam, novo sistemo tudi pri drugih Čebelorejcih pospeševati. Jože Bajec, čebelar in posestnik. Na Colll pri Vipavi 15. maja. (Javna zalivala.) Spodaj Podpisani si šteje v dolžnost, si. subvencijskemu odboru kmetijske družbe v Ljubljani za podeljeno mu ovco in ovna izrekati najtoplejšo zahvalo. Nadeja se, da se bo vsled tega hvalevrednega Trbiškega plemena ovčjereja v tuk ajšnjih krajih na boljši stan obrnila. Maksimilijan Žigur, posestnik. Iz Lesec. [Javno se zahvaljuje) podpisani slavnemu subvencijskemu odboru kmetijske družbe za podeljene ovce in ovne v naši okolici, kjer se prav dobro redijo, zato bodo celi okolici v velik prid ovčje reje. Zatega del podpisani v imenu vseh še enkrat najtoplejšo zahvalo izreka za veliki trud, po katerem se pospešuje napredek kmetijstva. Matej Brence, župan. V Bizaviku 9. včl. travna. (Javna zahvala.) Podpisani odbor najprisrčnejšo hvalo izrekuje g. dr. Blei-weisu, gg. pevcem Ljubljanske čitalnice, kakor tudi vsem drugim rodoljubom, ki so nas pri otvorenji naše čitalnice 11. malega travna s svojo nazočostjo počastili, nas z mnogimi darili razveselili, in že tako veselo svečanost močno povekševali. Nepozabljiv nam bo tudi g. Andrej Jamar, ki je v svoji blagodusnosti naši še novi čitalnici obljubil zdatno pomoč. Čitalnični odbor. Iz LJubljane. — Tudi deželni zbor Kranjski je končan. V petek zvečer okoli 10. ure se je zaklenila zbornica — po zelć škandalozni sceni, ki je mnogo narodnih zastopnikov tako razžalila, da so pred koncem zborovanja zapustili zbornico (dr. Bleiweisa v tej večerni seji nismo videli na svojem sedežu v zbornici) in je treba bilo iz koridora sklicati vsaj toliko poslancev, da je zbor v zadnjem trenutku ostal še sklepčen. Povod temu, da je več narodnih poslancev zapustilo zbornico, je dal liberalec dr. Schrev, ki, podpiraje predlog gospodarskega odseka o železnicah iz Trbiža v Potablo in iz Ljubljane v Karlovec, je očividno s trte zvil surovi napad na narodnjake in duhovščino Kranjsko,une dolžeč dogodeb na Jančjem in Jezici, to pa, da je zvon&r Sam asa ob delo, rekši, da usta-voverska stranka bode že skrbela za to, da tako hujskanje ostane brez škode dotičnim, ter klical vlado (recte policijo) na pomoč. Po tem besedovanji zahtevajo nekateri narodni zastopniki, naj zbora predsednik opomni govornika, da ostane ,,pri stvari'4', za katero gre obravnava, al — čuda! — predsednik odgovori, da govornik je „pri stvari", to pa razdraži narodnjake tako, da — razen dr. Razlaga, dr. Zamika in P. Grasseili-a — hudo nevoljni zapustijo zbornico, v kateri so poslanci Murnik, Tavčar in Robič morali ostati le zato, ker so imeli še poročati o nekaterih odsekovih predlogih. Na „Tagblattovske" napade Schrey-ove je odgovoril posl. Tavčar, braneč duhovščino, da pri naročevanji zvonov gleda le na dobro blago, na dober kup in pa poštenost; —Zamik, G r a s s e 11 i, Razlag pa niso našli ne besedice, s katero bi bili zavrnili drzno žlobudro, vprašaje jo: je li podpi ran j a tega predloga še treba bilo ? ali tako podpiranje ni merilo le na to, v zadnjem hipu zborovanja še škandal delati, ki bi bil 4 postal strašansk, ako bi bili naši poslanci ra* ženj obrnili proti nemčurski stranki, ki neprenehoma draži narod slovenski s tem, da mu — kakor je zopet debata o slovenščini na realki v tem zboru kazala — še abecede slovenske ne pr^voši! Vprašati bi bili naši morali: so li narodni voditelji krivi bili silovitih dogodeb na Jančjem in Jezici? so mar oni tako postopali kakor unidan pri škandalu v Gradcu zoper princa Alfonza „liberalci" Graški ? so li oni , kakor t i silovitost „des Grazer Pobels in Seidenhuten" zagovarjali kedaj? Vprašali naj bi bili naši vekanje Schrevovo: ali misli, da je s svojim zagovarjanjem zvonarju Sa-massi koristil, ki je natihoma moral zvonove nazaj vzeti in popravljati, ker niso bili za