. ....... Ubaja dan razen in praznikov. lv ied dailjT except Sundajrs and Holidaja. ^-j-q_-YEAR XXXV. Ona lista je $6.00 PROSVETA ___glasilo slovenske narodne podporne jednote -|§*--. I rnm. v Uredniški in upravniikt prostori; M07 South Lewndaie Ave Office of Publlcationt 1607 South Leumdale Ave. Telephone, Rockwell 4004 1 ">»»»»»»»»»«<«»»»»»»»»»»««<««»»»»»*«<< matur Janusry I«. IStt. at th« poat-otflc« under thi Aet oi Cansrw ot SUreh S. im. CHICAGO. ILU PETEK. 90. APRILA (APRIL 30). 1943 ŠTEV.—NUMBER IS Silna masa ameriških bombnikov dospela v Evropo Prva britska armada naskakuje osisčne pozicije v bližini Tuniza. Ameriške čete zasedle tri hribe ob črti Mateur-Bizerta. Zavezniška letala sestrelila 240 nemških in italijanskih letal. Angleški letalci spet napadli nemška industrijska središča.—Moskva naznanila odmor v vojnih operacijah na kavkaški fronti. —Morgenthau razkril masaker kitajskih prebivalcev London. 29. aprile.—Danes poročajo tukaj, da je gilna masa število je tajno) ameriških če-tveromotornih bombnikov pred kratkim priletela čez'morje v Anglijo. To je največje število ameriških bombnikov najnovejša modela, kar jih je doslej še prišlo čez Atlantik v enem poletu. V Londonu špekulirajo, da morda je ta masa ameriških bombnikov —ki je prišla čez I morje v perfektnem poletu brez (izgube enega samega letala — [namenjena za bližajočo se invazijo evropske celine. Zavezniški stan, Tunlalja« 29. apr. - Prva britska armada rta- ikakuje osiščne pozicije v hribih, ki so oddaljeni 21 milj od Tuniza in kjer se odpira pot do ravnine proti glavnemu meatu Tu-nizije, dočim so ameriške čete pognale osiščne kolone s treh iribov ob črti, ki spaja Mateur z Bizerto, glavno tuniško mor-nariino bazo, in jih zasedle. Francoske čete, ki so v zadnjih treh dneh prodrle 15 milj daleč >in zdrobile odpor sovražnih kos km. so vkorakale v predmestja Pont du Fahsa, osiščne vojaške baze. Britske oklopne enote prodirajo proti tej bazi s severoza-•[padne strani. Nemško poveljstvo je koncentriralo oklopne kolone in topništvo v južnocentralni Tuniziji proti osmi britski armadi generala Bernarda Montgomeryja. Izgleda, da se pripravlja na ob-fimbo bojne črte z vao razpo-feljivo udarno silo. Ta črta se tazu-za od Sebkra do Sidi Krajih in dalje do obrežja Sredo-kmskega morja. iBritska in angleška letalska tila kontrolirata ozračje nad tuniko fronto. Poročilo iz zavez-niškega stana pravi, da so britji in ameriški letalci sestrelili 24" nemških in italijanskih bojnih letal ter transportov v ope-racijah nad to fronto in Sredo-»mskim morjem v zadnjih še-«ih dneh. V tem času so letal-o zmetali čez pol milijona funtov bomb na osiščne pozicije v Tuniziji, letalske in. mornarične v Siciliji, Sardiniji in juž-»«Italiji. Napadalne enote osme britske prmade so včeraj naskočile in Dji-bel Bou Aoukaz, o-nc vojaško trdnjavo, ki do-">*>ra dolino Medjerdo. V bitki Jt padlo več sto nemških in ita-|»Ji*nfckih vojakov, čss 300 pa so J,h An,.], ž, Ujeli ^ JWn ki bombniki Upa Libe-fc"' In.n.bardirali iUlijansko | Jadranvk* P^u \M N> Kil blda trd,. feTr n* Londci h Par r P* t' h Hariju na obrežju morja. Bombe so r ilitaristične naprave "«romne požare. Na-' ' 'lišče se je udeležilo »mbnikov in vsi ao se !>ili v svojo bazo. apr.—Dve briUki napadli nemški kon-1 ft incoskega obrež- • :«imiraliteta. Dva bila j h »topljena, trije :,,vani.B Povzročil konfuzijo •k' ru rnškega konvo-kt je trajala eno u '"•mike ladje v nev-) m streljale druga j na letala ao sinoči spet bombardirala industrijska središča v zapadni Nemčiji in nacijska oporišča v Franciji, Hoi landiji in Belgiji. Vsa letala razen treh so se vrnila v svoje baze po izvršenih napadih. Moakva. 29. apr.—Ruski letal ci in topničarji so razbili 40 nemških letal v spopadih, 23 izmed teh nad kavkaško fronto, se glasi komunike sovjetskega poveljstva. Ta pravi, da je nastal odmor v operacijah na kavkaški fronti. Rdeča zvezda, glasilo armade, napoveduje odločilne bitke v prihodnjih dneh med rusko in nemško silo. Nove nemške čete in topniške enote so dospele na ukrajinsko in centralno fronto. Topniški dvoboj je v teku na južni strani Leningrada. Waahlngion, D. C« 29. apr.— Kanadski letalci so se pridružili ameriškim v napadih na Kisko, otok v Aleutski grupi pri Ala-ski, poroča mornarični department. Zmetali so več bomb na japonske pozicije na tem otoku, toda rezultat bombardiranja ni znan. tan Franciaco. Cel« 29. apr.— Japonaki vojaki so pobili vse moške, ženske in otroke v kra-jih kitajskega obrežja, kjer so je mnogo ameriških letalcev spustilo na tla po bombnem napadu na Tokio in druga japonska mesta, je dejal federalni zakladnik Henry Morgenthau na podlagi informacij, katere je dobil od generala Kaišeka, vrhovnega poveljnika kitajske oborožene sile. Informacije vsebuje kablogram generala Kaišeka, katerega je Morgenthau preči-tal pred skupino ljudi, udeleženih v kampanji prodajanja vojnih bondov. "Nedavno smo izvedeli o ek-sekuciji nekaterih ameriških letalcev, ki so bili ujeti po napadu na japonska mesta," je rekel Morgenthau. "Kablogram, ki sem ga pravkar prejel od generala Kaišeka, pravi, da so Japonci pobili vse prebivalce na kitajskem ozemlju, na katerem so priatali ameriški letalci." To je nov dokaz, da Japonci ne poznajo in nočejo poznati nobenih zakonov. Edini jezik, ki ga razumejo, je orožje. Pred nami je veliko delo, ki ga moramo izvršiti. To je popolno uničenje japonskih vojnih lordov." -— « Nemški governer Poljske se izognil smrti London, 29. spr.—Sem dospelo poročilo iz podtalnih virov pravi* da je bomba eksplodirala v stanovanju Ludwiga Fischerja, nemškega governerja Poljske, v Varšavi. Bomba, namenjena g«>-vernerju, je ranila več nemških častnikov. Poročilo omenjs, da Je nov val sObotsže zsjel Poljsko in Grčijo in ds so rebeli li več nemških in lUlij ", k.» častnikov in vojskov. Admiral Robinson prevzel poveljstvo mornarične baze Wsshington. D. C., 29. spr. — Dies "razkriF sovražnike Amerike Hitler in Hirohito nista na listi Chicago. 29. apr.—Kongresnik Martin Dies, demokrat iz Texa-sa in načelnik odseka, ki preia-kuje subverzivne aktivnosti, je v svojem govoru ns banketu v prostorih kluba Medinah "razkrival" sovražnike Amerike. Dejal je, da so sovražniki Amerike komunisti, naciji, fašiati, no-trajni Ujnik Ickes, delavska tajnica Perkins, podpredsednik Wallace in časopisi, ki podpirajo Rooseveltov "New Deal". Dies je trdil, ds je v federalnih uradih polno komuniatov in komunističnih sopotnikov. No-trsjni tajnik Ickes je že pred leti, ko je nastopal na socialističnih shodih, svetoval socialistom, nsj iščejo službe v federalnih uradih, če hočejo koristiti svojemu gibtnju. Kongresnik je udrihel tudi po liberalcih v'svojem eno uro trajajočem govoru, prezrl pe je Hitlerja, Hirohita in Mussoljni-ja, ko je našteval imena aovraž-nikov Amerike. Načrt za povojno kooperacijo Stassen priporoča enotnost med zavezniki Chicago. 