68. številka.
Ljubljana, sredo 24. marca.
XIII. lelo, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
I •..tja vaak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejt-tnan za a v s t ro - o gers k e dežele za celo leto 16 gl., It pol leta 8 gl. %m >'etrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gl<(., za četrt leta 3 gld. ;u kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doiu §e računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje ua ljudskih woUh in •a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano zh četrt leta S pld. f>o kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne peti t-vrste G kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč trankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ju v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši št. 3 ..gledališka stolba". O "ivni<tin, na katero i-aj   e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne Btvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolnianovej hiši.
„Kaj, ko bi naši poslanci državni zbor zapustili?"
—!— Če kedaj, loti se Človeka sentimentalnost osobito v velikem tednu. Pred-pustni čas spravi vsacega na noge, kdor količkaj Še ljubi življenje in radovanje, ki je združeno s tem časom; potem pa se pričnemo kesati, potresamo si glavo s pepelom ponižnosti, premišljujemo minolost, posebno pa nam je mar bodočnost, primerjamo razmere mej obema časovnima oddelkoma in potem delamo zaključke. Grešnik obljublja v tem svetem časi spreobratvi, sklepa drugo življenje za bodočnost. In če človeku ne teče življenje, kakor bi si sam želel, če so mu kake nadeje splavale po vodi, tedaj pa jame premišljevati, kako bi mu bilo skrbeti, da si zagotovi svojo srečo, da bi tudi drugi prisiljeni bili pomagati mu, da najde zopet zgubljene nadeje svoje. Ali, človek, komur so nadeje šle po vodi, na sto-jem lovi za srečo in pravicami svojimi ustreli večkrat tudi kozla, če pretirava, če svojega delavanj a ne presodi temeljito. Potem pa pride kesanje tudi po velikej noči, — in tedaj je malo prekasno.
Nam Slovencem res ne gre vse po volji in gladko, treba dakle da presodimo, kako bi svoje stanje oboljšali in s kakšnimi sredstvi; izid zadnjih državno-zborskih volitev je nam vzbudil velike nadeje, ali vendar smo hladnokrvno sodili zmirorn, odkar se je zbral na Dunaji zdanji državni zbor. Mi smo uvideli, da imajo avtonomisti le navidezno veČino, da so v gospodskej zbornici centralisti gospodarji, povsod pa da so centralistički birokratski elementi v trdnih pozicijah. To so bili taki premisleki,  ki so mogli vsakomu,  kdor je
hladnokrvno opazoval prejšnje politisko avstrijsko življenje in odnošaje, pod katerimi se je sicer velik preobrat zvrsil, ohladiti presilne nadeje na tri stopinje pod ničlo. Se ve, da kdor je mislil, da z nastopom Taaffejevim in avtonomistiško večino državnega zbora bodo v naročje letele mu pečene piske, ta se je grdo pre-varil. A malo je tacih. Večina nas Slovencev je uvidela, da nam treba še dolzega trpljenja in potrpljenja; večina nas je razvidila pravo naše položenje in da v jednem dnevi ne do bomo ni slovenskih ljudskih šol, ni srednjih učnih zavodov, ni vseučilišča,*) ni slovenskih uradov ; naravno pravilo je, da drevo ne pade, če se sekiro jedenkrat mahneš po njem. Zbog nečloveškega pritiskanja slovenstva pod prejšnjimi dolgoletnimi vladami, so se krivice presilno vkoreninile pri nas. Da bi pa zavolj tega dejal, ker pri nas nij vse boljše na en hip: „slovenski državni poslanci ostanite doma, pričnimo pasivno politiko, dosle nam nijste še ničesa priborili, vi samo vladi pomagate, ona vas pa čisto ignoruje in prezira narodove želje" — to je lepo cveteča nesmisel, in to more svetovati samo Človek, ki ne misli dalje, nego mu nos seže, komur se o politiškem delavanji niti ne sanja, ki ima prav maloselske nazore.
Uvesti zopet pasivno politiko! Ali nam Slovencem ne tiče še v vseh kosteh posledice lokalne ljubljanske pasivne politike? In koliko časa se dejanstveno in na vse kriplje trudimo, da bi te posledice zbrisali? Naše položenje v Ljubljani bilo bi denes vse drugačno, da bi pred leti ne seli za peček, deli rok križem in dejali:   „politikujte  vi  nemškutarčki, volite
•) O tej zadevi se je uže toliko pisalo, da moramo ignorovati tudi „SlovenČov" dopis iz Ljubljane o vseučilišči, posebno, ker dopisnik dotične zadeve no razume. Ur
sami, boste videli, kam pridete brez nas." Ali se nijso tudi Čehi kesali, ker so toliko časa oblačili se v pasivnost, ali jim je ona kaj prinesla V Vrgli so jo od sebe, šli v državni zbor, in denes so faktor, s katerim morajo ra-čuniti vse stranke, bode morala z njimi računiti vsaka vlada, in poleg njih ter v njih družbi so poskočile tudi akcije slovenske. Denes ne mislijo Čehi več na to, da bi se zopet skujali, — ali naj mi tako politiko inavgurujemoV Češki narod je bolj vzbujen nego je naš slovenski, a vendar mu je škodovala pasivnost; naj pričnemo mi to politiko zdaj, potem smo zgubljeni. V boji je moč, z bojem se duh vedri, in narod naš je do denašnjega vzbujenja in do denašnje samosveti kot narod dospel samo z bojem na politiškem polji, — tega mu nij dala nobena šola, tega bi mu ne bila dala tudi njegova pasivnost. Aktivna politika slovenska je omogočila, da so nas na Dunaji spoznali in naše razmere ter da morajo odslć tudi z nami računiti.
Ali naši poslanci res še nijso v Beči ničesa priborili? Pozitivno to vprašanje zanikati ne more nigdo. A to vprašanje staviti še pred proračunsko debato, to kaže samo, da ima oni, ki je stavlja, preveč časa, in da si ga podi s tem, da lovi muhe. Ko bi bil grof Taaffe postavil polno skledo na mizo zbornice poslancev, naši poslanci ne bi bili zadnji, ki bi po svojem delu posegli. Počakimo proračunske debate, — a niti potlej, če bi nam tudi naše nadeje deloma vničene bile, ne bodemo svetovali pasivnosti. Vendar pa tudi denes uže pazni opazovalec vidi vspeh delovanja naših poslancev. Ali more kdo reči, da nij najvekšega pomena to, kar so dosegli slovenski poslanci glede siromašnega roda idrijskih rudarjev?   Paš zdaj
Spectabilis.
Pri aristokraciji nema veljave, kar je izpod barona, to je stvar dognana in priznana, tako, ka nij vredno, da bi se prepiral človek zaradi tega. Tudi rdečekrvna birokratiška hierarhija v drugej polovici avstro-ogerske monarhije je podobna nekoliko aristokraciji s plavo krvjo, a pri tej je spectabilis najnižja vrsta, kar je izpod spectabilisa, nij kaj prida in nema veljave, še toliko ne, kakor je ima mej plemstvom vitez ali navadni „von", kateri je podjedno veliki posestnik ter ima volilno pravico s knezi, groti in baroni.
