46708 Mali za obče ljudske šole. Velja 16 vinarjev. ——i&&&&—— Na Dunaju. V cesarski kraljevi zaligi šolskih knjig. Šolske knjige, v ces. kr. zalogi šolskih knjig na svetlo dane, ne smejo draže prodajati se, kot je na čelni strani postavljeno. Mali k at e kiz e n za obče ljudske šole. (Pregledana izdaja.) Mehko vezan 16 vinarjev. Na Dunaju. V cesarski kraljevi zaldgi šolskih knjig. 1897. 46708 V 5,' '' v ?. >• ; g Jezus kliče: „Dajte otročičem k meni priti, in ne branite jim, zakaj takih je božje kraljestvo. 11 Mat. 10, 14. Natisnil Karel Gorišek na Dunaju. Molitve in resnice, katere mora vsakdo znati. I. Znamenje svetega križa. V imenu Boga f Očeta, in f Sina, in svetega t Duha. Amen. Gospodova molitev. Oče naš, kateri si v nebesih. 1. Posvečeno bodi tvoje ime. 2. Pridi k nam tvoje kraljestvo. 3. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. 4. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. 5. Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi od¬ puščamo svojim dolžnikom. 6. In ne vpelji nas v izkušnjavo. 7. Temuč reši nas hudega. Amen. Angelsko češčenje. 1. Češčena si Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. 2. Blažena si med ..ženami, in blažen je sad tvojega telesa, Jezus! 3. Sveta Marija, mati božja! prosi za nas greš¬ nike zdaj in našo smrtno uro. Amen. 1 * — 4 — Apostolska vera. 1. Verujem v Boga Očeta, vsemogočnega stvar¬ nika nebes in zemlje; 2. in v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; 3. kateri je spočet od svetega Duha, rojen iz Marije device; 4. trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in v grob položen; 5. je šel v predpekel, tretji dan od mrtvih vstal; 6. je šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta, vsemogočnega; 7. odondod bo prišel sodit žive in mrtve. 8. Verujem v svetega Duha; 9. sveto katoliško cerkev, občestvo svetnikov; 10. odpuščanje grehov; 11. vstajenje mesa; 12. in večno življenje. Amen. Tri božje čednosti. 1. O moj Bog! v tebe verujem, ker si večna resnica. 2. O moj Bog! v tebe upam, ker si neskončna milost. 3. O moj Bog! tebe ljubim, ker si največa dobrota. II. Zakaj nas je Bog ustvaril? Da bi Boga spoznali, Bogu služili, in nekdaj v nebesa prišli. Kaj mora vsakdo vedeti in verovati, če hoče priti v nebesa? Šest resnic. Prva: da je en Bog. 5 Druga: da je Bog pravičen sodnik, kateri dobro plačuje in hudo kaznjuje. Tretja: da so tri božje osebe enega bitja in ene nature: Bog Oče, Sin in sveti Duh. Četrta: da se je Bog Sin, druga božja oseba, učlovečil zato, da nas je se svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. Peta: da je človeška duša neumrljiva. Šesta: da je milost božja k zveličanju potrebna, in da človek brez milosti božje ne more storiti nič zaslužnega za večno življenje. III. Kaj moramo storiti, če hočemo Bogu lepo služiti ? Zapovedi božje zvesto izpolnjevati. Kateri ste dve največji zapovedi? Dve zapovedi ljubezni: Ljubi Boga črez vse, in bližnjega kakor samega sebe. Koliko je božjih zapovedi? Deset. Prva: Veruj v enega samega Boga. Druga: Ne imenuj po nepridnem božjega imena. Tretja: Posvečuj praznik. četrta: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in da ti bo dobro na zemlji. Peta: Ne ubijaj. Šesta: Ne prešuštvuj. Sedma: Ne kradi. Osma: Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. Deveta: Ne želi svojega bližnjega žene. Deseta: Ne želi svojega bližnjega blaga. 6 Koliko je cerkvenih zapovedi? Pet. Prva: Posvečuj zapovedane praznike. Druga: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praz¬ nikih spodobno v Bogu zbran pri sveti maši. EjTretja: Posti se zapovedane postne dni, namreč: štiridesetčlanski post, kvatrne in druge zapovedane postne dni; zdrži se tuli o petkih in sobotah mesenih jedi. četrta: Izpovej se svojih grehov postavljenemu izpovedniku vsaj enkrat v letu, in ob velikonočnem času prejmi sveto rešnje Telo. Peta: Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. IV. Kje nas je odrešil Bog Sin? Na svetem križu, kjer je za nas trpel in umrl. Česa nas je odrešil Bog Sin? Večnega pogubljenja. Kje nas posvečuje Bog sveti Duh? V svetem krstu in v vseh drugi svetih zakramentih. Koliko je svetih zakramentov? Sedem. 1. Sveti krst. 2. Sveta birma. 3. Sveto rešnje Telo. 4. Sveta pokora. 5. Sveto poslednje olje. 6. Sveto mašnikovo posvečevanje. 7. Sveti zakon. V. Katere so štiri poslednje reči? Smrt. Sodba. Pekel. Nebesa. Umrli bomo vsi, to vdmo; dneva in ure pa ne vemo. Pri vseh svojih delih spominjaj se svojih poslednjih reči, pa ne boš nikdar grešil. 7 Prvo poglavje. Vera. Eden Bog v treh osebah. Jeli več Bogov, kakor eden? Le eden Bog je. Koliko je božjih oseb? Božje osebe so tri. Kako se imenujejo tri božje osebe? Bog Oče, Bog Sin in Bog sveti Duh. Kako se imenujejo vse tri božje osebe vkup? Presveta Trojica. Kdaj imenujemo vse tri božje osebe? Kadar se prekrižamo, in rečemo: V imenu Boga t Očeta in f Sina in svetega t Duha. Amen. Kdo nas je ustvaril? Bog Oče. Kdo nas je odrešil? Bog Sin. Kdo nas je posvetil? Bog sveti Duh. - 8 - Kako se zahvaljujemo presveti Trojici za vse to? Ako pobožno rečemo: čast bodi Bogu Očetu, in Sinu, in svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, zdaj in vselej, in na vse večne čase. Amen. Kdo je Bog? Bog je sam iz sebe najpopolnejše bitje. Kje je Bog? Bog je povsod, v nebesih in na zemlji, tudi v najskrivnejem kraju. Bog vse vidi in vse ve. Zakaj Boga ne vidimo? Boga zato ne vidimo, ker je čist duh, ki nima trupla. Kako davno je že Bog? Bog je od vekomaj, in bo vekomaj: Bog je vččen. Kdo je najlepši in najdobrotljivši? Bog je najlepši in najdobrotljivši; on je naj¬ popolnejše bitje. 