29. apr.—Harold P. Stassen, governer Minneaote, Je v svojem govoru pred člani Instituta za človeške odnošaje priporoča? enotnost med zavezniki in orisal načrt, ki naj bi tvoril podlago mednarodni kooperaciji po zaključenju vojne. "Zavedam se, ds mnogi ljudje priznsvsjo potrebo mednsrodne kooperacije, ao pa proti disku-ziji metod in sredstev v vojnem čssu, kako naj se taka kooperacija doseže," je rekel Staaaen. "Ti menijo, da ae načrt povojne kooperacije lehko izloči lz zraka v momentu. To mnenje Je v konfliktu z realnostjo. Demokrs-tična forma vlade, ki jo uživamo v Ameriki, ni bile ustanovljena ob zaključenju revolucionarne vojne. Prišla je po dolgih in viharnih diakuzijah v teku vojne in po vojni. Za boljši avet, ki ima priti po sedanjem konfliktu, se morejo lzdeletl nsčrti." Za povojno dobo je Staaaen priporočal osvojitev načrtov, ki naj slone ns človeških, ne ps na nacionalnih pravicah. Novi pojmi o blagostanju svete so potrebni zs mir in nspredek. Ds ae doseže te prsvice, je predls-gal ojačanje solidarnosti med Ameriko in zevezniki, ustsnovi-tev zavezniških komisij zs študijo problemov kot so nasičeva-nje prebivalcev, obnova osvobojenih pokrsjin ln vzdrževsnje začasnih vlad v teh pokrsjinah. Stassen se je izrekel proti žr-tvovsnju načel za dosego zmage, za raztegnitev pogodb vzajemne trgovine, sprejetje načrtov zs ameriški pritisk na finsko se povečal Kampanja za sklenitev separatnega miru z Rabijo ŠVEDSKA SE UPIRA NEMCEM London. 29. apr. — Tu krožijo poročila, da je ameriška diplomacija povečala pritisk na finsko vlado z namOnom, da jo pridobi za sklenitev separatnega miru s sovjetsko Rusijo. Angleški listi trdijo na podlagi vesti is Stockholma, Švedska, da je Hitler zapretil, da bo poslsl nadaljnje vojaške divisije na Finsko, ki bodo okupirale vso deželo, če se bo udsls pritisku smeriške diplomacije in oklenila mir z Rusijo. Nemčija se bo maščevala nad Finsko, če isvrši izdsjstvo s umikom iz vojne. Finska je v stiski, lz kstere ne vidi izhoda. Ona je popolnoma odvisns od Nemčije v zadevi dovoza živil za neoičevanje svojega prebivalstva. Zavezniki, zlasti Amerike, ji lahko pomegajo in pomoč bi prišla le, ako se odcepi od Nemčije, ki jo drži za vrat. Ameriška diplomacija je po poročilih, ki pa še niso potrjene, obljubila pomoč Finski. Finski zunanji minister Henrik Ramsay je nedavno obiskal Berlin, kjer oe js oestal z nemškim zunanjim ministrom Joachi-mom von Ribber>tropom. Predmet razgovora m^d njima ni bil raskrlt, doznava pa se, di je Ramsay povedal Ribbentropu, da se Finska ne bo pridružile drugim lutkovim vladam in podpisala Hitlerjev novi Čsrter za E-vropo. Doslej se še ni pokazalo nobeno znamenje, eli bo Finsks pristala ns nacijsko zahtevo za obnovo ofenzive proti ruski sili ns leningrsjski fronti. Odpoklic večine članov amerlškegs posla-niškega šUba iz Helsinke je a-larmiral finsko vlado. Finska se bi umsknils iz vojne, če bi dobila garancije od zaveznikov, da je Rusijs ne bo pogoltnila. • Medtem pa je švedsks vlsds pod pritiskom javnega mnenja zavzela bolj odločno stslišče proti Nemčiji. Poslala ji je oster protest proti polaganju min v švedskih teritorijslnlh vodsh in napadom ne svoje ledje v teh vodah. Mnenje prevladuje, ds bo tudi Švedska potegnjena v vojno. Domače vesti Obiski ln posdravl Chicago. — Marv Kronoshek lz Indianapolisa je 29. aprila o-b iskal a gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. ^ Spet neareča v rudniku Gilbert, Minn. — John Trun-kel, atar 26 let in rojen v Min-nesoti, je 1L aprila izgubil življenje v rudniku v Crvstel Fell-su, Mich. Prišel je med voziček in nakladalni stroj, ki sta mu zmečkala nogo in podlegel je iz-krvavljenju. Zapušča starše, tri brate in Štiri aestre. še ona Mereča v rovu Kemmerer, Wyo. — Steve Podleanik je bU 24. aprila pri delu v premogovniku hudo pobit na rami in praih, ko je padel nanj 150 funtov težak koo premoga. Sreča v nesreči je bila, da mu ni zlomilo nobene kosti. Željo je, da kmalu okreva. Nov grob v Chicagu Chicago. — Dne 28. aprila je v bolnišnici umrl Martin Hoii-jan, star 4ft let in rojen v Prek-murju. Zapušča ženo, dva ainova in hčer. Ia Clevelanda Clevelend. — Dne 27. apr. je v bolnišnici umrla Agnes Perko, roj. Jakšič, stara 73 let ln doma iz Budenje vaai pri Žužemberku na Dolenjskem. V Ameriki je živele 53 let in zspuščs štiri sinove, tri hčere, 23 vnukov in vnukinj, enegs prsvnuke in sestro. ie sekej Is Clevelanda Cleveland. — Ivan Bsbnlk, ki je bil pri vojski*! v Ft. Sherida-nu, IU., je bil zersdi eta ros ti, ko ima še čez 38 let, začasno od- Iandu. — Anton Siibolj prav ts* ko, kakor tudi Mike Jakin, član društva 26 SNPJ in Louis Dular. Louia Ilovar,'kl je » služil strica Sama nekje v drševi New Yorku, je pe bil poalan v severno Afriko. Letvis izziva vladni odbor Apel na Roosevelta za intervencijo Waaklngton. D. C.. 29. apr.— Vojno-delavaki odbor je, ko je spoznal, da ne bo dosegel ničesar proti Johnu L. Lewisu, pred sodniku rudarske unije UMW V, apeliral na predaednika Rooae-velta za intervencijo v kontro-verzl med Lewiaom in opera torji, da prepreči splošno stav ko na polju mehkega premoga v soboto, ko poteče veljavnost začasnegs dogovora. Pričakuje se, da bo Roosevelt storil korak ze preprečitev stavke danes ali jutri. Delavska tajnica Frances Perkins je izjavila, da Lewia tolerira divje stavke ki ao izbruhnile v Pennsylvam-ji, West Virginlji, Alabami in Kentuckyju. V teh je zavojova-nih okrog 61,000 rudarjev. Vojno-delavoki odbor je izjavil, da Lewia noče kooperirati z njim v poakuaih za izravnavo kontroveroe. On je po konferenci s člsni mezdnega odbora avo-je unije ltyvil, da bodo rudarji oatali doma v soboto in da ne bo noben atopll ne laatnino premogovnih kompanij, če ne bo nova pogodbe podpisana. Lewia vztraja pri zahtevi glede svišenja mezde'rudarjem sa dva dolarja na dan, Kakšno akcijo bo Roosevelt podvzel, ni znano v tem momentu. MoŽnoot jo, do bo apeli-ral na otsvkujoče rudarje, nsj se vrnejo ns delo, ali pa bo po-slol vojaške čete v rudarske puičen in je spet doma v.Clsv* okrožja, da bodo ščitile on* ki ^ ^hočejo delati. Stavkovno gibsnje se širi zlasti v zspsdni Pennsylvsn!ji. Slišijo ae napovedi, da bo atavka zajela va4 premogovnike, v katerih je uposlenih okrog 125,000 rudarjev, prihodnjo soboto. Stavka cestnih ielez-ničarjev v Clevelandu Clevelend, O., 29. apr.—Promet cestne železnice in evtobusov je perellziren zeredi stsvke izpjre-vodnikov in voznikov, kl je na-stala po polomu pogsjsnj z mastnim trsneportnim odborom. Msnjšins členov unije cestnjh železničarjev se je izrekla za oklic stavke kljub opoziciji s strsni uradnikov na seji zadnji torek zvečer. Walter J. McCar-ter, u prs vitel) transportnegs sisteme, Je dejel, de je pretrgsl pogajanja, ko Je dobil grožnjo glede oklica stavke. Daviš apelira na farmarje za kooperacijo Politični preobrat v Italiji? "Likvidacija" Mus-solinija napovedana Londpn. 