nič? ali ni čutil, da je svojega pajdaža še huje pokopal? Ko bi bil mladi dohtar vse to pomislil, daje poštene in neodvisne narodnjake in ž njimi večino našega naroda še bolj razdražil, zvonarju pa poleg tega še bolj škodoval, molčal bi bil, in deželni zborne bi se bil s takim škandalom končal, da so se morali poslanci skupaj sklicevati, da deželni zbor v zadnjem trenutku ni — za su- 169 šico konca vzel. Tako gre, kjer se pod pazduho pelje — nemčurski in slovenski liberalizem! — (Presvitli cesar) so se peljali preteklo soboto ob eni po polnoči na tihem memo Ljubljane. Vsak pozdrav je bil prepovedan, vsi vhodi do notranjih prostorov kolodvora po policajih zajezeni. Najbrže se je policija bala, da ne bi prišli Slovenci ter z gromovitimi živio-klici pokazali, da je Ljubljana slovenska, kakor Dalma- \ cija slovanska. — (Dražba Miricodolskih goved), na Stajarskem iz državne subvencije nakupljenih, v soboto je bila živahna. Prodanih je bilo 6 bikov in 19 telic; izklicana polovična cena se je vrtila od 25 do 75 gold., ki pa se je po dražbi dognala na 31 do 92 gld. Enega bika (z 2 telicama) je kupil grof Margheri v Otoču, druzega gospodar Hočevar ^v zgornjem Brniku, tretjega pa gospodar Hribar v Cirkušah v Tuhinji, — te lice so šle ca več krajev Ljubljanskega, Kranjskega in Kamniškega okraja. Ker je v poprejšnjih letih prišlo že mnogo bikov žlahnega Miricodolskega plemena v našo deželo, naj bi gospodarji, ki so pri sobotni dražbi telice kupili, si prizadeli, da pridejo s svojimi telicami do bika istega plemena in si tako zarede čisto (neme-šano) kri. — (V Postojni) je bilo binkoštni ponedeljek okoli 4000 tujcev, ki so prišli jamo ogledovat. Veseli nas, da je Postojna pri tej priliki tujcem (Lahom in Nemcem) pokazala slovensk obraz, kajti zastave so bile slovenske. Čudno le, da je Senožeška pivarna pri tej priliki svoje pivo priporočala z laškim napisom. — Memo Ljubljane se je peljalo mnogo tujcev, ki so se en dan tu mudili. Za posebni vlak od Ljubljane do Postojne je južna železnica premalo vozov pripravila, zato je moralo jih veliko, ki bi bili radi peljali se v Postojno, v Ljubljani ostati. — (V Sisek) na Hrvaško k pevski slovesnosti se je podalo iz Ljubljane čez 60 oseb, večidel „Sokolov". Vrnili so se včeraj. Slovesnost je bila krasna, sprejem in pozdrav Slovencev po bratih Hrvatih navdušen. — (Slovensko gledišče.) Gospića Piskarjeva in gospod Kaj zel sta imela v nedeljo 9. t. m. zadnjo be-neiico, ki se je po vsem dobro obnesla. Gospico je občinstvo s pohvalo, šopki in venci kar obsulo, gosp. Kaj« želj pa je moraMe s pohvalo zadovoljen biti. Predstavljana burka „Čevljarska učenca" je bila polni hiši prav všeč; še bolj pa bi se bila prikupila, ako bi bila srečnejše podomačena, česar pa vsak prestavljavec ali predelovalec ne vgane. Igrala se je gladko, odlikovala sta se beneficijanta, gosp. Nolli, gospicaPodkrajškova, gospod J. Paternoster in drugi v manjših nalogah. Hiša je bila polna, ploska obilo. Talijni hram pa ostane zaprt do jeseni. — (Mikavno.) Med dijaki ali bolje divjaki, ki so bili zarad škandalov v Gradcu javno pokarani ali posvarjeni, je bil tudi sin vodje Ljubljanske kupčijske šole, mestnega svetovalca in uda šolskega oddelka mestnega, gosp. Mahra. Ne vemo, ali je to čast ali sramota. Ne mara bo gosp. Mahr, glavni nemčurski agitator, še ponosen zarad takega sina. Vsaj smo slišali, da je sin ponosen zarad te „pohvale". (Muzikalična produkcija), ki jo je napravil domači orkester pod vodstvom gosp. Stocklna pretekli četrtek v čitalnični dvorani, je bila res veselo znamenje napredka in dokaz vspeha pridnosti. Vse točke so bile i s pohvalo sprejete. V tem orkestru je godel tudi vred-nik „Laibacherice", gosp. Mul le r in sicer s takim vspehom, da mu je občinstvo ploskalo, on pa se zahvaljeval vedno z novimi piegami na goslih. 170