9 Stvarjenje sveta. Kdo je vse ustvaril? Bog je ustvaril nebo in zemljo, in vse, kar je. Iz česa je Bog vse ustvaril? Iz ničesa je Bog vse ustvaril; le rekel je, pa je bilo. Kdo more stvariti? Le Bog more stvariti, ker je vsemogočen. Kdo vse hrani in tako lepo oskrbuje? Bog vse hrani in tako lepo oskrbuje, ker je neskončno moder in dobrotljiv. Njegova skrb se imenuje previdnost božja. Katere so najimenitneje stvari božje? Najimenitneje stvari božje so angeli in človek. a. Angeli. Kdo so angeli? Angeli so čisti duhovi; imajo um in voljo, telesa pa nimajo. Zakaj je Bog ustvaril angele? Bog je ustvaril angele, da bi njega spoznali, častili in človeka varovali. Ali so angeli Bogu ljubi ostali? Veliko angelov se je prevzelo in hotelo nad Boga povzdigniti se. Mali katekizem. (Slov.) 2 10 Kaj je Bog storil s prevzetnimi angeli? Bog je prevzetne angele zavrgel in v pekel pahnil: hudi duhovi se jim pravi. Čemu so nam angeli? Dobri angeli nas varujejo; zato jim pravimo angeli varuhi. Hudi duhovi nam želijo škodovati; pravimo jim izkušnjavci. Kako veselo je, da ima vsak otrok svojega angela varuha! Lepo se jim priporočajmo in jih nikoli ne žalimo. Hudi duhovi nam ne morejo škodovati, ako jim Bog ne d&; ni se nam jih bati. b. Prvi človek. Kako je Bog ustvaril človeka? Bog je ustvaril telo prvega človeka iz ila in mu dal neumrljivo dušo. Bilo mu je ime Adam. •Iz rebra Adamovega je ustvaril prvo ženo; bilo ji je ime Eva. Iz česa je človek? človek je iz trupla in iz neumrljive duše po božji podobi ustvarjen. Kako se je godilo sprvič Adamu in Evi? V lepem raju sta Adam in Eva živela; bila sta v milosti božji vsa srečna. Kaj je Bog prepovedal Adamu in Evi? Prepovedal jima je jesti sad enega drevesa. Če bosta jedla, bosta umrla, jima je Bog dejal. Kaj sta storila Adam in Eva? Bila sta Bogu nepokorna, jedla sta prepovedan sad in grešila. 11 Kdo je zapeljal Adama in Evo v greh? Adama in Evo je zapeljala kača, katera je bila hudi duh, izmed zavrženih angelov eden. Kako se pravi prvemu grehu, katerega sta storila Adam in Eva? Pravi se mu izvirni greh, ker iz njega izvirajo vsi drugi grehi. Tudi se mu pravi podedovani greh zato, ker smo ga vsi podedovali po prvih starših. Samo Marija, mati božja, je bila spočeta brez izvir¬ nega greha. Kaj nam je škodoval izvirni greh? Izvirni greh nam je škodoval na duši in na telesu. Um in pamet nam je oslabil in voljo pohuj- šal. Na telesu smo bolehni in moramo umreti. Bili bi tudi vekomaj pogubljeni, ako bi se nas Bog ne bil usmilil. Koga je Bog obljubil poslati, da bi nas odrešil večnega pogubljenja? Bog je obljubil poslati odrešenika ali Mesija. Kdo je obljubljeni odrešenik? Obljubljeni odrešenik je Sin božji Jezus Kristus, zveličar naš. Štiri tisoč let so čakali obljubljenega Mesija. Preroki so ga napovedovali, sv. Janez Krstnik ga je pokazal ljudem. — Kako srečni smo mi, da ga poznamo! Skrbno se učimo njegovih svetih naukov in pa živimo po njih! 2* - 12 - Odrešenje sveta. Kdo je Jezus Kristus? Jezus Kristus je: 1. edinorojeni Sin Boga Očeta, 2. Bog in človek skupaj, 3. naš učenik, odrešenik in Gospod. Ima li Jezus očeta? Kakor Bog ima Jezus očeta, Boga nebeškega Očeta; kakor človek nima očeta. — Sveti Jožef je bil le rednik ali krušni oče Jezusov. Ima li Jezus mater? Kakor človek ima Jezus mater Marijo, prečisto devico, kakor Bog pa nima matere. Od koga je Marija spočela Jezusa? Od svetega Duha je Marija spočela Jezusa. Kje je Marija porodila Jezusa? V Betlehemu, v hlevcu je porodila Marija Jezusa Kdo je oznanil rojstvo Jezusa Kristusa? Rojstvo Jezusa Kristusa je oznanil: 1. Angel pastirjem, pastirji svojim domačim ljudem 2. Zvezda modrim, modri kralju Herodu. 3. Herod pismarjem. 4. Simeon in Ana v templju ljudstvu. — 13 — Kaj je hotel Herod storiti detetu Jezusu? Herod je hotel dete Jezusa umoriti; Marija in Jožef sta ubežala z Jezusom na Egiptovsko. Herod je dal pomoriti nedolžne otroke, ker je mislil, da bo Jezus med njimi. Kje je bil Jezus zrejen? V mestu Nazaret je bil Jezus zrejen; zato se imenuje Jezus Nazareški. Kaj vemo o Jezusu, ko je bil dvanajst let star? 1. Ko je bil Jezus dvanajst let star, je šel sč svo¬ jimi starši v Jeruzalem na praznik. 2. V templju je zaostal, učenike poslušal, jim odgovarjal in jih izpraševal, da so se mu vsi čudili. 3. Potem se je povrnil v Nazaret in je bil svojim staršem pokoren. Jezus je rastel ne le na starosti, ampak tudi na modrosti in ljubeznivosti pri Bogu in pri ljudeh; naj bi tudi mlade¬ niči in deklice tak <5. a. Jezusov nauk. Zakaj je prišel Jezus na svet? Jezus je prišel na svet: 1. Nas učit, da bi Boga prav spoznali in njemu lepo služili. 2. Za nas trpet in umret, da bi bili otroci božji vekomaj zveličani. - 14 - Kaj vemo o Jezusu, preden je začel učiti? 1. Sveti Janez krstnik je ljudem pričal, da je Jezus obljubljeni zveličar, in je tudi krstil Jezusa. 2. Sveti Duh se je prikazal nad Jezusom v podobi goloba. 3. Pri krstu Jezusovem je dal Oče nebeški slišati glas: „Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam dopadanjel“ 4. Jezus se je v puščavi postil štirideset dni in noči: potem ga je hudi izkušal. Koliko je bil Jezus star, ko je začel učiti? Trideset let je bil Jezus star, ko je začel učiti. Tri leta je učil. Katere tovariše si je izvolil Jezus? 