Kar je plemenitaš brez graščine mej aristokrati sploh, ravno tisto je uradnik v drugej polovici naše Lejtanije brez naslova spectabilis mej vladajočimi mogočneži. Mogočnež nij samo ogerski minister ali hrvatski ban, ampak mo-
gočnež je vsak človek VI. nadnevnega razreda, in zato se mu veli magniticus, a spectabilis je nekaj manje, nego je magniticus, in magniticus se tudi mora skriti, kadar se prikaže illu-strissimus ali celo e.\cellentissimus, pri vsem tem je pa vendar tudi spectabilis mogočnež.
Keverendissimus je tudi dobra in ugodna titulatura, ter je nekako neodvisna od druzih, drži se za se in pravi reverendissimus nema strahu uiti pred illustrissimusom niti pred niagnificusom, še manje pred spectabilisom, ampak pred eminentissimusom ga pač ima.
Illustrissimus je velik gospod uže sam po sebi, magniiicus tudi še precej, spectabilis samo tedaj, če nij nobednega magnificusa blizu, a vsi drugi brez pozlačenega ovratnika od 9. do 12. dijetnega razreda, kateri si radi prisvajajo pravice spectabilisove, so še večji gospodje in mogočneži, če nij pravega spectabilisa nikjer videti.
Tak mogočnež, kateremu se je reklo, da
j je spectabilis, če je bil pravi spectabilis ali je samo mislil daje, tak je nevaren bil nekdaj ko so še klade imeli po deželah ogerske krone in ko je leskovača nadomestovala paragrafe kazenskega zakona.
Tučas, ko je še resničen bil in ko je veljavo imel izrek: „Kxtra Hungariam non est vita, si est vita, non est ita", se nij bilo šaliti se spectabilisom, če je bil tudi pravi spectabilis, a še manje se spectabilisom, kateri nij bil pravi, ampak samo vice-spectabilis, ker spectabilis, nobeden ne, nij trebal zbirati paragrafov, imel je samo dva, klop in leskovačo, ta dva paragrafa je nategnil pri vsakej obsodbi in leskovača je žvižgala po zraku, a delikvent je popeval pri eksekuciji svojo žalobno pesen od Kraljeviča Marka na klopi, ter če je hotel apelirati, je dobil še eno porcijo, pa je bila pravda končana.
To so bili dobri stari časi, sedaj jih nij več, vse je drugače, vse se je spremenilo tudi
ob jednem odgojevala in učila, a od 14.—20. prav za prav učila, in sicer pod nadzorom. Kdor nij do 14. leta uže dobro vzgojen, ne bode nigdar Pri nas v „Evropi" se deea mn bg p poučuje, toda malo odgojuje in kadar ibvaki dospo v gimnazij ne znajo ničesar dobrega. — Z učevnimi sredstvi smo dobro preskrbljeni, Samo šolsko poslopje nij dokaj vredno. Voje-voda 'VViirttemberg je zatorej uže stavil v bud-get 200.000 gld., s katerimi se v Sarajevem Ima sezidati novi gimnazij."
— (Popravek.) Občni zbor delničarjev likvidujoče banke „Slovenije" ima biti dne 20 aprila "ob Mfirili popoludne v ljubljanske Čitalnice dvorani.
I
Nij sleparstvo!
Iz c. k. zastavnice dunajske
rešene
I
žepne ure
izjemno v ceno, namreč
70 odstotkov pod kupno ceno.
Razne komisijske r.n\ogo ur, oil uajTccjih irajenr-akih toTuren, ae ji> t c. kr. r iata> mu i m-iivno,  a na re-iilo,   teilitj ao / ipadle  po javnoj  <lr.«/,bi   priale po ttoi;ctuo n.lsslce2 eoaa.1 nam » last.
Mi moremo tedaj ure od zlata., srebra ln niklja, najbolj61 ivajoarski izdelek, vse ■ 5 letnim poroštvom, samo da dobimo svoj denar, prodajati Jih 70 odstotkov pod fabriško ceno, are so skoraj
JpB>    ZHMtiMl, i -asa*
Vuak človek, naj ii je i■ j.vt ali uliog, potrebuj« ▼ <-nd.tr uro, ki je ćeato najaveatejia prijateljica, in aprein-Ijeralka »kozi celo življenje j tako priliko, prijetno in uiR<la\r rraćajoćo ie, nn t ailaj v.:iirili), ila ni more proakr-beti a k o raj /.aatuuj uulitlno, lino, ifni intimno iti na iniunlo ri'«n 1 irano uro, koi jo nai-: fa.~brl.alco ©»otj« Taa u;o a« Joior-lciat rrjul'.ialo. Va.iku ura mn arujcarako fahriako znamenje.
Poroitvo Je tako zagotovljeno, da se s tem Javno zaveiemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novoe povrniti.
Kdor hoče IzTrrsjtaa.©, ne-raijotnc oens, aaav S l«>t zcxj nm.č c i_ o , dotro idoio uio ■le : : n; BaST ssanitoaa; IBS imeti, naj ai jo takoj naroči, ker more vaagiio umoti, ila uro nečuveno hitro
kupujejo.
Zapisnik žepnih ur.
X uia na voLlJacr o<l teškoga »rebrnega niklja, lino na trenutek regulirana, gravirana in gviluširana, > H rubinov, n plo&catim ateklom, emuillrano urnu ploaćo in poaeliuiui kruvoin zoper pruh, in lina zlata furoii-urua vcri/n.i, ki je štula prejo glil. 12, velja, zdaj aamo gld. [>■■*. — Ista fin.5 pszlaiona, Tcraona, no.5. = moBtM2a  "aaico   zla'.-  ui;, aia.i=Q.o
eria. c.co.
3. žepna vi.xa na. sidLxo, od tetkega »rebrnega niklja, Uno na trenutek regulirana, gravirana, gvi-loairana, s ifi rubinov, a ploačatim ateklum, cmailirauo urno ploačo in kuzalom za aekumlc, a lino urno l.n.on-verižico od talmi-zlata, preje gld 'Ju, zdaj lamo gld. 7. — Jcdua mijlioljaili ur. — lota. tošlco -v ©rj-njl. po-zlaiona, kiacna. l2polJai7a, popolnom jiadcmcot-u; c =ltxxe •uic.aamo g-lšL. či.SO.
X lamsatsii uza, iz iiujliuujauga duuble-clata, brez kljnuka M navij.iti na kozici, pod poroštvom ohrani ai zinirom zlato barvo, izvrHtno ni minuto regulirana, .-. dvojnim kruvimi, ilokurovaiia oinail urnu p.uaćo in priviligirano delo, obdarovana izvratua ura z verižtco Od tulmi-zluU, prejo gld. 24, zdnj auiuo gld. a.ou. — Teli ur jo malo.
X srotnia icmontoir od pravega
13 letnega erebra, potrjenu od c. kr. kovnega uradu, navija ao na kozici hrti kljucka, z nasprotnim zopurmu in ku-zalnn pripravo, lino a privilegijoin, in minuto repaairanu, a ]ilnačatini »teklmn, omilil urno plunčo in kuzalum za ao-kumio, v notranjem h kiiot.tliiim krovom in kuluaci oil niklja, za viac.ega truuapuieutiia, n jlniijaa, najcenejša in najelogantnejiia ura sveta, preje gld. 3o, zdaj aamo gld. 14.
