\ Nemci obstreljujejo angleško obrežje. Utrdbe v Hartlepolu so bile od nemških ladij težko poškodovane. Skrb da sirote. & 2 zafjodnega bojišča. o$ Afriški zuavi in aeroplan. G* Jndijski kne^i. G* Arabski strelci. Cesar pri ranjencil). & Vunaški boji okrog 9$emišla. G» Sestanek trei) vladarjev. G* Češki polk odfjaja. G$ Velgrajska utrdba OCalimegdana. o$ HimtU«iHMllllHHM(aMMIIIIUIMIUIIHIiaiMIUIMIIIUIIIIIIIIIIHIIIIIIiniMIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIt1 STRAN 236. —nttiTTmifim...................iimhhiiiiiiiiii iiiiiHiiHiiiimiiiiuMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimniiiiiM :iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiir huiuiiiiiiiiiiiiiiinuiimiimihiiuiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiihiiiiihiiimiiiiiuiminihm< Obisk cesarja Frančiška Jožefa v neki dunajski bolnišnici. Cesar v pogovoru z ranjencem cesarjev telesni zdravnik dr.'Kerzl ter generalno-štabni zdravnik dr. Kopriva. vrsti odtod bodo. Naprej, deca! Le po-j gum ! Ni več daleč . , .« Vlak hiti naprej. Dva sanitejca smo poslali pred vlak, da spravljata municijo in mrtve s tira in zbirata ranjence. Vsakih pet minut obstanemo in naložimo novih, stokajočih, krvavečih tovorov. Maloštevilno osobje je že docela zmu-čeno in dela z zadnjimi močmi. Ko pridemo do poslednje ruske predstraže, začne % naletavati droben, fin dež. Zelo mrzlo je. Razločimo od Japoncev zasedene griče. Iz čuvajnice stopi vojak obmejne straže. »Tam ... za tirom . . . Ena vrsta, se mi zdi, ne dalje; tam leži tobolski regiment. Sami so ostali tam. Ti so se zadnji umaknili. Imajo dosti ranjencev.« Del osobja ostane pri vlaku, Goldjin, ena izmed strežnic in jaz se napotimo iskat Tobolsčane. Noge se udirajo globoko v razmočeni, ilovnati zemlji. Zebe nas. Večkrat se komu spodrsne in opletamo drug ob drugega; lezemo čez jarke in spolzke nasipe iz ilovice. Vsled hudih naporov so naši čuti že čisto otopeli. Vse, kar se je zgodilo okoli nas, se nam zdi kakor težke, moreče sanje. In mi sami smo kakor avtomati brez volje, ki jih goni bogve kaka neznana moč naprej. Mogoče smo napravili dva tisoč korakov, a pot se nam zdi desetkrat tako dolga. Kakor da blodimo po puščavi, kjer vlada večna tema. Nebo visi nizko nad nami in plaka mrzle solze in poje brezmejno žalostno grobno pesem. Nekje pade Goldjin preko prevrnjenega kolesa. Svetilka nam ugasne in tako tipamo v temi naprej, preskušaje previdno vsako ped zemlje, roke iztegnjene predse kakor slepci. Sestra v svetlo-sivem oblačilu in belem pokrivalu je kakor prikazen z grobov. Goldjin naenkrat obstane. Od desne začujemo zateg-njeno stokanje. »Dajte mi vžigalice! Moje so čisto premočene,« se obrne zdravnik k meni, »tu mora biti taborišče.« Prižgemo trudoma svetilko. Kmalu obstanemo. Pokrajina je kakor zorana z velikanskim plugom, kot stare krste leže trupla na močvirnih tleh. Zadenemo z nogami ob postavo, ki se v hipu postavi pokonci. Žoltoumazana luč svetilke pada na zmučen, strahoten, bradat obraz, čez-inčez umazan od blata. »Kdo tu? . . . O Bog! Kaj je, batju-ška?« jeclja vojak in zatiska trepalnice pred svetlobo. »Prijatelji smo! A kje so ranjenci? Iščemo ranjence . . . kje je doktor? Vaš doktor ?« Goldjin stresa vojaka za ramo. »Tak zdrami se!« A ta ga gleda z blodnim izrazom v očeh. Očividno ne razume vprašanja. »Mnogo je ranjenih, pa tudi padlo jih je dosti!« reče navsezadnje, »Potrebujemo zdravnika ali sanitejcev, kar je že . . .« »Ne vem . . . spal bi rad,« blebeta vojak in pade težko na zemljo. Gremo dalje, čez speče, utrujene vojake in vprašujemo po ranjencih in zdravniku. Sestri se posreči pregovoriti nekega poddesetnika, da skliče par ljudi in skoči z njimi po doktorja. Doktor, majhen, suh možiček, zavit v premočen plašč, maje z glavo in šklepeta z zobmi. »Ranjencev iščete ?« mrmra naglo. »Vzemite. Ranjenci so povsod. Tu . . . tam .. . Iščite na tleh, na vozovih . . . Jaz vam ne morem pomagati . . . jaz že ne! Noge me ne nosijo več . . . grem . . . pustite me . . .« »Dajte nam vsaj par sanitejcev . . . Kje so nosilnice?« »Jaz jih nimam, jaz jih nimam . . . pustite me,« joče doktor. »Pustite me . . . ne morem ... še znorim.