1. Jezus si je izvolil dva in sedemdeset učencev. 2. Izmed njih si je izbral dvanajst apostolov. 3. Svetega Petra je postavil med njimi za prvega in mu dal ključe nebeškega kraljestva. Kaj je učil Jezus? Jezus je učil: 1. Kaj moramo verovati, da bomo Boga prav spo¬ znali. 2. Kaj moramo upati, da bomo od Boga prejeli. 3. Kako moramo Boga ljubiti, in kaj storiti, da bomo časno srečni in večno zveličani. 15 Kako je potrjeval Jezus svoje božje nauke? Jezus je potrjeval svoje božje nauke: 1. Z besedo svetega pisma, katero priča o njem. 2. S čudeži, katere je delal, ker je bolnike ozdrav¬ ljal in mrtve oživljal. 3. S prerokovanjem takih prihodnjih reči, katere le sam Bog ve. Ali so ljudje verovali v Jezusa? Veliko ljudi je verovalo v Jezusa; hudobni ljudje pa so ga sovražili in ga kanili umoriti. b. Jezusovo trpljenje in smrt. Zakaj je hotel Jezus trpeti in umreti? Jezus je hotel za nas trpeti in umreti, da bi nas rešil večnega pogubljenja in zveličal. Po kateri naturi je Kristus trpel in umrl? Po človeški naturi je Kristus trpel in umrl; kakor Bog ni mogel ne trpeti ne umreti. Kaj je trpel Jezus za nas? 1. Jezus je trpel na duši veliko zaničevanja od hudobnih ljudi; pa tudi veliko žalosti, posebno na Oljski gori, ko je krvavi pot potil. 2. Jezus je trpel na telesu velike bolečine, posebno ko je bil krvavo bičan, s trnjem kronan, na križ pribit in umorjen. Kdo je dal Jezusa umoriti? Sovražni Judje so Jezusa krivo zatožili; Poncij Pilat, deželski oblastnik, ga je obsodil, in ga je dal trinogom na križu umoriti. 16 Kje je bil Jezus križan? Jezus je bil križan na gori Kalvariji zunaj Jeruzalema med dvema razbojnikoma; ondi je na križu umrl za nas. Kam je šla duša Jezusova, ko se je na križu ločila telesa? Duša Jezusova je šla v predpekel obiskat stare očake, ki so čakali odrešenja. Kam so pokopali truplo Jezusovo? V nov v skalo vsekan grob sta ga pokopala Jožef Arimatejski in pa Nikodem, dva bogaboječa moža. Sovražniki Jezusovi so grob zapečatili in zavarovali z vojščaki. Kdaj je Jezus vstal od mrtvih? Jezus je tretji dan po svoji smrti ob svoji moči vstal od mrtvih in se je prikazal svojim vernim. Kdaj je šel Jezus v nebesa? Štirideseti dan po svojem vstajenju je Jezus z dušo in telesom šel v nebesa. Tam v nebesih sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega v največji časti in oblasti. Kdaj bo Jezus zopet prišel? Sodnji dan bo Jezus zopet prišel sodit žive in mrtve. Jezus nam je zaslužil zveličanje, in nam v nebesih pripravlja kraj. Prišel bode tudi po nas in nas bo k sebi v nebesa vzel, ako v njega verujemo, in po njegovih naukih živimo. Radi torej s častjo recimo: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Pa tudi odgovorimo: Vekomaj! Amen. 17 Posvečevanje. Koga je poslal Jezus svojim vernim po tem, ko je šel v nebesa? Jezus je poslal svojim vernim svetega Duha deseti dan po svojem vnebohodu, kakor je bil obljubil. Kdo je sveti Duh? Sveti Duh je tretja božja oseba v presveti Trojici; je pravi Bog. Kaj je storil sveti Duh apostolom in prvim vernim? Sveti Duh jim je: 1. Um razsvetlil, da so čisto spoznali vse nauke Jezusove. 2. Voljo jim je potrdil po nauku Jezusovem živeti in umreti. 3. Moč jim je dal čudeže delati v potrjenje nauka Jezusovega. Kaj so apostoli storili po prihodu svetega Duha? 1. Apostoli Jezusovi so učili po vsem znanem svetu. 2. V imenu Jezusovem so delali čudeže. 3. Krščevali so verne ljudi v imenu Boga Očeta, Sina in svetega Duha. Mali katekizem. (Slov.) 3 - 18 - Kako so se imenovali verni, katere so krstili apostoli? Verni so se imenovali kristjani, bratje in sestre Jezusa Kristusa, otroci božji in dediči ne¬ beškega kraljestva. Kdo zdaj oznanjuje Jezusov nauk in kdo krščuje ? Nasledniki apostolov, rimski papež, škofje in mašniki zdaj uče in krščujejo. Kako se imenujejo vsi verni kristjani vkup? Vsi verni kristjani, kateri učijo, in oni, kateri poslušajo, se imenujejo sveta katoliška cerkev. Katere ude obsega sveta katoliška cerkev? Sveta katoliška cerkev obsega izvoljene svetnike v nebesih, verne duše v vicah in verne kristjane po svetu. To je občestvo svetnikov. Tako nas je Bog Oče ustvaril, Bog Sin odrešil, in Bog sveti Duh posvetil, in želi, da bi vsi bili zveličani. Koliko je vredna naša duša, za katero presveta Trojica toliko skrbi! — Ne pogubimo je mi! 19 Presveta Trojica. Kdo je presveta Trojica? En Bog v treh osebah: Bog Oče, Sin in sveti Duh. Odkod je Bog Oče? Bog Oče je sam iz sebe od vekomaj. Odkod je Bog Sin? Bog Sin je rojen iz Boga Očeta od včkomaj. Odkod je Bog sveti Duh? Bog sveti Duh izhaja iz Boga Očeta in Sina od vekomaj. Koliko natur ima Bog Oče? Bog Oče ima eno samo, božjo naturo, on je le Bog. Koliko natur ima Bog Sin? Bog Sin ima dve naturi; eno božjo, eno člo¬ veško; on je Bog in človek vkup. Koliko natur ima Bog Duh? Bog sveti Duh ima eno naturo, božjo, on je le Bog. Je li izmed treh božjih oseb katera popolnejša od drugih? Vse tri božje osebe so po svoji božji naturi enako popolne. 