X sietina uia xa.o. i-.ia.io, od pravega 13 lotnega teškoga arebru, potrjenega od c. kr. kovnega urada, l 16 rubinov, na aokundo reiuiairana, s ploščatim atokloin, cm.u I urno ploščo in kazalom za sekundo, pozlaćenu oluktro-galvauiškim potom, tuko, da bi jo uo luo^ol uoben zlatar sveta od pravo zluto in za drug denar kupljeno ra »loči ti; prejo uepuzlaeolia gld. 1u, cdaj pozlačena aaiuo gld. It.fio.
X iiccrr.a u;ri xa.o. valjar, od pravog* 13 lotnoga srebra, potrjouega od c. kr. kovnega urada, z 8 rubiuov, ni minuto repusirana, pozlačoua clektru-gsl-vuniSkim potum, tako, da ho jo od pravo zlato no moro razločiti , prejo gld. l£>, zdaj aamo gld. C.50.
X -_. r -i. za, goape, od pravega 11 karat, zlata, potrjenega od u. kr. kovnega urada, Vrlo tinu, elegantna, ura z uujnnejso bonetčauako fagoti-verižico za okolo vratu v 1 i 11 •-m baržiuiastum etuiji; prejo gold. 30, zdaj aamo gld. 1U.50. Tacoga ie nij bilo.
X ilaa.«. zla.tea.xoxn.ora.tolria.xav, 11 karat., po gld. 40, 60, najfinejšo auvonotte-uro, proje po gld. 100.
Hiaalov:
IThren-Ausverkauf
Bothenthurmstraese 9, parterre, gegeniiber dem erzbisohofliohen Palals, WI£N, (507— i)
Loterij »c srečke.
V Trstu 20. marca: G8. 41. 33.   9. 14.
V Lincu 20. marca:   6. 52. 56. 85. 33.
Ljubljanski lozi.
V letu trikrat srečkanje. Glavni dobitki gl. 35.000, 25.000, 20.000 i93—7) i. t. d.
Najmanjši dobitek »o gld. a. v. prodajnimi lamo po
gld. 25 v pet četrtletnih obrokih po gld. 5.
Uže ko plača prvi nbfOS 5 gld., igra kupec pri prvem sredkanji
■sr Sne 2. aprila 1880 -sjs
tega po realnoj kreditnoj banki prevzetega loterij nega posojila
S f"-» i i-u i m li>~4>nt  » //#>#.   1* š.
Te loze, ki so odlikujejo po hrezuvetiicj varčnoHti in izvrstnom igralnem crteži, prodaja
menjalnica a<linluifitracije
DMft* , „MERCUR" D<inaj,
»iollzeiIle 13,      ch.ciion     Hollzeille IS,
in v vseh večjih bankah in menjalnicah.
Družbe za srečke
in drugo korporaeijo imajo posebne prednosti.
Zobozdravnik
dr. Tanzer,
docent na graškem vseučilišči, i
ordinira v l.juliljnul od *-žO. iiiar<*M t. 1. skozi 11  «!■■ i j 1  botera pri .. ii ti** i/.
/obozdravnistva in zoboiehnikc,
in .sicer ziMlnJikrat oNobuo. \ si p. n. b lentniki, ki žele mej tem ^e ojugovuga zdnu ljenja, naj se ob pravem < asu oglase Njegovo kr. |>rl%. sobne aparate, anli* Mcptlkou UNtiia >4»<la, tobni i-nali m sobna i>u«.1)4 dobiva su pri ujeai, pri bratih Krispcr, pri E. Mahru, Eusinariji itd. (116—i)
zdaj Se inftiriiiator, slovt-nskcga, hrvatskega in nemškega je/.ika zmožen, iSce novega mesta za poduče* vanje za normalne ali pa friimiazijalue predmete. Več so izve prj nt« P. h|4*». IO pošto restanto Mlad. I.hihMmti; (SpođnJŠ fttai rskoi. (117,
Važno za gostilničarje!
Podpisani po zeb'» nizkej ceni izthdiijein vsake vcliko.sti
ledenic Eiskasten),
v katerih se dajo dobro hraniti pivo in jedi. Vnanja naročila izvršujem takoj in točno.
Janez Podkrajšek,
(110—2) v Ljubljani, v Trnovem hiS. St. 19.
> paM
O
2
-S
o
T3
<b
a
a a
o £
•3
O
•-71
i s.
k    ■    k k
O o ^ in i iftint.i»ifi
COOOOr-   I r«»*iniN
2 2 * e; e; • s >• a • rt M
. H K   ,N H
<M ..........
08 *
e I.........
o Šp........
* ■§ i.......
os S e ja
oŠ   t» > . J.....
o? to« .jr o, „ „
§00     o1 o :=» jI •o -o      Bfl o __t. .  .  ' g o Jm  '  • a «
ta "a h *4 n © o». ____2 *; m a a «5
h c « J j< £ g « ^
0 S  I o
S    S ii a
c      -t In W
1 «H j
•ta«  Si -.h
B'k'1 Ž'* fll
t—( H ,
- jdoV s o a ch
22 S"w& m
■~    a, s n
o     'k- *g
Najboljše in na]uplivnejše
pomuhljevo jetrno olje
zoper
bntmore, krvice, susico, kašelj itd.
v sklonlcali a 04> lir,
z železnim Jodovoem pomešan, onim, ki imajo premalo krvi ali
ki si jo hočejo adlstiti, posebno koristen, v sklenic><h a 1 prodajo in razpošilja s poštnini povzetjem
lekarna „k angelju" v Ljubljani, na dunajskej cesti.
Izdatelj m urednik Makso Armič.
Oujte, glejte in strmite!
Blago od britanija-srebra, katero smo prevzeli od konkurzne maso nedavno na nič prišle velik« tovarne za briianija srebro, ki ima celo tovarniško znamenje: „eohte Brittania", odda se za vsako ceno, ali bolje, zastonj. lJo poitni-m povzetji, ab kdor pošlje 6 gld. 70 kr.,
dobi vsagdo te-lo Btvari za četrti del prave vrednosti, in sicer: 6 kom. vrlo dobrih namiznih nožev, z ročni kom ud britanija-srebra, s pravo angleškimi srebrno-jekleuiini ostrinami; 6    „    jako lin i h vilic, bntaiiija-srebro, iz jeilneg.t kosa; 6    „    teških žlic za jedi od britanija-srebra; 6    „    žlic za kavo od britanija-siebra, najboljši* kvaliteti; G    „ poduožnikuv;
1 teški zajemalec za juho od britanija-Brebra;
1 masivni zajumalcc za mleko od britauija-srubra;
0 kom. Viktorija-podstavkov, lino cizelirani;
2 krasna namizna svečuika;
1 salonski namizni zvonček od britanja srebra, srebrnega glasu; 1 koack za kruh, masivni, od br.tanja srebra.