29. epr.~Zednja poročila iz Vatikana, ki so dospels sem, trdijo, ds pride politični preobrst v Italiji po porazu osiščne sile v Tuniziji. Krslj Viktor Emanuel se bo odpovedal prestolu, Mussolinl bo "likvidl-rsn", vladne funkcije pe bo prevzel marša! Pietro Badoglio. Poročila o prihajajočem pre-obratu niao nova, a so kljub temu znsčilns, ker se vzdržujejo po konferenci med Mussoliuijem in Hitlerjem ter člsni genersl-nih štabov Nemčije in Itslije. Zdaj je znano, da je Mussoiini apeliral za sklicsnje konference, de pridobi Hitlerje ze večjo pomoč Italiji v obliki bojnih leta), tenkov in protiletalekih topov, da se ze veruje proti možni zsvezniškl Invaziji. Hitler je zs-vrnil Mussolinijev spel in mu svetovs), naj brani Italijo pred zavezniškim sunkom s svojo oboroženo silo. Možnost kapitulacije Itslije pred zevezniki je predmet dis-kuzij med političnimi kroKl. Ti so uverjeni, ds bl Italijs odlošils orožje In sklenile aeperetm mir, ako bl dobila garenclje, da <»stane neodvisna, čeprav okrnjena dežela, po zaključenju vojne. Vatikan Je udeležen v egitaciji Washirtfton, D C., 29. apr zdravo gospodarstvo In odvrni- Chester C. Devis. načelnik živil- za sklenitev separatnega miru tev trenja med Ameriko in dru- ske administracije, je apeliral na med Italijo ln zavezniki Ta mo-gimi narodi. Amerika naj skrbi farmarje se koop«-recijo v napo- rs priti, preden zaveznišk« ar-/a utrditev prijateljskih vezi zla- rih, katerih dlj je povečanje made invadlrsjo deželo. Očitno sti z Rusijo in Kitsjsko. Vlada produkcije pridelkov na najvišjo' je, de se Je grof Frencieco Oo-Združenih narodov t omejeno možno stopnjo V apelu naglaša, mez de Jordana, španski zuna-Momarični department je na-; oblastjo je potrebne, toda poee- de so živila prav teko potrebne „j| m»nlster, ponudil za poere- bil admiral A. -—,,—---Z , - , . . G. Robinaon imenovan » »»j** Wettes zavrnil obdolžitve C!0 $ Odgovor na Murrayjevo kritiko Waaklngton. D. C., 29, apr.— Državni podtajnik Sumner VVelles je sevmil obdolžitve, katere je Izrekel Philip Murroy, predsednik Kongresa industrijskih orgsnizacij, da se konferenca v Hsmiltonu, Bermude, Vrši za zaprtimi vrati. Dele^etje Amerike In Velike Britanije raz-prsvljsjo temksj o problemu be-juncev* Murray je poslsl Wellesu pismo, v katerem mu Je povedal, da se Je njegovs organizacija odzvala apelu Židovske delavske federeclje v Palestini, naj pošlje reprezentante na konferenco. To Je hotela storiti, tods blls Je In-formirsna, da ne more poslati reprezentantov na konferenco, Murray je naglasil, da bl morale vse stranke, ki so zslnteresi-rsne v problem beguncev, dobiti priliko za izražanje svojega mnenja. Welies je okrcal Murrayja zaradi trditve, da se je konferenca ze begunce, ki se jo vršila v EvJ-«nu, Švica, 1. 1938 Izjalovila in ds je blls Amerika deloma odgovorita za polom. VVellee Je dejal, da Je Amerika storila vae, kar je mogla, xa pomoč Židom In drugim žrtvam nacijske perse-kucije. konflikt med poljsko in rusijo sepoostril Sikortki tahUva o$vo? bodite v vteh Poljakov PRAVDA NAPADA POLJSKO VLADO London« 29, spr.—Izglede, ds je poljska ubežne vlada s deklaracijo, katero je ainočl objavile, saprla vrata apravi med njo in sovjetako Rusijo. V tej je odločno zavrnila sovjetsko prisveja-nje bivšega poljskegs ozemlje in naglasila, da morajo biti predvojne meje Poljake restevriro-ns. Vprašanje mej je biotvo deklaracije poljske vlade, dasi je prelom diplomstičnlh odsošajev pred dvoms dijevoma izzvsl poljski apel ns mednarodni Rdeči križ, nsj preišče nacijske obdolžitve, da so Rusi poklali okrog deset tisoč poljskih vojaških častnikov v Smolensku ln okolici 1. 1941, Deklaracija Je bila ob-jsvljena potem, ko sta general Vladiplav Slkurski, predsednik poljske ubežne vlode, in lunanji minister Edvsrd Raczynski kon-ferirele s Churchillom in Edenom, angleškim sunonjfm ministrom. Člani poljske vlado oo odobrili voebino deklaracije pred objavo. "Poljoka vlado poudarja, da jo cilj njene politiko prijateljstvo in aporasum i sovjetsko Rusijo", se glasi deklsreeijo. "Prljstelj-otvo in sporazum morata sloneti |i| integralnosti ln. popolni ou-vorsniteti poljske republike ter podpori poljskega naroda, Rusijs nsj osvobodi voe Poljske, njihove družine in otroke, tate-re smstra zs svoje drševljsne. Poljsks vlsds in ljudstvo gleds-ts v bodočnost tn apelirate v Imenu solidsrnost! Združenih narodov ter človečsnstva sa o* svobod i tev vseh Poljakov, kl se nahajajo v Rusiji. Poljaka armada, ki ae bori proti Nemčiji, potrebuje vae polJake moške, ki so v Rusiji, in spelira no sovjetsko vlado, naj jih osvobodi" Deklaracija zanika obdolžitev sovjetskegs zunanjega komissr-js Molotova, da poljsks vlsds ponavlja nacijsko trditev, da ao Rusi poklali poljske častnike, Moskve. 29. spr,—Pravdo, glasilo komt^nistične strsnke, je ob-jsvila uvodnik, v ksterem udriha po poljski ubešnl vlsdl v Londonu ln Ji očite izdajalsko obnašanje napram sovjetski Ru-sgj. "Poljska vlsds ve, ds ne-cijl požlgajo poljske vosi, pobljs-jo prebivalce, jih vlačijo v zapore In suženjstvo, tode vss to Ignorira", prsvl Pravda. "Nasedla je nacijski propagandi in ponovila obdolžitev, da ao Rual poklali njene častnike. Apelirala je na mednarodni Rdeči kriš za preiskavo, dasi bl morala vedeti, da bi bila pretakava, vršeča se na ozemlju pod kontrolo nemškega vojaštva, faroe." l/veMtja, glasilo oovjetake vlade, so tudi objavile članek, kl ga Je podpisala Weiuia Vasilevska-ja, predsednica Zvese poljskih potriotov. Ons trdi, ds poljsks ubelna vlada v Londonu ne re-pre/eiitira poljskefe ljudstva. V tej vladi ao fašistični In protlde-mokratičnl elementje, sovrsžni-kl Sovjetske unije. XI ^ 4- Kil admiral Arthur mezne države morajo ohraniti za zmago nad osiičem-kot orož- dovelee na nasvet Velikana __ ■ * - — — — *A B«i m »Im«« iM I Aa Amarlk« mori Bflktf VOiokOV. i Papež Pij lehko VpllVS M Itali* ostati Integralni del nove Evropo po vojni. Stališče pope)a je v konfliktu s angleškim in ameriškim. An- McNutt naznanil stabilizacijo dela ' VVsshmgton, D. C., 29 apr.— Paul V. McNutt, načelnik komisije za mobilizacijo in dobavo moštva, je naznanil slabili-zanjo dela in upoalitve v 'vojnih industrijah po konferenci s reprezentanti delavskih unij. Slednji eo protestirali proti ne- gi i je In Amerike sta se rszbitje _ Nemčije kot velike politične davno uveljevljeni odredbi gle- u ,,tTUiri.'!7T/nrT___na^o- tudi mednarodna policijska sila { ki se nahajajo v tujini, nosičeva- janako vlado, ne pa nemško, če-' mote v Evropi In popolno rezoro- Se u.talitve mezd tn upoaleno- o« le nasledil ze vzdrževanje miru in rede po| ti tudi prebivalce v zavezniških prsv je znan kot zagovornik mo žitev. da ne bo nikdar več ogra- eti. McNutt jih je segotovU, de Admirala" Johna B Oldendorfa ' vsem svetu. drževah 'gočne Nemčije, kl more kot taka Žale miru. 1 bo odredba deloma revtdirsns. ' " ' ' N . ! ' PHOSVITA prosveta THE ENUOSTElfMElTT mjJKBUD n LASTNIMA SLOVENSKE NANODNE ia CtoMo ___drševe Clsvoa Chkafi) I« m leto* SJ 00 m pol Ui«. SI SS m šotrt letaj so It M m oolo loto. SS.7I .