3* — 20 — Kdaj imenujemo vse tri božje osebe? Kadar se prekrižamo, imenujemo vse tri božje osebe: Boga j- Očeta, kateri nas je ustvaril; Boga f Sina, kateri nas je odrešil; Boga svetega f Duha, kateri nas posvečuje. Kolikorkrat se prekrižamo, spomnimo se tudi neizre¬ čeno velikih dobrot, katere smo prejeli od presvete Trojice in hvalimo za nje trojedinega Boga, rekoč: Čast bodi Bogu i. t. d. 21 Drugo poglavje. Upanje. Kaj nam je obljubil Jezus? Jezus nam je obljubil večno življenje in pomoč milosti božje, da srečno pridemo v nebesa. Zakaj upamo od Boga, kar nam je Jezus obljubil? Upamo od Boga, kar nam je Jezus obljubil: 1. Ker nam lahko vse da, ko je vsemogočen. 2. Ker nam tudi rad da, ko je neskončno do¬ brotljiv. 3. Ker nam bode tudi vse dal, ko je zvest v svojih obljubah. Kaj nas je učil Jezus storiti, če hočemo od Boga prejeti, kar upamo? Jezus nas je učil moliti in Boga prositi tega, česar potrebujemo. Katero molitev nas je učil Gospod Jezus? Jezus nas je učil moliti Očenaš; zato se ime¬ nuje Očenaš Gospodova molitev. Koliko prošenj ima Očenaš? Očenaš ima en nagovor in sedem prošenj. 22 Kaj prosimo, kadar molimo Očenaš? Kadar molimo Očenaš, prosimo, da bi Boga prav spoznali in vredno častili; prosimo tudi vsega, česar nam je za dušo in telo treba. Katero molitev imamo še poleg Očenaša? Poleg Očenaša imamo še tudi molitev: Češčena si Marija ali Angelsko češčenje. Kdo nas je učil Angelsko češčenje? Prvi del nas je učil angel Gabrijel. Drugi del je učila sveta Elizabeta. Tretji del je dostavila sveta katoliška cerkev. Kaj pomeni beseda Amen? Amen pomeni: Naj se zgodi! Tako bodi! S kom govorimo, kadar molimo? Z Bogom govorimo, kadar molimo; Bog je pa čist duh, torej moramo moliti v duhu in s čistim srcem. Kdaj smo posebno dolžni moliti? Moliti smo dolžni zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi; posebno pa Angelsko češčenje, kadar zvoni k molitvi. Molitev pravičnih predere oblake, in molitev nedolžnih otrdk Bogu najbolje dopade. — Najlepše je videti otroke, kadar pobožno molijo. Angeli nosijo molitve otrdk pred obličje Očeta nebeškega. — Le radi in pa lepo molite! 23 Tretje poglavje. Ljubezen. Koga nas uči Jezus ljubiti? Jezus nas uči ljubiti Boga črez vse, bližnjega pa kakor sebe. Kako pa ljubimo Boga in bližnjega? Boga in bližnjega ljubimo, ako zvesto izpolnju¬ jemo zapovedi božje; one nas uče, kako naj Boga radi imamo, in bližnjemu zaradi Boga dobro želimo in storimo. Naš bližnji je vsak človek. Kdo nam je dal zapovedi božje? Bog je zapovedi dal Mojzesu na gori Sinaj za Izraelsko ljudstvo. Jezus jih je potrdil. a. Deset božjih zapovedi. Kako se glasi prva božja zapoved? Prva božja zapoved se glasi: Veruj v enega samega Boga. Kaj nam zapoveduje prva božja zapoved? Prva božja zapoved nam zapoveduje, v enega Boga verovati, njega moliti, v njega upati, njega ljubiti. 24 Kaj smo dolžni Mariji, angelom in svetnikom? Marijo, angele in svetnike smo dolžni častiti, in se jim priporočati, naj bi za nas Boga prosili. Moliti Marije in svetnikov ne smemo. Kako se glasi druga božja zapoved? Druga božja zapoved se glasi: Ne imenuj po nepridnem božjega imena. Kaj nam prepoveduje druga božja zapoved? Druga božja zapoved nam prepoveduje, da ne smemo imena božjega in svetih reči po nepridnem izrekati. Tudi kleti, rotiti, priduševati se in krivo prisezati nam prepoveduje. Kako se glasi tretja božja zapoved? Tretja božja zapoved se glasi: Posvečuj praznik. Kaj nam zapoveduje tretja božja zapoved? Tretja božja zapoved nam zapoveduje, svete ne¬ delje in praznike posvečevati, Bogu na čast in nam v zveličanje. Kako se glasi četrta božja zapoved? Četrta božja zapoved se glasi: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji. Kaj zapoveduje četrta božja zapoved? Četrta božja zapoved zapoveduje: 1. Otrokom, očeta in mater ljubiti in njih lepo slušati, jim pomagati, in za nje moliti. 2. Poslom zapoveduje, gospodarjem gospodinje kakor očeta in mater spoštovati, ter jim voljno in zvesto služiti. 25 3. Podložnim zapoveduje, gosposko duhovsko in deželsko spodobno v časti imeti, slušati jo in za njo moliti. 4. Mladim veli stare in častivredne ljudi spodobno častiti. Kaj je Bog obljubil onim, ki izpolnjujejo četrto zapoved ? Bog je obljubil njim, kateri izpolnjujejo četrto zapoved, da bodo dolgo živeli, in da jim bo dobro na tem in na dnem svetu. Kako se glasi peta božja zapoved? Peta božja zapoved se glasi; Ne ubijaj. Kaj nam prepoveduje peta božja zapoved? Peta božja zapoved nam prepoveduje ubijati, sebi in drugim ljudem na zdravju ali življenju škodo¬ vati, jeziti se, in v greh napeljevati. — Tudi živino brez potrebe ubijati, pretepati in trpinčiti nam pre¬ poveduje. Kako se glasi šesta božja zapoved? Šesta božja zapoved se glasi: Ne prešuštvuj. Kaj nam prepoveduje šesta božja zapoved? Šesta božja zapoved nam prepoveduje prešuštvo¬ vati, kaj nečistega misliti, gledati, poslušati, govoriti ali storiti. Zapoveduje nam, da se povsod spodobno obna¬ šajmo in sramežljivo pokrivajmo svoj život. Kako se glasi sedma božja zapoved? Sedma božja zapoved se glasi: Ne kradi. 