42 kom. Vseh teli 42 rečij jc izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, k. je na celem svetu jedina kovina, katera ostane večno bela in so od pravega srebra tudi po J/) letnem rabljen ji no moro razločiti, za kar se garantujo. V dokaz, da m-je uuzuanilu
^ TO
m • ■■ 9 ta ta>
^3 > ao O
Ulj  *S 1 «31> t^l*W t> O ,
zavežem se s tem Javno, da, ako blago ne bi bilo po volji, je vzamem brez ugovora nazaj. Omenjam tudi mnogo meni priposlanih zahvalnih pisem, katera si bodem dozvoljeval polagoma objavljati. — Kdor liočo tedaj dobiti dobro in solidno blago a ne slabo za svoj denar, naj se obrne na: (5yti—ti)
Praiss, IKotli.entlvva.rzaa.strsi.sse ©, gegenuber «leiu crzblttcbOlliclieu 1'alaiN, HIKX.
Lastnina in tisk .Narodne Uskarne*
Iz seje mestnega zlmra ljubljanskega
dno 22. marca. (Dalje.)
G. VVithalm je napravil ulogo in je zahteval 185 OOO Riđ. za poslopje in za fundus in-structus A dva naprošena mostna odbornika sta g. Withalma pregovorila, da proda kolizej za 114.000 gld. s tem popojem, da se uže dne 1. aprila t. 1. prevzame. Pri svojoj besedi pa da g. Withalm ostane do konca meseca marca. Dr. Suppan pravi, da, akoravno je ostal glavni namen, da bi mesto preustrojilo kolizej za normalno ali postavam primerno vojašnico, ra"u-nal Re je dohodek le, ako poslopje ostane tako kakor je. Dohodki zdaj baje iznašajo v kolizeji 10.720 gld., troski pa 5561 gold. tako, da je čistega doMčka več nego 11.000 gld. in bi se nakupni kapital obrestil s G Vio gold. od sto. (}g. Gvajec in W. Treo, vešča k a v stavbenih stvareh, sta poslopje ogledala in sporočata, da je stavba dobro zidana in ohranjena. Tudi komisija, sestavljena od vojaških in mestnega magistrata zastopnikov, je lansko leto meseca septembra vojašnico v kolizeji ogledala in jo spoznala popolnem pripravno za nameščen je nestalnih vojakov. Za nameščenje stalnih vojakov pa nij vojašnica v kolizeji za to pripravna, ker nema vseh vojakom potrebnih prostorov in ker most ovži nemaj o prave razsvitljave. To vse, kar manjka, bi se dalo po mnenji večine zjedinje-nih odsekov prirediti s troškom kakih 00 000 gl., tako, da bi kolizej mesto veljal 176.000 gld. Nove vojašnice mestu ne kaže zidati. V Brni so na pr. zidali vojašnico, katera je veljala 460.000 gold. a donaša mestu na leto samo 26.070 gld. V Ljubljani hi vojašnica ne veljala dosti menj, a bila bi prirejena za rabo komaj v treh letih ter bi fdnna.šala Ljubljani, ki ima menj prebivalcev nego Rrn, le kakšnih 22.000 gld. na leto.
Fundus instructus v kolizeji, pravi poročevalec, je vreden kakih 3000 gold. Končno stavi nasvet, da mesto iz loterijskega zaklada kupi kolizej za 114.000 gld. in da se županu naroČi, da sklene dotično kupno pogodbo z g. "VVithalmom.
O tem predlogu prične se jako mikavna in burna razprava.
Prvi se oglasi mestni odbornik c. kr. nad* inžener Ziegler: Gospoda! Jako se moram čuditi poročilu stavbenih veSčakov g. Gvajca in g. W. Treo, ki izjavljata, da je v kolizeji vse v dobrem stanu. Jaz ne morem izjave teh veščakov resno smatrati, kajti zdi se mi ravno taka, kakor bi jo bila napravila dva človeka, ki sta se sprehajala po kolizeji, ne pa veščaka v stavbenih stvareh. Jaz poznam kolizej uže 30 let, kajti mnogokrat sem bil po uradnem poklici pri komisijah navzočen, ko se je posebno v straniščih kakšen vojak teško telesno poškodoval ali ubil, ker so se leta, vedno podirala. Ali ste premislili, kako za ogenj nevarno je to poslopje. Saj je vse v njej samo obzidano obzidje. Ako mislite, da bode tu, kadar nastane ogenj, naša prostovoljna požarna brainba knj pomagala, motite se zelo. G. poročevalec nam je pripovedoval, da je komisija izjavila pred kratkim, da je vojašnica v kolizeji za nameseenje vojakov za silo dobra, toda počakajte samo, da bode kolizej mestna svojina, in potem bodete videli, koliko bodo poprave veljale, kajti od mesta kot posestnika se bode vse kaj druzega zahtevalo nego li od privatnega sedanjega gospodarja. Če se reče, da s 00.000 gold. se bode vse popravilo, da
bode vojašnica v redu, odločno to zanikam, kajti tudi dvojna svota se bode izdala, in vendar ne bodemo mnogo več imeli nego zakopano staro podrtijo Stavbeni odsek bi menda imel govoriti prvo besedo o tem nakupu, a ga niti za svčt vprašali nijste. Ako se trdi, da bi veljalo zidanje nove vojašnice v Ljuhliani skoraj ravno toliko kakor v P>rni, namreč 400 000 gl. mi je to zopet odločno zanikavati. Pri nas, kjer imamo kamena, opeke, lesa in delavnih močij dosti in ceneje na razpolaganje, se ne sme delati primera z P»rno, kjer vsega tega nij. Jaz zatorej predlagam, da se nakup opusti in se preide na dnevni red. Če se pa sklene kolizej kupiti, protestiram v imenu svojih volilcev proti temu in zahtevam, da se zabeleži moj protest v protokol.
(Oalje prib.)
Volilci IjtiblpiHkega mesta
ao uljudno vabijo na volilni shod, lt:l ne bode vrill Jutri
v četrtek 3.V t. m., t. J. na praznik IVf arij nega) oznanjenja i*U II. url riopoludne v zr-o« renfej dvorani IJublJan«ke čitalnice. Razgovor bode o kandldatlli za |»rilioduJe mcntiic volitve.
Domače stvari.
— (Čisto poparjeni) so kazinski birokratje zbog imenovanja g. Winklerja našim deželnim namestnikom. Nadejali so se popolnem, da pride g. Kaltenegger na Kalinino mesto!   To nijso resni možje.
— („Laibacherica") tudi zdaj redno naznanja na odličnih mestih kazinske volilne shode. Videli bodemo, Če bode tudi o našem narodnem shodi jutri kaj omenila.
— (Volilen shod v kazini.) V ponedeljek so imeli ljubljanski kazinci volilen shod za prihodnje volitve v mestni zbor. Uže par dni sem so tolkli po svojem nemčurskem bobnu in vabili svoje verne na shod v kazino, da se postavijo nemčurski kandidatje. Vele-važen večer pride in gospoda so v dolgih vrstah stopali po drevoredu in proti kazini. Prvi vstopijo v dvorano in čakajo še došjecev; strah jih je bilo; kasneje in kasneje je postajalo, a nobenega volilca nij bilo od nikoder — ne more se več čakati. „Slavna gospoda!" oglasi se jeden, — „saj smo samo četirje," oglasi se drugi; Jaz sem peti, lehko tedaj pričnemo posvetovanje." In res: celih pet volilcev je prišlo v kazino na volilni shod, ti so drug druzega postavili za kandidata, in sicer: za III. razred vsakoletne žrtve, da pa-radirajo po voglih ljubljanskega mesta: Ram-berga in A. Ach tseh i na. Bog pomozi ljubljanskim „kulturtiiigi'ijem" ! mi jim ne moremo.