« pol leU; u raies: lor the ttetieS States U m r«tf' Chicape aad Clcero S74S pot por f«. ^^ jjnlut te m m TrSjf^ok^^UU^lrSL mMae (švtieo. ammk Itd.) ie vtaeio pošUJsielJu le v •lučaju. Se Je pvUoAU artUU« wlll aet be ■Isslisaa m storles. pUy«. poems. wUl bo ■cconoeaied br -H«ddr—od aad Other le ealr PROSVETA SSS7-SS So. Lawadsle Af*. C Glasovi iz naselbin »1SS Datum v oklepaju na prime* (April »0. 1M3), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovita Jo pravočasno, da ss vam list ne ustavi '_ Prvi maj v četrtem letu vojne Letošnji Prvi maj, dan demonstrlranja mednarodne delsvske solidarnosti, je že četrtič zaporedoma obllt s krvjo. Svetovno klanje, ki so ga Izzvali brutalni diktatorji, sovražniki demokracije, je fte vedno v teku in ie ni videti konča. Že četrtič zaporedoma morajo jrtfiavci svobodnih dežel, ki verujejo v ekonomsko in socialno Miiiokrscijo in ki na Prvega maja navadno demonstrirajo za to svojo vero, zamenjati te demonstracije z delom za prolzvsjanje obrambnih sredstev, zsvedsjoč se, ds je obramba demokracije—prva ln glavna dolžnost vsegs svo-bodnegs človeštva. Prav za prsv se zavedajo, da je nepretrgana produkcija bojnih sredstev za čim efektlvnejfte pobijanje naclfallstične brutalnosti ssms ns sebi najboljše demonstrlrsnje delavske lolldarnostl. Ce bo torej Prvi msftudi letos minil brez običajnih demonstrs-cij v deželah, v katerih so te demonstrscije ie vodno svobodne— na primer v Ameriki—če bo ts dsn minil bres delsvske prsznično-sti, se bo to zgodilo, ker Uko hočejo delsvcl ssml " Prvi msj nI bil nikdsr prssnlk v smislu držsvnlh sU cerkvenih prsmi kov, ob ksterih jo ljudem prsznovsnje ln Izvrševsnje nekih trsdicij zapovedane; to nI bil Prvi msj nikdsr, niti ne bo, kjer koli je bilo in bo delavstvo 4vobodno. (Izjema je v Rusiji, kjer je diktatura naredila lz Prvega maja ZAPOVEDAN državni praznik in ga tako degradirala na vso ostu-le državne tn cerkvene praznike; degradacija je tudi v tem, ker so U dan prisiljeni praznovati tudi oni, ki ne verujejo v socialno pravičnost, katero slmbollzirk ts dsn.) Prvi msj je bil vedno dsn prostovoljnih demonstracij svobodnih delsvcev, kl so terovsli v cilj, zs katerega so demonstrirali. Prvi maj ni bil nikdar dan počitka; delavci, kl so tegs dne pustili delo, so ostali doma zstft, da so so lshko ns prostem ell v dvoranah seili in si obnovili zsvezo solidarnosti, ne pa da bodo počivali. Prvi maj so si postsvlll za svoj dsn zavedni delavci ssml po svojih delegstlh, kl so jih sami izvolili. Oblast jim ga nI dala in oblast ga je mnogokrat ln marsikje zatirala—zato pa so bili za vedni delavci toliko bolj ponosni nanj, saj je bil frvl maj izključno njihov dan. , Prvi maj nI bil nikdar dan pozivanja na krvavo revolucijo ali na krvave Izgrede. Ce so se tega dne v,preteklosti pripetili primeri naslljs, se je to navadno zgodilo na provokscijo vladajoče reakcijo, katera Je leto za letom črnila Prvi maj za dan "ubijalske zarote" in njene provokacije so imele biti "dokaz" za to. • . » Baš nasprotno: zastopniki delavske intemaclonale so prvotno postavili Prvi maj kot dan demonstracij za splošno, enako in tajno volilno pravico po vseh deželsh, kjer takrat še ni bilo te pravico To je bil nsjiepši dokaz, da je bil ta dan postavljen zato, ds delev stvo vseh dežel solidsrno zahteva politično demokracijo kot ključ za pridobitev ekonomske In socialne demokracije. Vesti is metropole Cleveland. — Že večkrat sem omenil, da gre veliko naših fantov k vojakom. Moram še pou-.j .riti, da še vedno odhajajo dan na dan. Med njimi tudi taki, ki so bili do sedsj iz enega sli drugega vzroka oproščeni. In odhajajo tudi oni, ki so poročeni in imajo otroke. So pa tudi slučaji, da pridejo nekateri bolj starejši domov od vojakov s častno odpustnico. In "sicer so pri nss prišli sledeči: Mihsol Jskin, prejšnji dolgoletni natakar v Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd. Odpuščen je bil pod pogojem, da ure delat za obrambo. On je bil tudi v zadnji vojni v avstrijski armadi. Dalje je prišel domov Ivan Babnlk, tudi dolgoletni prejšnji natakar v Slovenskem domu na St. Clairju. Tudi on je služil v zadnji vojni v avstrijski armadi Dalje sta prišla Louis Dular ln Martin Antončlč. Vsi ti so stari od 38 do 44 let. In vsi aktivni v našem društvenem ln kulturnem življenju! krevaL No, kot pa sedaj čitamo od njega samegs, je že precej o- Sedsj pa malo o dopisih. Ne vem kako Frank Barbič piše dopise na poulični, kajti jaz ga še na mizi težko, dasi se nič ne trese. Veliko raje berem kot pišem. Dopisi brez kritike so ml všeč, pa naj jih piše ženska ali moški. Zelo se mi dopadejo tudi spisi Dolenjke lz Londona. Vidi se, da ona ljubi svoj narod in jezik. Njeno pisanje me spo- kreval. Da bi le popolnoma o- minja na lepe naše dolenjske kra-zdravel in se počutil kot se je je naše mile nekdanje domovine, prej! Ej, kraška korenina ln še» Slišala sem od hčere mojega kopriva povrhu ne pozebe kma- brata, da so bili njeni starši, ka-lu' AU ne, Edward? In ker na- kor tudi sestra in sploh vsa dru-vdušeno pišeš za našo SNPJ, je iina pregnani iz Leskovca. Se-naša želja, da še pišeš. (daj se nahajajo nekje na Nemš- Veš kako sva se pozdravila na kem. Strašna usoda jih prega-zadnji konvenciji v Pittsburghu? nja po nedolžnem. Da bi že pri-Ne vem pa, če še kaj piješ "želez- šlo enkrat do tega, da bi tak člo- no". Podpisani "večni popotnik" jo še zmeraj čuka bolj pomalem. Ampak slrfbo kaže, ker mi odpoveduje — se menda staramo, Edward! Torej le dobro se do kraja pozdravi. Kaj pa tisti kip v Ludlowu, ki je bil postavljen po rudarski uniji nesrečnim padlim žrtvsm? Ali je še dobro ohranjen? Res krvav ln žalosten spomin ns krvoločni kapitalizem. In kaj pa sedaj v stari domovini, v Rusiji in drugod . .. Anton Jsnkovlch. zastopnik. O tem in onem Clair ton. Pa. — Dnevi se dalj-Kot izgleda je vsa Amerika ze-'šajo ln večeri krajšajo, kajti na- Delavska (socialistična) internacionala Je povsod—izjema so b le tu pa tam manjšine v njeni sredi—priznavala demokratične metode za svoje bojno sredstvo in te metode je obdržala kljub največjemu razkolu v zgodovini mednarodnega delavskega giba nja po boljScvlški revoluciji v Rusiji, ko so se msnjšlne v veČin dežel odcepile od tega, prej enotnega gibanja in prešle v novo, komunistično internacioi)slo, katera je zavrgla demokracijo in poetsvlla brutalno silo ra bojno sredstvo, Ta razkol nI uničil demokratičnega delavskega gibanja, daal ga je ponekod začasno oslabil—na primer v Ameriki—in tako je Prvi maj še vedno simbel demokracije za večino delavcev vsega sveta. Ideja demokracije zahteva izobrazbo in kooperacijo. Brez