Eci'pt« (T in II. thinitska dinastija) (str. 232 ss.); »Stara država« (str. 24? ss.); 
»Konec Sta« države in prva vmesna doba« (str. 287 ss.); »Srednja država 
(druga polovica XI. in XII. dimasti je) « : »Druga vmesna doba m vdor Hiksov 
v Egipt« (str. 344—374). Slede opombe (str. 375—587), kazalo ilustracij (388 s.) 
ter precej podrobno kazalo (str.' 390—599). , . . , n • x 
Najnovejša zgodovina Starega vzhoda podaja sintezo sedanjega stanja 
dognanj za posamezna obdobja. Drži se srednje kronologije, tako da Ham-
murabljevo vladavino datira: 1792-1750 (po kratki kronologiju: 1728-1686). 
Starost predzgodovinskega t. i. templja C v Uroku (iz plasti IV a) je po гаЉо-
karbonskem postopku (C14) izračunana za leto 2815 ± 8?, najstarejše naselbine 
v Djarmo (Garmo) pa za ca. 6750. . 
Marsikaj novega najdemo v odstavku o »Egaptu konec paleolitika in v 
mezdlitiku« (str. 211). Tako izvemo, da so po dognanjih radlo-karbonske metode 
naselbine v Fayumu A (okoli 4440 ± 180) starejše kakor v Merimde-Beni-baia-
meh (str 214) Tudi označbe predzgodovinsfcrh kultur v Egiptu je Vercoutter 
nadomestil: z »Amratien« (Negade I) — s srednjo preddimaetično epoho ah 
»Gerzéen« (Negade II), ki ji sledi še »mlajša preddimastična epoha« ali »milajsi 
Gerzéen« (včasih tudi »Semaimien«) (str. 217 ss.). ... , . 
Zal ni mogoče navajati vseh zanimivih podrobnosti. Izvajanja dopolnju­
je 35 posrečeno izbranih fotografskih posnetkov in risb. 
Kratko poročilo o novi zgodovini Starega vzhoda naj sklenemo z zeljo, 
da bi prvemu zvezku kmaki sledila oba naslednja. , 
" Viktor Korošec 
Römer, Willem Hendrik Philibert, Sumerische ,Königshymneiv der Ism-
Zeit. (Documenta et Monumenta Orienitis Antiqui, XIII), 4°, XII, 292 stranu (h. 
J. Brill), Leiden 1965. Platno 49 hol. gold. . 
Knjiga je ponatis doktorske disertacije, ki jo je v maju 196? pisec pred­
ložil na univerzi v Utrechtu za dosego doktorske časti. Avtor (rojen 1. 1928) 
je bil učenec nizozemskega asiriologa, emeritiranega prof. F. M, Th. de Liagre 
Böhla (Leiden), ter nemškega sumerologa A. Falkensteiiia (Heidelberg) in alta­
ri ologa W. v. Sodena (Münster). 
V svoji disertaciji obravnava pisec t. li. »kraljevske himne« iz dobe države 
v Isinu. Kot ena izmed masledsüvemih držav, nastalih po uničenju zadnje ve­
like sumerske države s prestolnico v Uru (tretja dinastija iz Ura), je država, 
ki je imela svoje središče v mestu Isinu, obstajala od leta 1059 do 1735 (po 
krajši kronologiji, po srednji od 2017 do 1794). Čepraiv so bili njeni vladarji 
že Semiti, je ohranila še mnogo suimerskih tradicij. Njeni vladarji (enako 
kakor vladarji v mestu Larsa) so se imenovali »kralje Sumerja in Akada«. 
Kralj Lipitištar (1875--65) je objavil svoj zakonik še v sumerskem jeziku. Za­
to ni presenetljivo, da Römer našteje (str. 21) kar 40 sumerskih pesnitev, 
nastalih v tem času v Isinu. Označuje jih z zbirnim imenom »kfalijevske ham-; 
ne«. Enako kakor Falkenstein razlikuje tudi Römer med njimi dve veliki 
skupini: v prvo uvršča tiste, ki so jih uporabljali pri bogoslužju, v drugo pa 
pesnitve, nastale v zvezi z »-dvorskim ceremonialom« in ki so ali naslovljene 
na kralje, ali pa vsebujejo njegovo samohvalo. Obe skupini delil pisec na vec 
manjših podskupin. 
V zvezi s to svojo razvrstitvijo podaja avtor prevod in kratko analitzo ne­
katerih manjših izmed teh pesnitev (str. 6—55). Kratko (str. 55—57) se do­
takne vprašanja, v kakšni meri so si kralji v Isinu zares lastili božanski 
značaj. ., .. 
V nadaljnjih (sedmih) poglavjih obravnava zaporedoma sedem najbolj 
značilnih imen. Podaja jih v transkripciji in prevodu s podrobnim filolo­
škim komentarjem (str. 77—278). Kaj nudi celotna monografija filologu, pre­
pričevalno kaže obširno sumersko in akadsko besedno kazalo (str. 279—289). 