26 Kaj nam prepoveduje sedma božja zapoved? Sedma božja zapoved nam prepoveduje krasti ali skrivaj jemati, goljufati, najdeno blago obdržavati, ropati ali šiloma jemati. Kako se glasi osma božja zapoved? Osma božja zapoved se glasi: Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. Kaj nam prepoveduje osma božja zapoved? Osma božja zapoved nam prepoveduje krivo tožiti, krivo pričati, legati, obrekovati, opravljati in drugim čast ali dobro ime kratiti. Kako se glasi deveta in kako deseta božja zapoved? Deveta božja zapoved se glasi: Ne želi svojega bližnjega žene. Deseta: Ne želi svojega bližnjega blaga. Kaj nam prepoveduje deveta — in kaj deseta božja zapoved? Deveta in deseta božja zapoved nam prepove¬ dujete želeti, kar je bližnjega, da bi imeli, on pa ne. Prepovedujete nam vse hude misli in želje. b. Cerkvene zapovedi. Katere zapovedi imamo še poleg deset božjih zapovedi ? Imamo še pet cerkvenih zapovedi, katere je dala sveta katoliška cerkev. Kako se glasi prva cerkvena zapoved? Prva cerkvena zapoved se glasi: Posvečuj za¬ povedane praznike. 27 Kaj nam zapoveduje prva cerkvena zapoved? Prva cerkvena zapoved nam zapoveduje, zapove¬ dane praznike ravno tako posvečevati kakor nedelje. Kako se glasi druga cerkvena zapoved? Druga cerkvena zapoved se glasi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih spodobno v Bogu zbran pri sveti maši. Kaj nam zapoveduje druga cerkvena zapoved? Druga cerkvena zapoved nam zapoveduje, vsako nedeljo in zapovedan praznik spodobno slišati sveto mašo, pa tudi božjo besedo. Dobro je tudi biti pri krščanskem nauku in pri večernicah. c. Daritev svete maše. Kaj se godi pri sveti maši? Pri sveti maši se Jezus daruje za nas, kakor se je daroval na svetem križu za nas nebeškemu Očetu. Koliko poglavitnih delov ima sveta maša? Sveta maša ima štiri poglavitne dele: 1) evan¬ gelij, 2) darovanje, 3) povzdigovanje, 4) použivanje. Kaj moramo storiti pri evangeliju? Pri evangeliju moramo vstati, prekrižati se in ponoviti sveto željo, po naukih Jezusovih živeti in umreti. Kaj moramo storiti pri darovanju? Pri darovanju kruha in vina moramo z mašni- kom moliti, naj bi Bogu dopadel naš dar. 28 Koga moramo moliti pri povzdigovanju? Pri povzdigovanju moramo Jezusa kleče moliti v podobi kruha in vina, pravega živega Boga. Moramo tudi trkati na prsi, in odpuščenja grehov prositi. Kaj je storiti pri použivanju ali obhajilu? Pri použivanju moramo trikrat udariti na prsi, in obuditi željo, Jezusa vredno prejeti v svetem obhajilu. Kako se glasi tretja cerkvena zapoved ? Tretja cerkvena zapoved se glasi: Posti se zapo¬ vedane postne dni, namreč: štiridesetdanski post, kvatrne in druge zapovedane postne dni; zdrži se tudi ob petkih in sobotah mesnih jedi. Kaj nam zapoveduje tretja cerkvena zapoved? Tretja cerkvena zapoved nam zapoveduje, postiti se postne dni: štiridesetdanski post, štiri kvatrne in druge zapovedane poste, ako nas ne izgovarja starost, bolehnost ali kaka druga slabost. Kako se glasi četrta cerkvena zapoved? Četrta cerkvena zapoved se glasi: Izpovej se svojih grehov postavljenemu izpovedniku vsaj enkrat v letu, in ob velikonočnem času prejmi sveto režnje Telo. Kaj nam zapoveduje četrta cerkvena zapoved? Četrta cerkvena zapoved nam zapoveduje, izpo¬ vedati se vsaj enkrat v letu in o velikonočnem času vredno prejeti presveto rešnje Telo. 29 Kako se glasi peta cerkvena zapoved ? Peta cerkvena zapoved se glasi: Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. Kaj nam prepoveduje peta cerkvena zapoved? Peta cerkvena zapoved nam prepoveduje v ad¬ ventnem in postnem času svatovsko veselje, ker so v tem času dnevi molitve in pokore. Kateri dve zapovedi imate v sebi vse druge? Vse druge zapovedi imate v sebi dve zapovedi ljubezni: Ljubi Boga črez vse, bližnjega pa kakor sebe. Jezus veli: „Kdor mene ljubi, izpolnjuje moje zapovedi. Kar želite, naj vam stord drugi, storite njim tudi vil' 1 30 Četrto poglavje. a. Sveti zakramenti. Kaj nam je k zveličanju sosebno potrebno? Posvečujoča milost božja nam je k zveličanju sosebno potrebna, ki je čreznaturni dar božji. Kdo nam je zaslužil posvečujočo milost božjo? Jezus Kristus nam je se svojim trpljenjem in smrtjo zaslužil posvečujočo milost božjo. Kdo nam deli posvečujočo milost božjo? Bog sveti Duh nam posvečujočo milost božjo deli v svetih zakramentih, in nas posvečuje. Koliko imamo svetih zakramentov? Sedem svetih zakramentov imamo, katere je Kristus vpostavil v naše zveličanje. V katerem zakramentu se nam prvič podeli posvečujoča milost božja? Pri svetem krstu se nam prvič podeli posveču¬ joča milost; zato je sveti krst prvi in najpotrebniši zakrament, brez katerega bi ne bili zveličani. Kaj se nam izbriše pri svetem krstu? Izvirni ali podedovani greh se nam izbriše pri svetem krstu, odrastlim tudi vsi drugi grehi, ki so jih storili pred krstom. 31 - Kdo postanemo po svetem krstu? Po svetem krstu postanemo otroci božji, bratje in sestre Jezusa Kristusa, dediči nebeškega kraljestva, in udje svete katoliške cerkve. Kateri zakrament nas potrjuje v krščanski veri ? Zakrament svete birme nas potrjuje v krščanski veri, in nam pomnožuje posvečujočo milost božjo, da moremo nauke svete vere prav spoznati in po njih živeti. Kateri zakrament je najsvetejši? Najsvetejši zakrament je presveto rešnje Telo, v katerem živi Jezus Kristus, ki daje svetost vsem drugim zakramentom. S čim izgubimo posvečujočo milost božjo? Sč smrtnim grehom izgubimo posvečujočo milost božjo, in umrjemo na duši. V katerem zakramentu potem zopet prejmemo posvečujočo milost božjo? V zakramentu svete pokore zopet prejmemo posvečujočo milost božjo, in na duši oživimo, ako se vredno izpokorimo. Koliko delov je treba k zakramentu svete pokore? K zakramentu sve.te pokore je potrebnih pet delov: 1. Izpraševanje vesti; 2. kesanje ali obžalo¬ vanje ; 3. trdni sklep