tega dvojega sta prava demokiaci|a in dostojanstvo (digniteta) poaa meznika nemogoča, brez česar ne more biti upanja na ekonomsk in socislnl napredek onega sloja človeštva, ki proizvaja bogastvo sveta, to Je delavskega sloja. Kjer je delavec oropan demokrsci in osebno svobode—je suženj države, ksr znači, da je porlnjon nazaj v stari vek. Vaak delavec, ki se saveda teh resnic, bo v vseh deželah, v katerih je relativno še svoboden- nuail glavo pokonci in i veseljem bo žrtvoval tudi letošnji Prv« ma) delu za nadaljevanje produkcije bojnih sredstev, ki so nujno imtrcbna za poraz nacifašistlčnlh diktatur in za zmago dcmokracijc po vsem svetu. Delsvec, ki se zaveda teh tesnlc, bo na delu v,*e dni tega leta in koliko nadaljnjih dni bo še treba za proizvajanje nujnih bojnih potrebščin zato— da bo Amerika z Zdrutcmmi narodi vred čim prej premagala in strls v prah naclfašistlčne^a in japonističnegs m< ms t ruma; da namesto brutalnega Hitlerjevega "novega reda" čim prej na-, stopi v Evropi in po ostalih kontinentih red ekonomake ln socialne demokracije, to Je doba malega človeka, da bo Prvi maj čim prej menehal biti dan mednarodnih demone-i raci j zaradi pomanjkanja vaseh svobod, namesto tega pe bo dan tnumfa zmagoslavja delavskega sloja vseh dežel in vseh narodov!— lo zsposlens z vojno produkcijo. Posebno naš Cleveland je čez glavo saposlen s to produkcijo. Vsepovsod vsbijo in iščejo različnih delavcev in delavk, z Izkušnjo in brez nje. V vseh listih je polno takih oglssov. In kako neki bi h tudi ne potrebovali, kajti treba je obleči, obuti ln opremiti vsakega vojaka za vojno. Pravi-da ft treba na vsakega vojaka osem delsvcev, ki delsjo zanj noč in dan. Ijorej za enega vo-aka osem delavcev ali delavki Koliko ljudi mora tc.ej delati za milijonsko srmsdo, ds je pripravljena za spopad z drznim sovražnikom. In koliko je treba še za druge, naše zaveznike, kl sami nimajo ln jim mora naša A merlka pomagati in pošiljati. Ja, dragi moji, smo v strašni vojni ln najvočja produkcija pade na našo Ameriko. Pred velikonočnimi prazniki je bilo pri nas še precej lepo, suho »omlsdensko vreme. A na vell-tonočno nedeljo je pa pričelo še >red poldnem deževati. Pa tudi K>lj mrzlo je postalo. No, pa »Jdlmo malo lz metropole. Pred dnevi sem čital v Prosveti dva prav zsnimivs dopisa od mojega dobrega prijstelja in ožjega rojaka Mihaela Coka iz Cantona, O. Njegova dopisa sta se tikala pomožne, še bolj ps politične akcije za stsri kraj. Rečem, da sta imela oba dopisa res pravi pomen. Le človek, kl dobro razume in pozna situacijo, fnore kaj takega napisati. Prav rad bi citiral važn^Jle točke iz njegovih dopisov, toda bl bilo preobširno. (Mihaelu Coku vse priznanje za tako zanimivo in pojmljivo pisanje z željo, da se še večkrat oglssi v naši Projvetl Z njim sva doma Iz ene ln Iste vssi, o-zlroma občine. stopila je ljuba pomlad. In pomladjo se nam je zopet odpr lo delo po vrtovih. Pred msno je Prosveta, katero redno čltam ln premišljujem, kako pridno dopisniki opisujejo svoje spomine iz mladih let. Tudi jaz bi jih lahko napisala, toda ne samo za dopis, marveč za precej obširno knjigo. Ali moji spomini so žalostni, dasi resnični. Prav nobenega veselja nimam od njih. Komaj se ena rana malo zaceli, že pride kaj drugega, kar ti greni življenje. Po mesecu aprilu pride maj ki je za mnoge najlepši mesec v letu. Tako se ga tudi jaz sporni njam vsako leto, toda he z veseljem, marveč z žalostjo. Dne 8. maja bo 18 ldt, odkar mi je smrt utrgala moža in očeta. O-stalo mi jO pet nepreskrbljenih otrok, kl po so sedaj že vsi od raščent; najmlajši pohaja zadnje leto v šolo. Tako jih bo vseh pet gradiuralo iz clairtonske srednje šole. In ksj sedaj? Ko zapusti šolske klopi, ga pa pokliče Stric Sam. Materi ostane le skrb inlljlost. Vse si storila in prestaTf*4a svojega otroka. Mnogo mafter danes premišljuje, kako skrbpo smo vzgojile sinove, toda -4 za kuj? Same si ne vemo odgdvora. Naši sinovi so zdaj oddaljeni in ne vemo, kje se nahajajo. Vemo le po naslovu njih pisem, toda ikra j l so nam neznani. Moj sin Frank se nahaja v Victorju, Kansas, kjer se vežbtf za vojaškega policaja. Kakšna žalost je za mater, ve le ona, ki so jI odtrgali sina in ga poslali v njej neznani kraj. Tako sta v službi Strica Sama tudi o-ba sinova mojega brata. Eden je začasno v Oklahomi, drugi v Callfornljl Precej daleč od doma. Z veseljem smo pričakoVa-h, da so dorasli, sedaj pa nas veški mrčes poteptali za vedno, da bi ne bilo prelite toliko človeške krvi in uničenih toliko lepih domov. Par vrstic sosedi in prijstelji v spomin. Dne 21. januarja t. 1. preminila Terezija Rumov-;ek, njeno zadnje ime Schemni-tzer. O njeni smrti je bilo poročeno v Domačih vesteh. Njeno dekliško ime je bilo Simončič >0 domače Tončkova Rezka iz ^eskovca. Bila je sestripna mo-ega pokojnega moža. Lahka zemlja npve domovine! H koncu tega dopisa pozdravim moje bratrance, žone, Vin-ea Resnika in njih družine. Pa se še iz Westmorelanda ksj o-glaslte, da bomo vedeli, kako se imate, ali pa pridite povedat, če imate kaj več gasolina. Tako se izvedo novice skozi dopise, ali če prijatelj obišče prijatelja. Kor pa živimo v resnih časih, zato je še najlepše doma, ker mislim, da je povsod bolj malo odmerkov. Zato se pa poprimlmo vrtov, da bomo pridelali vsaj solate in fižola. Pri našem društvu 719 SNPJ ni nobene spremembe. Novih' č lanov ni, kar nas ie starih, se pa tudi bolj kislo držimo. Tako je tudi našega člana Antona Princa st. bolezen položila v posteljo. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.—Frances Drnach. PETEK, 30, apptt^ Ubiti nemški rOJak na razbitem tanku. število učencev, ampak z ozirora I la, naj popusti vrv, s katero Prireditev Slovenske šole SND Cleveland. — Bratje ln sestre slovenskega rodu! Nahajamo se v izredno kritični dpbi, ko se na mnogih pozoriščih bije srdit boj za zmago demokracije nad krutim nacizmom ln fašizmom, ki sts nsm umorila že tisoče ln tisoče naših dragih staršev, bratov, sester in drugih sorodnikov v starem kraju. Mnogo nedolžnih žrtev so nacisti odtlrall v suž-nost in ne vemo, če se bodo Še kdaj vrnili Požgali so nam vasi in domove, ljudi razkropili na vse vetrove in domove izropali, vzeli vse, kar se je ^plo odnesti Zaprli so nam na naši rodni zemlji vse slovenske šole ln jih nadomestili z nacističnimi in fašističnimi, v katerih nam sedaj zastrupljajo naš mladi bovl rod. Ameriški Slovenci smo še ta ko srečni, da lahko nemoteno vodimo slovensko šolo, v našem slučaju Slovensko mladinsko šolo SND, v kateri se še vedno poučuje nemoteno slovenski jezik. Naša slovenska šola je svobodna, za kar moramo biti hvaležni gostoljubnosti ameriške vlade, ki temelji na podlagi šlrokogrudne demokracije, kakršne ne uživajo bratje in sestre onkraj morja. V razrede Slovenske šole SND prihaja še prilično zadovoljivo Kaj pa naš Edvvard Tomšič' morajo zapustiti na tako žalosten tam iz vvalsenburških hribov v | način. Da bi se le srečno vrnili. Coloradu? Sprvega so rekli, da To je goreča želja vsake skrbne ga je tako pobilo, da bo težko o- matere. na veliko število v Clevelandu bivajočih Slovencev, je število učencev mnogo prenizko. Žalostno je, ker smo tako mlačni napram svojemu slovenskemu jeziku v tako kritičnih časih, ko nam na debelo sovražniki morijo naše ljudi onkraj morja, da se tukaj ne poslužimo v večji meri prilike, da bi se naši otroci priučili slovenske besede v Slovenski šdli SND, ki jim utegne zelo koristiti v bližnji bodočnosti. V nedeljo, 23. maja popoldne ob 3:30 priredi Slovenska šola SND svoj običajni pomladni va-rietni program. Zvečer bo ples, pri katerem igra orkester Johna Pecona. Vstopnina za popoldne in zvečer je samo 50c. Vljudno vabimo Občinstvo, da se te prireditve udeležite. Erasem Gorshe. O—cigankah ln pijankah Cleveland.