— (Dva predrzna tatova) sta — kakor poroča goriška „ Soča" — vlomila v sredo po noči v prodajalnico usnjarja g. Cometa na Travniku; ravno ko sta imela uže polne pesti novcev (okoli 150 gld.), ju je zasačila policija in jima tako pokvarila veselje, katero sta si s tujim denarjem najbrže hotela napraviti za velikonočne praznike. Dolgoprstiseza sta Goričana.
— (Strašen uboj) se je dogodil mi-noli vtorek ne daleč od Gorice pod lvrouber-goin. 72 letni Kodermac je svojo 74 letno zakonsko polovico z železnim „pikonour' tako razmesaril — našli so nekda na nje životu nad 40 udarcev — da je reva takoj  milv.i oble-
žala. Po Gorici so sicer raznašali smešno vest, da je strašni čin sad ljubosumnosti, a zdaj je dognano, da je mož zblaznel. Ko so ga v zapor gnali, korakal je mož čisto mirno za policaji, kakor da bi se ne bilo ničesar pripetilo. V zaporu je starec dva dni molil in pel, zdaj pa moli in poje v oddelku za norce pri milosrčnih bratih.
Razne vesti.
* (Krištofa Kolomba krsto) so našli v stolnoj cerkvi v St. Domingo. Na zvu-nanjej strani so bile čitati črke: D. de la A. Pr. Ate. (Descubridor de la America Primer Almirnnfe) V krsti je bilo še nekoliko kostfj. frepfnja in — svinfenka. To se je uzo enkrat poročalo, sicer v drugej obliki, a nij se obistinila ta vest.
* (Uplenjeni d e m a n t i.) Iz Kapstadta v južnoj Afriki se dne" 16. t. m. hrzojavlja: Sinoči je bila tukajšnja glavna pošta opleojena, in sicer so bili vsi zavitki z demanti, kateri so čakali odpošiljatve, ukradeni. Njih vrednost se ceni na 7.r>0 tisoč gold. Drznemu tatu še nijso prišli na sled.
Tr/no poro«1-Ho.
V Trsti dne 20. marca 1880.
Kava — ae je bila pr.-d 10 — 12 dnevi podražila za 1—2 gold. od 100 Kilo, od tedaj so cene trdne in naši svojci nijso volje olajšati jih.
100 K Ig.
•   po g'
Kava Kin navadna   . .
„ „   srednja .   . .
„ „ srednjefina
n n   fln» .   .  . .
„ „   najfinejša .
p llahia.....
„ Sautos    .   .   . .
„   st. Dontngo   . .
a »biva.....
„ Malabar nat. Ona in najfinejša
p    Mahihar plant.. .
„    (Vylon nat. . .
„ Govlotl plant. srednjefina   . . . .
„    Cevjo i  plant. lina in najfinejša    . . „    C ylon biser   . . „    Moka .       .   . .
„   Portoriooo . . „   Coitarloca . . .
„ Manilla . . . . (tiiateuiala  . .
65.— do gl.
74.- „ B
79. - a . 88- . ■ »t- . . 86.- , , 88,- „ „
98— n
80. - ,
110.— ,
124.- ,
140.- „
120.— „
111- „
106.- ,
85.- ,
102.— ,
72.— 78.—
85__
91— 102.— 78— 102 — 96 — 110—
105—
102—
121.—
142—
150—
126— 126.-112—
i»3—
114—
Olje. — Prodalo seje nekoliko dalmatinskega in lini h iaAkdi vrst po ni/.jih cenah; sicer je pa malo kupčije zanj v sled redkih naročeb i/, notranjih deželil. — Tudi bombažno olje se je pocenilo za gld. 1.—
100 Klg.
ufotano ....	po gl.		40.50 do gl.			48.—
oljkino   Lecco je-						
dilno pol fino	n	b	46—	11		47.—
oljkino   Lecco je-						
dilno lino in uajfin.	n	M	48.—	»•	• >	50,—
oljkino namizno M.						
St. Angelo pol fino	n	n	65—	9	n	68.—
oljkino namizno M.						
St. Angelo lino .	n	„	70—	n	n	71.—
oljkino namizno M.						
St. Angelo najfinejo	n	n	72—	n	ti	7.r».—
oljkino d1 Aix   . .	n	n	79—	n	n	80.-
bombažno ameriško						
najiinejo očiščeno .	n	n	41—	■	n	42.-
bombažno ameriško						
navadno ....	n	n	36__	n	TI	87.—
ribje hamburško 3						
kroimo origiu. Bod						
170 Klg.....	„	n	64.—	1?	n	66.—
laneno.....		n	40. -	n	rt	—.—
Sadje. — Po grozdjiču so bolj povprašuje, lato bo je za 1—2 gld. podružilo. Tudi za Kleme in (!isme se zahtevajo nekoliko višjo cene, rozine Sulta-nioe pa Be prodajajo po nespreiiienjenih cenah in rožici celo po malo nižjih. — Poineranće so dražjo zarad večjega povpraševanja, mandeljni pa nekoliko eeneji.
Kožici po kakovosti . .
Smokve Calamata v vencih .......
Smokve pulijeske r sodili
Smokve smirničko v skat-Ijioafa Sultan 1»- .   . .
Mandeljni sladki .
PotnoranĆo fine . zaboj
I/11110 k; sieilijnke .    . .
Roslno Sultan najiinejAo (novo)......
Kozine Sultan fine (nove)
Kozine Sultan II*;    . .
Kozine Kletne (novo) .
Kozinc 1'iitme ....
po gl. 7.—
100 Klg. do gl.
17.
15,
84. 110.
84.-yo.-
27.-30.-29.
7.r>o
17..r)0 17.—
42.— 115.— 7.2.-V 7.75
:i5.— 88.— 20.— 34.— 31.—
bavi se tam komisija z Dunaja, ki bode pravo stanje idrijskih delavcev izvedela. In dalje: ali Vosnjakova resolucija, ki je bila sprejet a v budgetnem odseku, glede učiteljskih pripravnišč, nič ne velja, nij nikak vspeh V O brezino de'avanje, da notranjski vozniki dobe od Abendrotha z vladinim posredovanjem svoje krvavo zaslužene novce, to tudi nič ne pomenjaV Novo imenovanje deželnega predsednika g. Winklerja, ali to nij nič V Je uže dobro, če človek skrbi za bodočnost, a nepremišljeno siten ne bodi. „Slovenčeva" ideja in reklama za pasivnost je prav pred-pustua pa v velikem tednu. Resni politik pri nas na to denes ne misli.
Politični razgled«
\olraiiji' <le#.ele.
V Ljubljani 23. marca.