ali obljuba poboljšanja; 4. izpoved; 5. zadostovanje ali naložena pokora. — 32 — Katero posebno milost prejme kristjan v zakra¬ mentu poslednjega olja? V zakramentu poslednjega olja prejme kristjan posebno milost, svojo bolezen voljno prebiti, in zopet ozdraveti, ali pa srečno umreti, kakor je volja božja. Kdo prejme zakrament svetega reda? Zakrament svetega reda prejmejo duhovni, ki nastopijo mašni stan, da ljudi učijo in svete zakra¬ mente delijo. Kdo prejme zakrament svetega zakona? Zakrament svetega zakona zadobe oni, ki stopijo v zakon, da morejo dolžnosti svojega stanu zvesto izpolnjevati. Katera dva zakramenta se imenujeta zakramenta mrtvih ? Sveti krst in sveta pokora se imenujeta za¬ kramenta mrtvih; po njih se milost božja vnovič da duši, katera je bila brez milosti božje mrtva. Koliko je pa zakramentov živih? Pet je zakramentov živih: sveta birma, presveto rešnje Telo, sveto poslednje olje, sveto mašnikovo posvečevanje, in sveti zakon. Po njih se posvečujoča milost božja pomnoži tistim, kateri jo že imajo in so živi na duši. 33 b. Svete reči in blažila. Kaj pomenijo svete reči, katere nam blagoslavlja katoliška cerkev? Svete reči pomenijo posebno božjo pomoč, katero nam Bog po njih deli, če imamo pravo vero in trdno zaupanje, in je nam to v zveličanje. Zakaj se kropimo z blagoslovljeno vodo? Kropimo se z blagoslovljeno vodo, da se obvaru¬ jemo hudih izkušnjav in vsake nesreče s posebno pomočjo, katero nam Bog daje po blagoslovljeni vodi. Zakaj se nam blagoslavlja vino, meso in druge stvari ? Blagoslavlja se nam vino, meso in druge stvari, naj nam ne škodovajo, ampak bodo Bogu na čast nam pa k časnemu in večnemu pridu. c. Cerkveni obredi in sveti običaji. Zakaj se prekrižujemo ? Prekrižujemo se, naj bi nas Kristus vsake nesreče ovaroval po moči svetega križa, na katerem je umrl za nas. Zakaj se priklanjamo? Priklanjamo se, ker se hočemo pred Bogom ponižati in pri njem usmiljenje najti. Zakaj poklekamo? Poklekamo spoznavaje, da smo prah in pepel, potrebni božje pomoči, katere prosimo. 31 Zakaj roke in oči povzdigamo v molitvi? Roke in oči povzdigamo v molitvi, naj bi ž njimi tudi svoje misli in želje povzdignili k Bogu in prav pobožno molili. Zakaj trkamo na prsi? Trkamo na prsi spoznavaje, da smo grešniki kazni vredni; pa zaupamo usmiljenje najti po Jezusu, kateri je za nas trpel in umrl. Žejno truplo pije vodo iz čistih studencev, duša posve¬ čujočo milost iz svetih zakramentov. Srečni mladeniči in deklice, ki pogosto in vredno prejemajo svete zakramente, in se pobožno poslužujejo svetih reči; podobni so plemenitemu drevesu, ki lepo raste za potokom, in rodi veliko dobrega sadu. 35 Peto poglavje. Krščanska pravičnost. Kaj je krščanska pravičnost? Varuj se hudega in delaj dobro. Kaj je edino hudo? Pravo in edino hudo je greh, ki nam vzame posvečujočo milost božjo, in nam umori dušo za nebeško kraljestvo. Kaj prelomimo, kadar storimo greh? Božjo ali pa cerkveno zapoved svojevoljno prelomimo z grehom. Kako se stori greh? Greh se stori z mislijo, z besedo, z dejanjem in opuščenjem dobrih del. Kako se razločujejo grehi? Grehi so veliki ali smrtni, kateri nam vzamejo posvečujočo milost božjo in dušo umore. Grehi so mali ali odpustni, ki nam posvečujočo milost božjo pomanjšajo in dušo v dobrem slabe. Kateri so poglavitni grehi? Poglavitni grehi so: 1. Napuh. 2. Lakomnost. 3. Nečistost. 4. Nevoščljivost. 5. Požrešnost. 6. Jeza. 7. Lenoba. - 36 - Kateri so grehi zoper svetega Duha? Grehi zoper svetega Duha so: 1. Predrzno v božjo milost grešiti. 2. Nad božjo milostjo obupati. 3. Spoznani krščanski resnici ustavljati se. 4. Bliž¬ njemu božjo milost zavidati. Do lepega opominje- vanja otrplo srce imeti. 5. V nepokornosti trdo¬ vratno ostati. Kateri grehi so v nebo vpijoči? V nebo vpijoči grehi so: 1. Radovoljni uboj. 2. Mutasti ali Sodomski greh. 3. Zatiranje ubožcev, vdov ino sirot. 4. Delavcem ali najemnikom zaslužek zadržavati ali kratiti. Kateri so tuji grehi? Tuji grehi so: 1. V greh svetovati. 2. Grešiti velevati. 3. V greh privoliti. 4. V greh napeljevati. 5. Greh hvaliti. 6. K grehu molčati. 7. Greh pregledati. 8. Greha se udeležiti. 9. Greh zago¬ varjati. Kaj je pravo dobro? Pravo dobro so svete čednosti ali kreposti in pa dobra dela. Katere so tri božje čednosti? Vera, upanje in ljubezen so tri božje čednosti ali kreposti. Katera so tri najimenitniša dobra dela? Molitev, post in miloščina so tri najimenitniša dobra dela. - 37 - Katera so telesna dela milosti? Telesna dela milosti so: 1. Lačne sititi. 2. Žejne napajati. 3. Popotne sprejemati. 4. Gole oblačiti. 5. Bolnike obiskavati. 6. Jetnike reševati. 7. Mrliče pokopavati. Katera so duhovna dela milosti? Duhovna dela milosti so: 1. Grešnike svariti. 2. Nevedne učiti. 3. Tem, ki dvomijo, prav sveto¬ vati. 4. Žalostne tolažiti. 5. Krivico voljno trpeti. 6. Iz srca odpustiti njim, ki nas razžalijo. 7. Za žive in mrtve moliti. 38 Pristavek, Štiri poslednje reči. Katere so štiri poslednje reči? 1. Smrt; 2. sodba; 3. pekel; 4. nebesa so štir poslednje reči. Kaj se zgodi, kadar človek umrje? Duša se loči trupla, kadar človek umrje. Kam pride duša hitro po smrti? Duša pride hitro po smrti na sodbo. Kolikokrat bomo sojeni? Dvakrat bomo sojeni, hitro po smrti in pa sodnji dan, kadar bomo vsi vstali od mrtvih. Kam bo duša obsojena hitro po smrti? Duša bo hitro po smrti obsojena ali v vice (čistilišče), ali v pekel, ali v nebesa. Katere duše pridejo v vice? Duše tistih, ki umrjejo v malih grehih, ali še niso popolnoma čiste. Kakšen kraj so vice? Vice so kraj časnega trpljenja, v katerem duše trpe dotlej, dokler Bogu zadosti ne store. 