Čeprav je ta razprava po svojem bistvu fiziološka, pa vendar vsebuje 
marsikaj pomembnega za kulturnega zgodovinarja in tudi za pravnega zgodo-
274 

vinarja. Na vec mestih nam vsaj nekoliko odkriva vpogled v takratno sumersko 
pojmovanje vladarjevih funkcij in dolžnosti. Tako vladar omenja, da njegova 
beseda zaleže m jo vsak respektira (str. 51, v. 233 ss.). Posebej hoče veljati 
vladar kot pravičen sodnik iin zakanodajailec. »V Sumerju ustanavlja pravič­
nost« (str. 4a, v. 1J9); on »polaga pravico v usta vseh, on govori na sodišču in 
pri sodbi pravično besedo; v Sumer ju in Akadu je vzpostavil pravičnost« (str 
fi ^о ^JS^ri Str; 4-7' V' 139)- Im«"ïJe -se »pastirja, ki ljubi pravičnost« 
(str. 49, v 199). Označuje se 'za sodnika, ki isodi nepristransko, »ne glede na 
ugled osebe«, ki »lodloča (in tudi) vse doseže«. Kot talk varuje slabotnega pred 
mogočnim, da ga le-ta ne napravi za svojega »najemnika« (str. 50, v. 205 ss.). 
Komerjeva razprava je temeljito delo in je nov, važen prispevek k poznava­
nju bogastva sumerske kulture Proučevanje sumerskih kulturnih spomeni­
kov stopa med asinoloskimi študijami čedalje bolj na prvo mesto. 
Viktor Korošec 
KlpiS^VT Emifr> Die KaškAaer- Em Beitrag zur Ethnographie des alten 
Klemasien Untersuchungen zur Assyriologie und vorderasiatischen Archäolo­
gie, 3. (Walter de Gruyter & Co) Berlin 1965, 4. XV + 198 str 
sniskT1^' ^etÌt0ÌVg-,f Т'Дс1ш1Л'. objavlja v tej knjigi svoj habilitacijska 
Thlt f/ PI.e*,t«d na filozofski fakulteti v Zahodnem Berlinu, kjer sedaj 
Jonannesa FrTedrfchî ^^ "^* emeritirane?a Profesorja hetitologa 
A7ičat°Xal\0f ugotar,1Ja Y 8У«Чет predgovoru (str. V), so za antično Malo 
âkineP4 ÌIJÌ Î razmere m mena naselitvena zgodovina le malo raz-
k iZTnnL-ì • + zgodo,v*nrsk? etnografsko študijo je nedvomno znatno prispeval 
L r?J- } vr?elî-.y nJeJ obravnava Kaškejce: Na njihovo ime (»ljudje me-
mn ™f™«"eaV V asi™klh î^^ihse omenja »dežela Ka-as-ku«) (str. 85) naleti-
mo njimogrede y egiptovskih m babilonskih dokumentih, precej pogosto pa v 
hetitskih klinopisnih tekstih, iz katerih izvemo, da so Kaškejci povzročali Heti-
tom mnogo pregia vac Avtorjeva zasluga je, da je skrbno Aral vsa ta nedvom-
samo ni zapustilo mu enega lastnega napisa in o katerem nam ni ohranjena -
razen lastnah «mm - nobena beseda. V tem oziru naj spomnimo da Samo 
klmopisnam sporočilom zahvaliti za to, da vemo za obstoj m кггМиш Sum™ cTv 
za zgodovino držav Hetitov, Mitaracev, Ugarita, Uirartejcev idr öumercev, 
v _ i>vojo monografijo je avtor razdelili ;na pet delov, ki jih zaporedoma <WTIH 
SNoi^rk^r^n" rZd {stT; 1-^-' -Poskus SdZrSejcev« 
tri-'- >0?tankl kaskejske kulture« 71-82); »jezikovni material« (83-1081-
nÄ,™ V,lr"- (109T187>' Nat0 slede podrobna kLaJa Ц89-197) zemMepdsnih' 
osebnih imen, imen bogov ter še neobjavljenih tekstov zemijepisnm, 
nnk-,LUI°lU art°ï P°srečeno seznanja z obravnavamo problematiko s tem da 
Ä? ' 't *«i Ze V fumerskih tekstih omenjajo nekatera ljudstva ki so" 
Prfo^ostooprask v stik s Sumerci in so ile-ti zviška gdedaK пГпје taki £ 
W<£ T' H- so,1™a,lu PO razpadu prve afcadske ideile S 2160 katóh eto 
let-gospodova i v Mezopotamiji ; njihovo ime so še skoro dve tisočletji p«eie 
Wi uporabljali kot sinonim za barbara. Podobno žaničlS govore sumS' 
A12!* da livarn 1Z I?™ ° Semitsk,h bedl"nih MA*' TU kot ° -o^taUh 
sosedi taket^rt P0.Vd^jali_ svojo .domnevno vzvišenost nad svojimi 
sosedi, tako označuje Suppilulmmaš vazalovo deželo Haiaša kot zaos+alo 
kejcT^' P0SebM nePriJaano Pa govore hetitski иДАГА 
v Sevefnî&Mab LHTÌT1^ dem'ne:a.avtor, da je bila domovina Kaškejcev 
razlikuje tri Лпп&Р^ N-S)' "f^V Poznejšem Pontusu. Ker pa avtor 
\Ji J i skupine Kaškejcev zahodne, osrednje in vzhodne) fstr 621 
ostane nerešeno .vprašanje, kako daleč je segalo njihovo ozemlje. Lažje je 
275