Nedeljska „VViener Zeitung" navaja, kakor smo uže omenili, imenovanja treh iiameHtf-u i kov : za M orav sk o, Do 1 e n j e- A v s t r i j-sko in Kranjsko; pismo Taaffejevo, s katerim sta imenovana namestnikom gg. Kalina in W in kler, glasi se: rNj. c. in kr. apost. velič. je z najvišjim ukrepom od 18. marca t. 1. izvolilo najmilostiveje imenovati deželnega namestnika vojevodini Kranjskej, Frana pl. Kalino Urbanovega, namestnikom v Morav-skej, a dvornega svetnika upravnemu sodišču, Andreja \Vinklerja, deželnim namestnikom v vojvodini Kranjskoj." Ta imenovanja so se zvršila istega dne, ko je ustavaška stranka, na čeli joj glasoviti Schonerer, vladi odrekla davke.
Dunajski židovski nemški listi imajo vendar le jeden vspeh svojega ščuvanja na grofa Tati Hoja in avtonomistiško stranko zaznamovati. To ščuvanje je prešlo v pruske liste, ki zdaj ščujejo na grofa Taaffeja zavolj tega, ker imajo avtonomisti večino. V tem oziru odlikuje se osobito Bismarkov organ „Nat. Ztg.u , ki stavlja paralelo mej nemškim kancelarjem in grofom Taaffejem, meneč, da Bismark ima svojo veljavo od naroda nemškega, ki mu popolnem zaupa, avstrijsko prebivalstvo pa da ne zaupa Taaffeja. To je čudna nemška agitacija za utrjenje avstro nemške zveze, katero sta precej omajala HUbner v avstrijskej delegaciji in Hausner v zbornici poslancev. Avstrijsko prebivalstvo zaupa Taafleju toliko časa, dokler bode imel načelo: vsem jednako pravo! To zaupanje pa se bode nehalo, kadar pozabi ono načelo, ali kadar bi hotel avstro-neniskej zvezi dati dejanske podpore; kajti podpirali Prusijanov ne bodo avstrijski Slova nje nigdur.
V n uiit«k flržuve. Ruski  „Golos"  je  zagovarjal francosko  vlado glede Hartmannove afere. Zdaj pove tudi, zakaj da je to storil  in sicer iz
sovraštva do Nemcev, Hartmann ne sme
biti povod, da bi se prijateljstvo mej Rusijo in Francijo ohladilo, ker to bi bilo samo na korist nehvaležnej Nemčiji.
Včeraj je iiomftkl cesar VVilhelm praznoval svoje 84. rojstveno loto. Nemški listi slavo ta dan z navdušenimi članki, jeli pa da toga veselja narodu ne greni gospodarsko slabo stanje, katero je prouzročilo teško Bis-markovo vojaško breme, to je drugo vprašanje. Nemški cesar je blag in miroljubiv mož, ki se mora čestokrat upreti svojemu kancelarju.
Dopisi.
Iz LJubljane 22. marca. [Izv. dop.] V nedeljo dne 21. t. m. je bil v Ijuhljanskej mestnej dvorani 24. redni občni zbor denarne obrtnijske pomočne družbe. Društveni načelnik g. J. Horak je, pozdravivši navzočnike, predložil na ogled odobreni sklep računa za leto 1879 ter je dejal nadalje:
».Denarna ohrtnijska pomočna družba nema namena dobička iskati, ker je le hranilno društvo, pri katerem «i družbeniki vzajemno iz svojih ulog izposojajo za svoj obrt potrebno glavnico, da morejo s tem vstreči terjatvam. Ko se je sklenilo dne 12. aprila 1874. leta, da se pravila denarne obrtnijske pomočne družbe prenarede, smo se nadejali, da bodo take upne družbe, pri katerih je promet le mej družbenikom, dHvka oproščene in se bode za obstanek in razvitek tacih zavodov slavno c. kr. trgovinsko ministerstvo tako zanimalo in skrbelo, kakor skrbi slavno c. kr. poljedelsko ministerstvo za varstvo in povzdigo narodnogospodarskih naprav svoje stroke z najboljšim vspehom. Ker pa vladna predloga, katera se je državnemu zboru predložila, o znižanji davka nič ne omenja, temveč govori le o nnčinib, kako se ima davek nalagati, so upne. hranilne in podporne denarno družbe v svojih pričakovanjih iznenadjene, zvlasti če bode slavna dr žavna zbornica nespremenjeno sprejela to vladno predlogo. Takim družbam nepostavno naloženi davki so se namnožili tako, da je treba nagle pomoči, če se hoče obstanek mnogih jednakih društev vzdržati, ker žalibog mnogo se jih je zbog previsokega nalaganja davkov moralo raz-družiti. Denarna ohrtnijska pomočna družba Vi morala od leta 1874 sem blizo 700 gld. pri-hoduine, dohodnine in pristojbine plačati, svota, katero malo obrtništvo, itak v slabih okolj-ščinah, težko žrtvuje. Našej družbi došle večje uložene glavnice pripomogle so, da se je povrnilo 0000 gld. slavnemu kranjskemu deželnemu odboru in 10.000 gld. tukajšnje j filijali
avstrijsko-ogerske banke (od katere je družba
od leta 1870 brez overe posojila sprejemala), kar se vsem oznanja. Ker nekaterim udom nij bilo mogoče posojila vrniti, je bilo načelstvo primorano nekoliko terjatev, ki so t sklepu računa razvidne, odpisati, tako da je izgube 356 gld. 92 kr. Po § 4. družbenih pravil izstopijo zaradi službene starosti iz odbora gospodje: Franjo Drašlor, Janez Nep. Horak, Miha Pakič in Srečko \Vaidinger, a vendar mogd zopet izvoljeni biti."
Računski sklop za I. 1879 je takšen: Koncem 1. 1879. je štelo društvo 336 družbenikov, katerih deleži so bili uplačani z 71.338 gld. 13 kr., in sicer za 210 družbenikov popolnem, a za 126" družbenikov še ne popolnem.
Blagajnično gibanje kaže, da je bil pre-jetok in izdatek 249 95G gl. 53 kr. Posojilno gibanje pa, da se je na 3161 menjic izposodilo in povrnilo 481 722 gld. Rezervni zaklad iznaša 14.098 gld. 56 kr. Na menjice je bilo izposojeno koncem 1879 1. 98.731 gl. 50 kr. G. Oroslav Dolenjec poroča v imenu pregle-dovalnega odseka, da je račun za 1. 1879 našel popolnem natančen in reden.
Zbor to odobri in izreče ravnateljstvu nb-solutorij. V ravnateljstvo se zopet izvolijo skoraj enoglasno izstopivši udje gg. Franjo Dra-šler, J. N. Horak, Miha Pakič in Srečko Wai-dinger. Predno se prične volitev pregledoval-nega odseka, izjavi g. Regali željo, naj se pri novoj volitvi namesto njega izvoli kdo drug. Pri volitvi se izvolijo z veliko veČino glasov prejšnji gg. pregledovale!: J. Regali, O. Dolenjec in J. Zitterer.