39 Kako pomagamo dušam v vicah? Dušam v vicah pomagamo sč svetimi mašami, molitvami in drugimi dobrimi deli, ako jih Bogu darujemo za verne duše. Katere duše pridejo v pekel? Duše tistih, kateri umrjejo v smrtnem grehu brez posvečujoče milosti božje, pridejo v pekel. Katere duše pridejo v nebesa? Duše, katere se v milosti božji ločijo trupla in so popolnoma čiste, pridejo v nebesa. Kaj se bo zgodilo sodnji dan z našimi trupli? Naša trupla bodo sodnji dan od mrtvih vstala, z dušo se združila, in vsi pojdemo na poslednjo sodbo. Kdo nas bo sodil? Jezus Kristus nas bo sodil, on, kateri nas je odrešil. Kam nas bo Jezus obsodil sodnji dan? V pekel ali pa v nebesa nas bo obsodil Jezus poslednji dan; vice bodo po sodnjem dnevu minile. Kaj je pekel? Pekel je strašni kraj večnega trpljenja. Kaj so nebesa? Nebesa so srečni kraj večnega veselja. Kratko na tem svetu živimo, neskončna večnost nas čaka, srečna ali nesrečna. ■•Krivični pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje. Kam pojdemo pa mi? — 40 Molitve. Jutrnja molitev. V imenu Boga t Očeta, in j- Sina, in f svetega Duha. Amen. Oče nebeški, lepo se ti zahvaljujem, da si me ohranil nocojšnjo noč; ohrani me tudi današnji dan vsega hudega na duši in na telesu. Vse moje dejanje in nehanje naj bo tebi v čast, meni pa v zveličanje. Amen. O moj Bog! verujem v tebe, ker si večna resnica. — O moj Bog! upam v tebe, ker si ne¬ skončna milost. — O moj Bog! ljubim tebe, ker si največa dobrota. (7 let in 7 kvadr. odp.) Jezus, Marija, Jožef! vam izročujem svoje srce in svojo dušo. (100 dni odp.) Preljubi angel, varuh moj! povsodi mi na strani stoj. Varuj mene, prosim te, v sveti raj pripeljaj me. Presladko srce Jezusovo daj, Da te bolj in bolj ljubim vekomaj! (300 dni odp.) Oče naš. Češčena si Marija. Verujem. Dober namen: Vse k veči časti božji; vse iz ljubezni do tebe, moj Jezus! Kadar se pokropiš z blagoslovljeno vodo: Pokropi me, o Gospod! in očiščena bo moja duša. Kadar greš mimo križa: Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo, ker si sč svojim svetim križem svet odrešil. (100 dni odp.) 41 Kadar koga srečaš, pozdravi: Hvaljen bodi Jezus Kristus! — Na vekomaj. Amen. (50 dni odp.) Kadar prideš v cerkev, pozdravi Jezusa v presvetem zakramentu rešnjega Telesa: Bodi češčen in hvaljen vsak čas — najsvetejši in božji zakrament. (100 dni odp.) Med dnevom vzdihni večkrat: Moj Jezus, usmiljenje! (100 dni odp.) Jezus, moj Bog, ljubim te črez vse! 150 dni odp.) Presladki Jezus, ne bodi moj sodnik, ampak zveličar! (50 dni odp.) Sladko srce Marijino, bodi moje rešenje! (300 dni odp.) Neomadeževano srce Marijino, prosi za nas! (100 dni odp.) Angelsko češčenje, kadar zjutraj, opoldne ali na večer zvoni k molitvi. 1. Angel Gospodov je oznanil Mariji; in je spočela od svetega Duha. češčena si Marija. 2. Glej, dekla sem Gospodova: zgddi se mi po tvoji besedi. Češčena si Marija. 3. In Beseda se je učlovečila, in je med nami prebivala. Češčena si Marija. Zvečer se dostavi za verne duše v vicah: Oče nas. Češčena si Marija. Gospod, daj vsem vernim dušam večni mir in pokoj’! In večna luč naj jim sveti! Naj počivajo v miru! — Amen. 42 Molitev pred jedjo. Oče naš. Ceščena si Marija. Blagoslovi o Gospod, nas in tč svoje darl, katere bomo zaužili po tvoji dobrotljivosti. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Molitev po jedi. Zahvaljujemo te, vsemogočni Bog! za vse tvoje dobrote, in prosimo te, povrni vsem, ki so nam dobro storili, zavoljo, svojega imena večno življenje. Amen. Oče naš. Ceščena si Marija, čast bodi. Molitev pred šolo. Pridi sveti Duh, napolni srca svojih vernih in užgi v njih ogenj svoje ljubezni, ki si ljudstva vseh jezikov združil v edinosti svete vere. V. Izlij svojega Duha, in prerojeni bomo. Odg. In prenovil boš obličje zemlji. Molimo. O Bog, ki si srca svojih vernih učil po razsvetljenju svetega Duha, daj nam po ravno tem Duhu razumeti, kar je prav, in se njegove tolažbe vselej veseliti. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oče naš. Ceščena si Marija, čast bodi. Molitev po šoli. Hvala tebi, Gospod, nebeški Oče, za vse lepe nauke, ki si nam jih dal danes tukaj spoznati. Prosimo te, naj nam bo ta nauk k časnemu in večnemu pridu. Prosimo te, blagoslovi našega papeža I., našega cesarja I., našo duhovsko in deželsko gosposko, naše starše, učenike in dobrot¬ nike, in jim obilno povrni vse, kar nam storijo dobrega; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oče naš. češčena si Marija. Čast bodi. 43 Mašne molitve. 