—Bilo je 19. aprila popoldne, ko sta se peljali dve mladi ciganki na poulični pod mojo oskrbo. Mlajša je bfla precej čedna deklina, s črnimi očmi in črnimi lasmi, spodnje krilo plavo in veliko zlatnine okro& vratu. Ko sta odhajali, sem ju vprašal, ali bi mi povedali srečo, če se priglasim: "0> da, da, imela roke zvezane. Tako je Carmen pobegnila ni videla ječe. Don Jose je obdolžen po dragoncih, da ji dal priliko za beg. Posledica bila, da je izgubil saržo kapro kar ga je strašno zabolelo, je iskat tolažbe h Carmen in tudi dobil. Potem vidimo Carmen v p zoru, ko stoji v krogu tihoti cev, poje, divno pleše "Chani Boheme", potem pa še Escan lo zapoje pesem "Toreador". di Don Jose se je pridružil ti tapcem. On je bil ljubosun na bikoborca Escamilla, s ka rim se pograbita. Carmen preprečila boj, toda Jose je is maščevanja. . V zadnjem dejanju sprc Carmen Escamilla v bikobo sko areno. Pride ljubosun Don Jose in zasadi nož v C men, da se zgrudi mrtva, tem se prijavi oblasti in je sojen na smrt. Pred eksekui ga obišče $izet, kateremu Don Jose povedal vso zadev Carmen. Tako je Bizet skompon "Carmen". Od sodišča pa je bil nazaj svojo uro, katero je izmaknila Carmen takrat, mu je povedala "srečo". On samo pridi!" bil srečen, Carmen pa mrtva Danes pa ČiUm v meščanskem! ^snici ona ni mrtvs, marveč listu, kako znajo vedeževalci in ovekovečena v open svoji vdeževalke izrabljati sedanji imena- ** 4koda' da ** vojni položaj v svoj prid. Seve- P°lita" PPf™ Ha e da izrabljajo one, ki verujejo v krat' ko Pride v Cleveland. bi jo podala vsaj dvakrat. Zdaj pa nekaj drugega. Naši v Clevelandu imajo —"šloganje". Reporter: "Vstopil sem k ciganki Dolores in se kazal, ka-t ^ ko sem Žalosten. Vprašam jo, mofonsko ploščo 'Moja bat»| koliko računa. Dolores: "Dva popeljem jo dolarja." Reporter: "Imam apnla sem paja. vj mo dolar in nekaj centov." Cl--**bo k. ps m ganka: "Daj mi dolar in obljubi, ^ » Charhejem Ogd« da ml prineseš še drugi dolar, ^a delala zadnjo Uirodo Zdaj pa položi roko na čelo in nottinghamske inije od k. ime dve želji." Reporter: *e vrneva ob 6:15 zvečer "Imam braU v vojni in bi rad' ^ar opazim da u to vedel, če je živ in na varnem, 8 «ledaJ0 kajti mi nismo nič slišali o njem u mene ^ ° že 19 mesecev. Mati je v skrbeh T j Ls radi njega." Ciganka: "Povoj »gj« £ fM materi, da je živ in zdrav in ni la; End ™ ^L,, v nevarnosti, potrebuje pa sre- če. Ali mu želiš srečo? Ali ho- mak) ^trc8?!" £ " iievi češ biti tudi ti srečen? Prinesi «re Vo ^ it" mi pet dolarjev, pa b*l izvedel" 6 drLlr™Iv^ce ^e P^lical, d* T druge napovedovalce sreče . . . JT Q , , odsvetoval,' Dne 8. aprila je Metropolitan ko pnvtf, Opera Co. iz New Yorka v tu- ,U1J . J kajšnjem Public Auditoriumu.v . MEd mjdva im igrala opero "Carmen", lutero^ J^jen^ mogla rije skomponiral Spanec Bizet. ;en" ' ' gtorUir B Bizet je tudi srečal ciganko in * *aj bomo si je dal tudi "šlogati". Ko je \ ^ odhajal od nje, je dognal, da mu flU bllft * na - - je zmanjkala ura ln nekaj denarja. Tako se prične opera "Car- JJ®' MJ.... men" v Sevillu, Španija. Vidi- P0^' mo ljudski trg, cigaretno fsbri-ko v bližini, ki jo straži vojaštvo. Don Jose, kl je ns straži, je ponosen kaprol in zaročen s kmetskim dekletom, ki ga čaka. On se opoldne pogovarja s tovarniškimi deUvlumi. Pride Carmen ni zapoje slavno "Haba- j nera". Pozneje popoldne je bil pretep mod delavkami in Carmen je obdolžena. da je zasadila nož drugi delavki. Don Joee jo aretira in odpelje v zapor z dni- 2Dora * gima dvema konjenikoma. Ona ne bo prišla v remizo F>* Jaz: "Da. Edy, policij« bi I to je mestna U*tn11 ___tliče. Cez deset mj sU že prilla dvs možak* v (Dalje na 3. itrsni) (Iz Prosvete, 30. aprila Domače V Ch.caPj umrla 25-letna in tuksj slovenska čič, žena učiteljic4 EmilJ pev ovodje V" Delavska veeti V m bU *P'cJft m mu govori ljubeznivo, nsj jI ds M deUvke priliko, da uide. Govorila je v ooemurnika za deu laosemstvo. V Mlchael Oatll. predsednik unije transportnih predsednike ReeoevoUa sa odprave raanih diskriminacij. Goedon. Frteda Neo^ebaur la Jeosie Scott (CIO), podpleaje peticijo o, od leve m deaaot Thelma priliko. narečju, kl ga ostala dva dra-gonca nisU razumela. Obljubila ca, sc je odprla no mu je, kaj vae bo zanj storila, za mir s J***0 ^ če ji da priliko za beg in mu še " * zapoje priljubljeno pesmico "JSe-guadilla". Ko jo dragonca nisU Sovjetska Rušila-vlada spet protestna U povsbljens ns kit opazovala, je JoeeU še poprosi-^ konferenco. r PETEK; 30. APRILA Vesti z jugoslovanske fronte • 1 Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov -ruLTURONOSCI" RUŠIJO NAŠO KULTURO preti šolam ln knjigam New York, 25. aprila (UNIO). United Nations Information Off»ce priobčuje naslednje vesti iz Jugoslavije: Belgrajska in ljubljanska univerza pravna fakulteta v Subo-Ucl in fakulteta umetnosti v Skopi ju so zaprte. Ljubljanska univerza je bila dobesedno oropana; posebno velika je škoda v tehničnem institutu, katerega znanstvene priprave in laboratorije so Italijani jtar v celoti odnesli v Italijo. Vseučilišcna knjižnica v Ljubljani je izropana; mestna knjižnica in muzei v Mariboru, mestna knjižnica in teologični muzej v Celju, knjižnica samostana trapistov v Hajhenburgu, knjižnica in laboratoriji v St. Vid-skem liceju (Ljubljana) in 575 drugih knjižnic in institucij — ne je bilo oropano in uničeno. Belgrajska univerza je deloma | porušena, njene znanstvene priprave, aparati in knjižnice deloma pokradene, deloma poškodovane. Narodna knjižnica v Belgradu je popolnoma uničena; etnogra-fični muzej in tudi vsi drugi mu-I seji so oropani. Ljudske knjlž' niče v Belgradu in Skoplju bo oplenjene in oropane. Ljudska univerza v Belgradu ; - skoro 5000 kvadratnih metrov -je popolnoma porušena in razdrta. V Srbiji, Sloveniji in ponekod tudi na Hrvaškem so šole — 200 do 800 — zasederfe od vojaške oblasti. Od 20 do 30 univerzitet-sih profesorjev je bilo pomorje-cih Šolskih učiteljev so postre-lili in pomorili na stotine, a