Pri posameznih nasvetih udov, opomni g. Regali, da bi občni zbor sklenil, naj ne bode odslej največja vsota, katero društvo posamezniku posodi, samo 1000 gld., ker je to premalo, nego nnj se poviša na 2000 gld. Zbor ta predlog enoglasno odobri. Končno g. načelnik J. N. Horak naznanja, da hode društvo s tekočim letom dovršilo 25 letnico svojega vspe-šnega, obrtnijstvu vse kranjske dežele toliko koristnega delovanja, in da se bode praznovala 25 letnica s posebno slovestnostjo, katere j spored se bode določil pozneje. G. Regali nasve-tuje, naj bi se precej denes t ta namen izvolil odbor, da stori posebne priprave. Temu predlogu se protivita gg. Zupančič in \V. llud-holzer, katera želita, naj bi o tem določil še-le prihodnji očni zbor, kar zbor tudi odobri. Zborovanje se potem sklene.
v drugej boljšej polovici naše Lejtanije; — denaSnji spectabilis nij senca napram speeta-bilisu iz prejšnjih blaženih časov, pa kako bi tudi bil, ker nema starih pravic na svetu, nema klade, nema batine, ampak knjige ima spectabilis juridiške in pero drži v roki pa piše, kar nekdaj nij trebal delati nigdar ne.
Kadar se je historiški spectabilis vozil kam na gostbo, se mu je vsak kmet uže od daleč moral izogibati, če je bila cesta ozka, je moral svoj voziček brez premisleka naravnost v jarek zapeljati, če nij, se je sodilo precej na cesti, in imela je opraviti leskovača svojo dolžnost, k večjemu je bil dotičnik pomilovan v klado.
Človeka zares srce zaboli, če vidi katerega tacega spectabilisa iz starih časov in če pomisli, kako je tak človek nosil visoko glavo, k.iko je zobe kazal svojim podložnikom, a kako pohleven je denes. Če ga ogovoriš: „Servus humillimus, spectabilis, kako se dostoje nala-
ziti V" se skoraj da razjoče od same miline, prijazno se nasmehne, ponudi ti šnofanca in odgovorivši ti, da vselej za eno stopinjo višji naslov nego ti pripada, rekoč: „gratias ago domine (magnifice, clarissime, illustrissime). A dragi amice, valde bene, valde bene, sod quo-modo dominatio vestra valere dignatur?"
Ta „valde bene" mu sicer ne pride vselej iz srca globočine, ali kaj češ, Človek se privadi nekako vsemu zlu na svetu in sreča je relativna stvar, tako, da je človek lehko srečen tudi v nesreči, če hoče smatrati stanje stvari za srečo in če more misliti, da bi moglo še gorše biti na svetu nego li jo.
Kadar vidiš pred soboj takega starega : spectabilisa, sama dobrot? ga je, ne moreš pomisliti, da je znabiti ravio ta spectabilis nekdaj bil velik mogočnež, da so ljudje tre petah, če so ga le videli, da se nij prikazal brez pandura, da so mu kmetje morali davati predprege zastonj,  če  se je vozil kam na
gostbo, tla nij plačal nobednemu nič v novcih, ampak k večjemu ga je v klado vteknil iz posebne milosti, namestu da ga povali na klop.
Sicer so taki ostanki iz srednjeveških časov uže redke prikazni, vendar se 5e nahaja tu pa tam nekateri eksemplar starega speeta-bil!sa celo po pisarnah, a tak je precej svoje glave, če je tudi pisar ter ne posluhne rad niti predstojnika svojega, ako mu ta ne privošči starega naslova; kadar mu pa veli; spectabilis, temu za voljo hoče vse storiti in temu je pravi prijatelj.
V sedanjih okolnostih je naslov „spectabilis" pač mala stvar, ali ima svojo historiŠko vrednost; kdor ne ve, kaj je bil spectabilis nekdaj, temu se dan denašnji še magniticus malo zdi, in tak človek ne bode nikdar znal dostojno ceniti veljave mogočneža, kateremu se je nekdaj reklo „spectabilis".
/
7'J.— do gl. 200.—  . .
100 Klg.
Grozdje liparsko (novo) po gl. 31.— do gl
Grozdje lovante (novo) . „ „   31.50  „ „
Le* »»ki istrijaki    ... „ „   00.—  „ „ Kazno blago:
100 Klg.
Cimet (cassia lignea)    . po gl. Nagljeve /biče Zanzihar-
sko....... »a
Poper (Stupa) Singapor-
ski presejan    .... „ a
Pi.per (stupa) llatavijski „ n
Piment Jamajski   .   .   . „ „ Ribe  slauiko (haringo)
Yarmoutb orig. sodček B -Kibe poh'iiovke (stoek-
fisch) novo..... -
Žveplo Sicilijsko mleto . „ „
Žveplo Sicilijsko v kosih „ „
Soda angleška kristal. . „ „
„      kalcin.   . „ „
Mjilo Canea..... n t%
„    (andia    .... „ „
B    ('orlu ..... „ „
Rum Jamajski .   .   litor „ „
Vino Ciprsko   .   hektl. „ „
Malaga    .   arobo „ „
35.— .12.— 100.—
60.— 64.50
23. —
24. —
M.r.o
7 — 7.— 11.—
UetoAk istr. hotilja
46.— 27,— L— 3M,— 11.— L—
20.50
24.— 16.75
76.— 205.—
56, -61.50 6&50
23 50
33.— 9.50 8.— 7.50 14.50
47.'— 37.— 1.45 65.— 14.— 1.10
U i ž. — Po rižu se povprašujo močno, kljubu temu se mu nijso povišalo cene; mogočo da so bode podraz.il zdaj na pomlad, ako se vzdrži povpraševanje. — Plačilo točno brez popusta. J 100 Klg.
Bil italijanski slab   .   .   po gl. 20.— do gl. „ „      navaden .   „   „   21.—  „ „
„ „       srednjelin   „   „   21.50  „ „
„ n        lin ...    n    tv    22.—   „ j,
„ najfinejši. „ „ 23.50 „ „ „ Rangoon K . . . „ „ 17.50 n „ !        ■       II*- 16.50   „ „
»Slanina in mast. — Z Angleške in Amerike so poročila o teh stvareh ugodna. Slanina se jo podražila poredom od gld. 43.— do gld. 50.—, ter Utegnemo skoraj Se višje cene videti, ker pomanjkujo tega blaga na tukajšnjem trgu. Mast Hancroft ltt bo drži uže nekaj časa sem na gld. 52—, denes pa se zahteva uže več zanjo. — Plačilo točno brez popusta
100 Klg.
Slanina hrbtanec v orig. zabojih z znamenjem „Ancor"  z 10 do 12
kosi......, •  po gl.  52.— do gl.  —.—
Slanina hrbtanec v orig. zabojih   z znamenjem Sipiire"  z 11  do 13
kOBi......•     i    n     50.—   H    it 51.—
Slanina hrbtanec v orig. zabojih z znamenjem „Šepure"  z 14 do 16
kosi.......n   n    46.—  „   „ 48.—
Mast Hvinjska angleška
Banoroft D . . . . „ „ 52.— „ „ 53,— Jlast svinjska angleška
Wilcox K.....,.   „   50.— ,,   „   —.—
Loj dalmatinski   .   .  .   „   „   42.—  „   „ 42.50 „   tržaški.......43.—  „   „ 43.50
Petroleju — je bila kupčija prejšnji teden nekoliko bolj mlačna, denes pa je užo zopet trdnejša, ker jo vse blago v trdnih rokah. Moglo se je kupiti ga po gld. 9.50, denes pa se zahteva gld. 9.90 do gld. 10.—. Petrolej točne izvršhe po gld. 10.— točnega plačila brez popusta.