1. Pri evangeliju. V imenu Boga f Očeta, in Sina t, in svetega t Duha vstajam k svetemu evangeliju, in trdno verujem vse, kar je Jezus Kristus učil, kar so oznanjali apostoli, in kar nas uči sveta mati katoliška cerkev. Daj mi, o Bog, v tej sveti veri živeti in umreti. Amen. 2. Pri darovanju. Vzemi, Oče nebeški! te svoje dari kruha in vina, katere mašnik darujejo tebi. Naj bom pa tudi jaz tebi prijeten dar, ki se ti izročam zdaj in poslednji čas. Amen. 3. Pri povzdigovanju svete hostije. O Jezus! molim te. O Jezus! usmili se me. O Jezus! poglej na me, in odpusti mi vse moje grehe. Amen. Pri povzdigovanju keliha. Presveta rešnja kri! očisti me. Presveta rešnja kri! ozdravi me. Presveta rešnja kri! posveti me, in usmili se vernih duš v vicah. Amen. 4. Pri svetem obhajilu. O Gospod! nisem vreden, da greš pod mojo streho; ampak reci le besedo, in ozdravljena bo moja duša. (Trikrat.) O Jezus! tebe sem potreben; pridi v srce moje, in pri meni ostani vekomaj. Amen. Na koncu svete maše. Jezus! tebi živim; Jezus! tebi umrjem; Jezus! tvoj sem živin mrtev. Amen. Pri blagoslovu s presvetim rešnjim Telesom: Bodi češčen in hvaljen vsak čas — najsvetejši in božji zakramenat! Jezus! tebi živim itd. 44 Sveti rožni venec. I. Veseli del. V imenu Boga Očeta itd. Verujem v Boga Očeta itd. Oče naš. Ceščena si Marija. 1. Kateri naj pomnoži našo vero. 2. Kateri naj potrdi naše upanje. 3. Kateri naj vžge našo ljubezen *). Čast bodi Bogu Očetu in Sinu itd. Skrivnosti veselega dela. 1. Katerega si Devica od sv. Duha spočela. 2. Katerega si Devica nosila obiskajoč Elizabeto. 3. Katerega si Devica rodila. 4. Katerega si Devica v templju našla. II. Žalostni del. Začne se kakor zgoraj: V imenu Boga Očeta itd. 1. Kateri naj potrdi naš spomin. 2. Kateri naj razsvetli našo pamet 3. Kateri naj omehča našo voljo. Čast bodi Bogu Očetu itd. *) Mesto teh molitvic se more pri vseh treh delih dostaviti: 1. V katerega verujemo. 2. V katerega upamo. 3. Katerega iz srca ljubimo. 45 Skrivnosti žalostnega dela. 1. Kateri je za nas krvav pot potil. 2. Kateri je za nas bičan bil. 3. Kateri je za nas s trnjem kronan bil. 4. Kateri je za nas težki križ nesel. 5. Kateri je za nas križan bil. III. Častitljivi del. Začne se kakor zgoraj: V imenu Boga Očeta itd. 1. Kateri naj vodi naše misli. 2. Kateri naj vodi naše besede. 3. Kateri naj vodi naše dejanje. Čast bodi Bogu Očetu itd. Skrivnosti častitljivega dela. 1. Kateri je od smrti vstal. 2. Kateri je v nebesa šel. 3. Kateri je svetega Duha poslal. 4. Kateri je tebe, Devica, v nebesa vzel. 5. Kateri je tebe, Devica, v nebesih kronal. Vsakemu delu se dostavi po navadi: 6. Usmili se vernih duš v vicah. Popolno kesanje. Moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz srca žal, ker sem tebe, svojega preljubeznivega Boga, tebe, vso svetost in neskončno dobroto, katero iz celega srca ljubim, razžalil ž njimi. Trdno sklepam s tvojo milostjo svoje življenje poboljšati, in vse, tudi smrt raji pretrpeti, kakor tebe, svojega Boga, tebe, 46 neskončno svetost in dobroto, še kdaj s kakim grehom razžaliti. Daj mi milost, ta svoj sklep izpolniti. To te prosim po neskončnem zasluženju tvojega božjega Sina, našega Gospoda in zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. Molitve pri izpovedi. V imenu Boga očeta itd. Zahvaljujem se Vam, duhovni oče, za sveti blago¬ slov in prosim Boga milosti, da se svojih grehov prav in čisto izpovem. Jaz ubogi grešnik se izpovedujem Bogu svemogoč- nemu, Mariji, materi božji, vsem ljubim svetnikom, n Vam, duhovni oče, namestnik božji, da sem po svoji zadnji izpovedi, katera je bila . . . velikokrat grešil z mislimi, besedami, dejanjem in zamudo dobrih del, posebno pa se obtožujem, da sem . . . Ti in vsi moji ostali znani in neznani grehi, katere sem ali sam storil, ali pa kriv bil, da so jih storili drugi, so mi iz srca žal, ker sem Boga, naj¬ večjo in vse ljubezni vredno dobroto, razžalil ž njimi. Trdno sklepam, nič več ne grešiti in vseh grešnih priložnosti se varovati. Prosim Vas, duhovni oče, za sveto odvezo in zveličalno pokoro. Večerna molitev. Oče nebeški! lepo se ti zahvaljujem za vse do¬ brote tvoje; prosim te, odpusti mi grehe moje, in daj mi ljubo lahko noč. O Marija, moja mati, prosi za me, da se mi nocoj kaj hudega ne prigodi. 47 Preljubi angel, varuh moj, meni nocoj na strani stoj. Nagle smrti varuj me, v sveti raj pripeljaj me. Sveti I., moj patron, prosi za me, naj nocoj prav sladko spim, in se jutri vesel zbudim. Gospod, daj vsem vernim dušam večni mir in pokoj! In večna luč naj jim sveti. — Naj počivajo v miru! Amen. Presladko srce Jezusovo daj, Da te bolj in bolj ljubim vekomaj! (300 dni odp.) Oče naš. Češčena si Marija. Verujem. Jezus, Marija, Jožef, vam izročam svoje srce in svojo dušo! Jezus, Marija, Jožef, stojte mi na strani v mojem smrtnem boju! Jezus, Marija, Jožef, z vami naj se v miru loči moja duša! Amen. (300 dni odp.) 48 'V// Razdelitev učne tvarine. I. Leto. Prvi tečaj. Razlaganje po katekizmu, stran 7. do 11: Je-li več Bogov, kakor eden, do: Kdo je obljubljeni odrešenik? Drugi tečaj. Kdo je Jezus Kristus, stran 11 do II. poglavja, upanje, stran 20. M olj tv e. Znamenje križa, Očenaš, Ceščena si Marija, Čast bodi Bogu Očetu, apostolska vera, in Angelsko češčenje. II. Leto. Prvi tečaj. Otroci, kateri že znajo brati, uče se katekizem I. poglavje, Vera, in se razlaga: II. in III. poglavje, upanje in ljubezen. Drugi tečaj. Razlaga se IV. in V. poglavje s pristavkom. Katekizem se nadaljuje do kraja, na koliko je mogoče. Molitve. Angelsko češčenje, molitev pred šolo in po šoli. Šest resnic, deset božjih in pet cerkvenih zapovedi. Ako je umestno, se otroci v drugem letu pri¬ pravijo za sveto izpoved, katera se opravi proti koncu drugega tečaja. Zgodbe svetega pisma na podlagi katekizma. V eno- in dvorazrednih šolah se nauk nekoliko skrajša, v večrazrednicah pa razširi. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000523522