dijakov najmanj od 3000 do 4000. Ojromno število profesorjev, učiteljev in dijakov je bilo podanih v koncentracijska tajjo-|rttča. (Ta strahotna vest na žalost še ne odkriva vse groze in je se veliko — vsaj v kolikor gre za Slovenijo — preveč optimistična. V Sloveniji danes nI več nobene slovenske šole niti knjižnicc—op. JIC.) V ... — • RAZMERE NA HRVAŠKEM Švicarski list "Vaterland", ki izhaja v Luccrnu, objavlja dne 19. marca članek z naslovorg "Današnja Hrvaška": I Večina hrvaškega narode ne piznavu ustaške vlade. Maček j« svojim pristašem Še vedno T»r in prerok; njegov upliv v Wkem prebivalstvu je še ved-*> ogromen. Vsi poskusi in vsa prizadevala izdajalcev, da bi se pobotali 1 njim, se izjalovila. Hrvaški to nemški |>osredovalci se za-•onj trudijo, da bi ga pregovori. Najvplivnejši posredovalec, »'nister Urkovič, je moral celo pvno priznati svoj neuspeh. Le Maloštevilni so oni pristaši dr. «»cka, ki so privolili v sodelo-»anje. Ako bi današnja vlada J4 Hrvaškem začela z represali-l^ni proti kmečki stranki in nje-J»n predstavnikom, bi se zalete-P v z,d iz granita. zadnji pozhr, ki ga je mi-NikiiČ naslovil Mačkovim PMnikom, je ostal brezuspe-F' Poskusi pridobiti si simpa- JjK .,-M Ki., so »e uko popolno. g^r»;čili, da je bil sabor ^■"i da ao na njegovo J^tavill državni svet, v ■'' vsi člsnl uradno Ime- Itio si rciti Sovam »Ma t i. y "«t, i. f te t- m, , l ■ sj i n* «, , K')., [ter > tli kaže sicer precej sliko ^Ijub temu je opaziti, 'H v katerem je na lada, močno zastrs-' je tam oddelkov u-lf,ke in policije, da nl-\oruje v U navidezni ■J kilometrov od Za-* /ačne ozemlje upor-"ina "siva knjiga" po-Jihovem delovanju ln "številna "zverstvs pa o težkih reki jih vrli hrvaška uporniki se nahajajo vsi Srbi in večji del muslimanov, katere u-redni krogi sicer smatrajo za Hrvate, ki pa sami tega nikakor nočejo priznati." SKRBI IN TEŽAVI ITALIJANOV \ j New York, 24. aprila (NYP). — List New York Post prinaša naslednjo brzojavko svojega posebnega poročevalca 'nekje v E-vropl': Dolga vrste vesti iz zanesljivih virov dokazuje, da so odno-šaji med obema partnerjema o-slšča zaradi neuspehov v,Tuniziji in neposredne ogroženosti I-tallje same postali zelo napeti; to je najbrže najnevarnejša kriza, katere je osišče dozdaj doživelo. Mnogi opazovalci so mnenja, da vlada med obema vrhovnima komandama "hudo prerekanje". Vzrok temu je odločno stremljenje Italije za tem, da bi zbrala na italijanskem polotoku svoje razkropljene vojaške sile in se tako pripravila na neizogibni napad zaveznikov, proti kateremu se hočje braniti z zadostnimi silami. Nemčija pa seveda zatrjuje, da italijanski prispevek k obrambi Evrope, bodisi na Balkanu, bodisi v obliki odpošiljanja Italijanskih delavcev v nemške tovarne, ravno tako pomaga Italiji in je tudi za njeno obrambo ravno tako bistven. 30 divizij v Jugoslaviji Po zanesljivih podatkih skuša Italija poklicati domov večino in morda celo vseh 30 divizij, ki se zdaj nahajajo v bojih proti jugoslovanskim partizanom. Naclji se temu seveda upirajo, ker bi popolnoma spremenilo vojaško situacijo na Balkanu in to ravno v trenotku, ko od manjših satelitov osišča na Balkanu zahtevajo največjega napora. Nemei so mnenja, da bl ravno Italija morala dajati dober vzgled. Istočasno je Italija tudi zahtevala, da se vrne domov 250,000 italijanskih delavcev iz Raj ha, češ da bodo doma bolj potrebni. Nacisti so navidezno pristali na to zahtevo, kajti najmanj tri tedne nI bilo nobenih novih transportov delavcev lz Italije v Rajh, dočim se oni, ki so v Nemčiji, v malih skupinah vračajo domov. Drug dokaz napetosti italo-nemških odnošajev je neuspeh velikega admirala Doenltza v Rimu; skušal je doseči popolno sodelovanje italijanske mornarice v Sredozemskih operacijah, a najnovejša poročila trde, da ni dosegel ničesar. Italija najbrže nI hotela lznW čiti svoje celokupne mornarice — važne karte, katere ni hotela izgubiti — v roke nemškim mornarjem. Posledica je sedanja reorganizacija poveljstva Italijanske mornarice— izsiljena najbrže od nemške vrhovne komande. Demonstracije se mir Druga stvar, ki je razkačlla naciste proti njihovemu slabše- mu partnerju, je dolga vrsta "demonstracij za mir", o katerih poročajo iz nekaterih mest v južni Italiji in Siciliji. Poročajo tudi, da je bilo v Ne-aplu aretiranih 19 oaeb, obtoženih sabotaže proti nemškin^ vojaškim napravam. V ... — AMERIŠKI RADIO O BOJIH V JUGOSLAVIJI Naglaia velik obseg operacij na našem osemlju (Znani ameriški radio-ko-mentator - pri National Broad-casting Company - Don God-dard, je v svoji oddaji, posvečeni ameriški javnosti, poročal o bo>ih v Jugoslaviji): New York, 23, aprila , / " , 1. To podražuje cene življenjskih potrebščin. Pregled cen mesa v mestu New Yorku je razodel cene na drobno 10 do 35 odstotkov nad dovoljeno streho. 2. Ako gre civilno prebivalstvo z legalnega tržišča, da zadosti svojim potrebam za meso, bo s tem pokvarilo vladno racioniranje in dodatno bo dobivalo slabše meso. Velik del mesa, prodanega na črnih tržiščih v letu 1042, je bilo pokvarjenega, da je povzročilo bolezni. Po American Meat Institutu mnogo mesa, ki prihaja na črna tržišča, je it takožvanega "cutter in canher catle", najnižje vrste goveje živine. Da odpomore temu položaju, je poljedelski department naročil vsem klavnicam, da si preskrbijo ' dovoljenje za vsak kos mesa, ki ga pošiljajo prodajalcem na drobno. Nobeden prodajalec na drobno ne sme prodajati mesa iz nežlgossnlh kosov. Te uredbe so bile napravljene kot del kontrole mesa, začete od poljedelskega departmenta ln u-rada za upravljanje cen. Pod tem programom bo vsakemu konzumentu zagotovljen pošten delež mesa po raclonlranju in produkcija mesa bo pod strogim nadzorstvom od časa, ko je živina gotova za klanje, dokler sc proda konzumentom. 3. Črno tržišče je neka oblika "butleganja" in prinese nazaj o-no vrsto "gengsterjev," ki so prevladovali za časa prohibicije. Položaj je tako resen in se mu more odpomoči le po pažnji na nežigossno meso, ne le s strsni vlsdnlh oblasti, ampak tudi s strani konzumentov je v Interesu vsakega konzumenta v tej deželi, da pomaga odpraviti črna tržišča z živežem. Drugi pogon aa volno posojilo Največja finančna kampanja v zgodovini Združenih držav, da se da podpora vsakemu človeku v vojni službi ln d« se drži orjaška ameriška vojna mašina v uspešnem teku, se sedaj vrši. Letošnja mehanizirana oprema, mnogo večja v tankih ln letalih, ladjah ln topovih in drugi mašinerijl vseh vrst, zahteva mnogo za vzdrževanju, opravljanje in popravljanje, kakor tudi je vedno večja potreba produkcije. Ti stroški, kakor OWI pravi, se morajo poravnati le s požrtvovanjem na domači fronti, ki naj bo kos boju Amerikan-cev in krvavenju na bojiščih 11-rom sveta. Poleg denarja, ki se dobi z davki, je treba dobiti 13 milijard dolarjev v teku prihodnjih tednov z drugim posojllgm, katerega direktna »vrha je, da se financira sedanja ogromna vojna strategija na vsoh frontah Šl-rom sveta. ' t Velika stVar, ki si jo je troba zapomniti v tej i naši najtežji vojni, je, da vse domače ameriško prebivalstvo mors pomagati plačati za večjo borbo in gradnjo, za produkcijo še večjo kot je naš dosedanji rekord in da se drži to orožje "v primernem redu in v stolni borbi." Generala Chennault in Stilltvell v Ameriki Washlngton, D. C., 29. apr.