Domači pridelki. — Zadnji čas so jo živahnejše povpraševalo po starem mešanem, rumenem in zelenem ližolu za izvažanje na llolandsko; tudi rdeči fižol in koks so jo plačeval višje zarad pomanjkanja blaga; toda belemu fižolu in kunarinu nij kupčije. Kavno tako tudi ne maslu; kupei zahtevajo ce noga blaga, ter so jo trgovalo štajersko maslo celo pod gld. 70.—. Po slivah se šo vedno nič ne povprašuje. Komna je manjkalo pred 14 dnevi, ter so je plačeval po gld. 5.50 in višje; sedaj gn jo zopet mnogo tu, zarad tega mu je pala cena na gld. 5.—. Pšenice in koruzo ko prodirja podrohno precej; cene pa bo stalne skoraj  brez proininjevuiija. — Cone v
		gl	KM) Klg.		
1'ižol jarčica (novi) .	. po		14.75 dO		15.25
		H	12.50 „	n	Ki,—
„   bohinjec .   . .	• «	n	Ig- ■	ii	13.50
„   svetlordeči   . .	• n	n	12.25 „	it	12.50
„   kanarin    .   . .	n	n	18- „		18.50
„   mešaneo  .   . .	• T)	n	9 — n	n	10.50
Maslo la-.....	n	n	7o._ ;	n	78.—
		n	28.50 „	»	30.-
		n	12.50 „	1» it	14.-
Slive (okajeno)    . .	• it	n			16.—
„   (ueokajene) . .	• 1»	o	»8-	it	20.—
Milesič & Dolence.
Dunajska borza 23. marca.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   ,   72 gld.
Enotni drž. dolg v srebru  ...   72 „
Zlata renta.........87 „
1860 drž. posojilo......1*8 „
Akcije narodne banke   .... 836 „
Kreditno akcije.......298 „
London..........118 „
Srebro..........— „
Napol...........9 „
C. kr. cekini........5 „
Državne marke .......   58 „
40
95 75 75
65
47 57 25
kr.
.i d
.S M M O
t«
® I
v- S
s s
hi
I m
b oj M.
T3 <U
—( M
M °
•S i-i
"J M °
1 l B
8j»^
s« 3 —
.. o t*
i* b
i «
M
S .s E m
Q I
m io c E
b gO
f 1 I I
|o| 1 *
br *3 ui m iz jj » « i
*Z      — m
r M.... ■
! Znamenito!
Vsakemu, kdor je uže potreboval zdravniške pomoči v boleznih, n. pr. zoper bramor. sušico, bolezen na prsih, slabost, nervoznost, Je znano, da celo najoOiienejše ;i\tort, ti zilravništvii (kakor prof. ur. Sebnitzler, Skoda, lirami etc.) priporočajo izključivo
naravno, krislalno-čisto, zlato-žolto,
prirejeno vsled ministerskega ukaza po avstrijskem lekarniški tu pravilniku
zdravilno pomuhljcvo jetrna mast
iz Kristijanijo v Norvegiji ki t najboljšo ribjo mast, kolikor se je nabnje v trgovini, in sicer zbog njenih izvrstnih last-nostij; — ta jen na mast prekosi inje lioljša, nego »not bela, ki ne ji »c sopuhom očistila, a pri tem zgubila najboljše snovi.
Daje ta jedino prava, kristalno-čista, zlato-žolta Mdravlltaa pomnili ova elnm Iti u Sil [Gadna (iillanas Lin. |pomubelj| po avstrijskem U-kariiiškem pitivilniku) pravilna, zato je v zalogi zmironi sveža ter iz prvih m najsolldnejsih izvirnikov v sklenicab po 60 novč., mjoiina
Julij pl. Trnk6czy, (t4.6)
lekar v Ljubljani, na mestnem trgu Stev. 4. Jl'aral'be izvršuj*'* se s poi ni m />«m -< f/<-«» najhitreje.
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Velikanska razprodaja.
Politične razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele so tudi Švico: vsled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da jo obstanek tovarn jako dvomljiv. Tildi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, so jo zaprla začasno, ter n«m je zaupala prodajo svojih ur. To tako zovane *«-|me ure so najboljše uro celega sveta, kojih okrovi ho izdelani iz najfinejšega itrcbr-n«*K* niklja, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskoga sistema. Vh1c<1 neke vlnwlne koiihtrukvijc ne moi« ae laka ura nikilnr |ioktnriii, pade eliko n» tla, sme ae alituilti, a teiulur ura pri teiu uie ne trpi.
Proti povzetju, ali \ pošiljat vi male svoto, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, s katero je plačana le pridejana zl«ta double urna verižica, baržunasti etui, glavni ključ za uro in delavska plača, dobi vsakdo najfinejšo repasirano uro skoraj na polovico zastouj. Vse uro so natanko repiiBirane, tur Karaniupino xa v«aku uro pet let.
"V doktiK gotov<'gu |iiiiiNtvu in Htroj;o no! idnosi i , prev/.e-■nititio m tem doli.noMt ..uviio, clai. vHiilio iieprlHtojeeo uro it:i/.;ij vseomomo, in z cir*u|>-o zanieiijanio.
lOOO komadov remontoir žepnih ur, katere bo pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom iu kristalnim okrovom, izredno natančno regulovane; razen tiga bo tudi elektrogalvauično pozlačeno, tako da jih nobeden zlatar no more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20.
lOOO komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr/ od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiratiimi kazali, kazalom za trenutke in kriBtalniiu ploščnatim steklom, natančno repasirane: preje jeuen kom«*d gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
lOOO komadov mobilnih ur ntt valje (cylin-der-uhr) v teških giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijein, jeuen komad preje gl. 15 zaaj le gi. 0.6u
lOOO komadov "VV ashingtonskih ur na sidro od 131otnega srebra, potrjeiie oa c. k. denarnega uraau, tekoče na 15 rubinih, elektrogalvauično pozlačeUe, oa jih ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; lino na trenotek regulovane in poskušene. Teh ur stal ie preje jeuen komaa gl. 27, zdaj pa Ie gl. 11.40.
1000 komadov VVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega lifiotncga srebra odo-
brenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja iu privilegiranim regiilovanjem, tako da bc nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tmli jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16.
lOOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1O0O komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali goBpc, preje 100 gl. zdaj gl. 40.
650 komadov stenskih ur v najfinejšem eniai-lirauem okviru z zvonilum, repasirane, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75.
650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80.
650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr)v fino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se Vsakih osem dnij, fino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker jo taka ura po minolih 20 letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker so s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi
mala svota.
Naslov: 1 liren-A»s* crkaiiT
(594—9)
blllpp Fr»mmf Uhrenfabrik,
Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9.
Izdatolj in urednik Makao Armič.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".