— Generala Clalre L. Chennault in Joseph W. Stiliwell sta se vrnils v VVashlngton z Daljnega vzhoda. Prvi je bil poveljnik ameriškega letalskega zbora na Kitajskem, drugI letalskega zbora v Indiji. Tukoj po prihodu sta se oglasila v uradu generala Marshalla, šefa ameriškega generalnega štaba. Mnenje prevladuje, da sU se vrnila v Ameriko, da pridobite Marshalla za večjo pomoč Kitajski v obliki bojnih letsl In za bombne napade na Tokio ln druga japonsks mests. kl '»t zaključuje: "Med Ruski vojaške straže na peli e Jeto. Pregled novosti Elmer Davla. direktor OWI «5 Novo propagandno orožje — "Evropska listina" Hitler ln Mussolini ste se pred dnevi sopet enkrat sestala. Nekdaj so taki sestsnkl pomenili, da so vodje oslšča pripravljeni za napad na nekoga; sedaj pa je sestanek po vseh znakih pomenil, kaj morajo ukreniti, da jih drugi ne bi napadli. Brez dvoma sta razpravljala o vojaških načrtih, toda gotovo ne o napadalnih, temveč o obrambnih načrtih. Svojo obrambo so začeli na propagandnem polju; poskusili so pogreti staro storijo, da se Hitler bori za Evropo. Prihodnji teden bo Hitler oznanil svetu t. zv. "Evropsko listino" — ime, kl so si ga izmislili osiščni propa-gandiati z jasnim namenom, da ga postavijo naproti "Atlantski listini" — in vse izgleda, da bo sklical "rajhatag", da mu to o-znani ter tako uprizori zopet e-no od onih parad, ki so mu v preteklosti tako služIle. Toda kako listino je Hitler v stanju dati Evropi? Morda tako, ki bo ugajala Quisllngom, La-valom ln Antoneskom, nikakor pa ne kaj takega, kar bi kdo drugi mogel prenesti. Sporočilo, ki je bilo izdano po sestanku s Mus-solinijem, je reklo, da se fašisti in nacisti borijo za pravdo narodov do svobodnega razvoja ln do sodelovanja. Težko opravilo bo sa njih dokazati to onim narodom, katere je Hitler pregatil — onim deaeterlm sasadenim evropskim deželam, kjer Imajo nemški platonl vsak dan dosti o-pravlia s streljanjem domoljubov, kjer so patrioti vsak dsn tepenl do smrti v koncentracijskih taboriščih, kjer možje in žene vsak dan posili gredo kot sužnji na delo v Nemčijo. Evropa dobro razume, kaj pomeni svobodni razvoj in sodelovanje, ako Hitler govori o tem. "Broapogojna podaja" — Je od* govor na mirovne ponudbe Nevtralna evropska dežela je bila prva, kl je začela govoriti o miru. Grof Franc Gomez Jordana, španski minister zunanjih sadov, je dejal, da bl Španija želela pomagati pri vzpostavi mlrs ln ds bl morda druge novtrsjne države ln Vatikan bili pripravljeni sodelovati pri reorganizaciji svete. Ako je grof Jordana to rekel, je verjetno, da so bili ssmo španski Interesi, kl so ga k temu navedli. Od preteklega novembra dalje vodi on, kakor Portugalska, politiko nevtralnosti in s tem se zelo razlikuje od prejšnje politike španske vlado. Španija je nevtralna, toda nevtralna v strateško vsžnl poziciji, na katere severni meji se nahsjs ena nemške armada: njen položaj Je težak ln bi lahko postal še težji, ako zavezniške čete napravijo invazijo v Evropo. Ni čuda, da bi Spanci želeli, da streljanje neha čim prej, prodno Hitler odloči, da potrebuje njihovo deželo, kakor je nekdaj potreboval Dansko in Norveško. Toda mir v tem času bi pomenil pustiti nemško silo nezlom-IJeno, če tudi precej oslabljeno; ln vse Izkušnje dokazuje, da niti Spanci ne bi bili sigurni tako dolgo, dokler te sila ostane. Na vssk nsčln nI te špansks suge-stljs nsšla nobenega odziva v glavnih mestih zaveznikov. Državni tajnik Hull Je takoj izjavil, da je brezpogojna podaja edina in odločna politika tudi ostalih Zedinjenih narodov. V kongresu možje nsj rezi Ičnejšlh politlč- j nih mišljenj sploh ne jemljejo, špsnsklh ponudb resno. V Londonu so priznali španski ponudbi samo zunanji zoačaj — kot nečemu, kar odgovarja španskim interesom ln ne oslščhim; todsj tudi tu se poudarjalo, da Je edina politika zaveznikov: brezpo-gojna podaja. I V bližnjih mesecih bomo sk gurno imeli: le mnogo več takih mirovnih i*>*kuaov — neka Ure s strani zeres zaskrbljenih nev-tralcev, druge pa inspirirane s strsni oslšča. Toda Evrop/. Je prepolna razbitih narodov, ds bi se moglo misliti ns mir s Hitlerjem. Ako ste predsednik Rooaevelt In Churchill v Cassblanki zahtevala brezpogojno podajo, ste to storile, ker je izkušnjs do-kazaja, če Imate posla s ljudmi, kakor Hitler in Mussolini In Js-ponskl vojaški noveljnlkl. Je brezpogojna podajs edina politika, ki je umestna. SJovnsJco Narodna Podporna Jednota IIIMI Se. Lavradele Ave. Chicago. lUieels GLAVNI ODBOR M umnt VtNCKNT CAINKAR. «1. pnKterfiUH__ r. A. VIDBK. al Ujntk ___________ WILL1AM RUS. pomol UJ _. MIRKO U. KUNKL. gl. fctasaJiMh -....... LA\V)dpreda*4aUw Miri IA Kl. R. KUMKR. prvi podprrdaartntk CAMll.US ZARNICK. dru«i podpiodardnik Umlik Lawndak> Lawitdala Mwnda)a Lawndala Lawndat* Lawnda!a Lavrndala Ave., cMvmo. IU. Av».. Cilrago, lil A v«.. Chta-afo, RI Ava , ChtMSO. 111. Ava, Chtcafo, IU. Ae«.. Chicago, IU. Av»., rt!I—ga, IU. Ave.. Chicago, tu. I. Unlvaraal. f*a. W. MIh St, Clavaland, Oitio J OS CUUCAR. prvo nkroftfcfl JAMKSHAOUC* drugo okrdljai-___ HAVMONU TRAVNIK. IraUa okrona JOHN SPILLBR. ftaUlo okrolja____ UHSUI.A AMRROZtCN. pa to okrolja BDVVARD TOMS1C. laato okrolja DUtftktad m<»i>Onimkl «1» Wi«Hlland Av«.. JuhnaUmn. I»a ------R n. No. I. Ookdala, p«. .ma Mlddlapolnta, Uaarburn Mich. -Randall St, St. Uula. Mo. -... Ita Ptaroa St., Evalath. Minil. —S» W. tUl St, Walaanhurg. Colo. MATH PETROVIČU, prodaadnik VINCENT CAINKAR_______ P A. VIDER tmtKO a. KUNKL...... JACOB ZUPAN ---- --------JU K IIlat Bt . Clavaland. Ohio UH Oo. LawndaW Ave.. Chicago. IU. N« Oo. Lawndala Avo . Chicago. III Mil Bo. Lawndala Av«., Chicago. III. ~lotira, po načinu Poljcnova, nad čimer »o »e vsi. kl ao bili v njegovi delavnici, navduševali. Sicer pa je ustvaril to, Je mislila. p**l njenim vplivom, sploh Je p«*! njenim vplivom zelo napredoval. Njeno vplivanje An aver^s at 4SS psMsngar tratns ar* delayed * total ot 900 hour* each month by grade croao- Int accidenta. Dhistratod horo Is a tjrptcal čase whlch help« build thoae moti thi jr toUla. The trnek Ou strock hy e poo-aenger train ot o erovlng pro-t^ted by flaahtng light aignala. which were functk*ing The trock *u thr«m-n ctear at tho trocka. trtklng and hrvaking a tslagia|ili and aa electrte pmnr control »o«. Althoojjh tho tnack dstrsr defeciivo haoriag. ho was tamilur wtth 11 uwmi 'fMŠL Sliko kaše tialijaaake vojne ujetnike, Id oo lik Ruai ujeli ma coatrolai fronti.