« In se obrne hipoma in leti odtod, spotikaje se ob vojake. Kaj sedaj ? Vsi so izmučeni do smrti. Doktor je, kakor kaže, znorel. In ta množica ranjenih! Brskamo naprej. Pridemo do bolniškega voza. Goldjin odmakne platneno zaveso in vzdigne svetilko. S široko steg-njenimi nogami čepi pred nami, s komolci naslonjeno na rob voza, truplo ubitega vojaka in strmi v nas s široko - odprtimi, osteklenelimi očmi. Zdi se nam, kakor bi hotel pljuniti na nas krvave pene, ki so se mu nabrale okrog ustnic in po bradi. Prav pod njim leži ranjenec, obraz v krvi. Stoka in 2 govori v vročici. »Oprostimo ga! Pod mrtvecem se bo pač zadušil,« pravi Goldjin. »Potegnimo truplo z njega. Hitro! Za cesarjem stojita Primitc! Revež je ranjen v glavo!« A nismo ga spravili dol. Že davno otrplo telo je vztrajalo trdovratno v svoji legi in se le narahlo zibalo semintja. Kakor otroška igrača. Sestra zakriči, pade na kolena in zaplaka: »Pustite, pustite ... to je strašno, to je grozno! Tak pustite, čujete! . . .« Nenaden sunek vetra zgrabi platno, ga ploskne mrtvecu v obraz in nam ugasne svetilko. Dež se usuje v debelih, gostih curkih in nas zavije v mrzlo, nepredirno temo. — — — Svetovna vojska. Poročila z vseh bojišč so edina v tem, da letošnja mila zima, ki ni prinesla snega in mraza, marveč mnogo dežja in povodnji, znatno ovira gibanje armad. Zato se tudi pretekli teden niso nikjer izbojevali veliki, odločilni boji. Bojivkarpatskem gozdnatem gorovju, ki se vrše že več mesecev z menjajočim se uspehom, trajajo dalje. Medtem ko imajo boji v zahodni Galiciji in na Poljskem značaj velikih, enotnih bitk, se vrše v Karpatih le manjše praske, ki mnogokrat med seboj niso v zvezi. Zadnji čas so si Rusi zopet osvojili nekaj ozemlja, ki so ga imeli že ponovno v posesti, a morali vedno nanovo odstopiti našim četam. V Galiciji so Rusi začeli z močnimi napadi na našo armado pri Tarnovu, pa so bili odbiti; mesto Tarnov, ki so ga Rusi že bili zasedli, je zopet v avstrijski posesti. Rusi so prišli do spoznanja, da njih napadi na močno utrjene postojanke naših čet zahtevajo le preobilo žrtev — zato vlada na tem bojišču zadnje dni mir. Upati smemo, da bo to premirje še dalj časa ^g^lllllllllllllllllggfglllflKlflfll || | tlf I llim ■■>••■••*••••••• • tlilfl»tll>>**>»tt>tl*lltltlliBi>llllllllllltllltitIllllltllllllllllllllllllllllllltt1llllllllllllllllltll'iltlll*tillllllllllllt|l(lttll1ltlll>*lllt*llllllllltl'**l|t|lll'llll'llllltllll1lll>lllllllllllllllllllit IIIIIIIIIIHIIIIIIMIIIMMIHIIIII.......................... ŠTEVILKA 20. ILUSTRIRANI GLASNIK 237. STRAN • ItttlllllllllllllllllllUlIHIIIII......Illll..................................................I..........M.....IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIMIIIlItlll......IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMII......I.......Ulit.....Illlllllllllltlfltllllll.....IIIIIIII................................................................................. PODLISTEK Lepa Blanka. Roman. Napisal P. Zaccone. — Prevel Josip Medic. (Dalje.) »Na pomoč! Na pomoč! Morilci!« Everard se je vzravnal in krepko zaklel. »Kaj stojite in čakate, strele?« se je obrnil h Golinu in Filipu. »Udarite, da bo molčal!« Trije morilci so priskočili k Leonu in Everardov ukaz bi se bil gotovo izvršil, če bi se naenkrat ne bila odprla vrata. Med njimi se je prikazala Blanka. Vsi so obstali, kakor bi jih bila strela zadela. Everard je pustil svojo žrtev in trije razbojniki so se umaknili kakor osramočeni, naglo skrivajoč svoje nože. Blanka se je ustavila na pragu in zdelo se je, da nje prestrašeni pogledi izprašujejo nesrečne udeležnike tega prizora, »Kaj je vendar? ... Kaj se godi tukaj?« je vprašala, obrnivši se na svojega očeta. Leon jo je opazoval in se je vpraševal, če ni ta prikazen katera izmed onih čudnih sanj, v katerih se nenavadna resničnost meša z nemogočimi domišljijami. V njem se je borilo tisoč različnih čuvstev. Kdo je bila ta mladenka? Odkod je prišla? Čigavo je bilo to bitje čudovite nežnosti, na čigar čelu je odsevala tolika lepota, polna čistosti in nedolžnosti? Everard je povesil glavo in ni nič odgovoril na njeno vprašanje. Tedaj se je njen vprašujoči pogled obrnil k njemu; Leon se ni mogel več zatajiti, stopil je k njej, jo nežno prijel za roko in dejal z najglobljo hvaležnostjo: »Bodite najprisrčneje zahvaljeni!« »Zakaj?« je vprašala mladenka začudeno. »Rešili ste mi življenje.« »Ali je mar bilo Vaše življenje v nevarnosti?« je vprašala Blanka in vztrepe-tala. »O, saj mi ni za življenje!« je odgovoril Leon. »Pa imam važno nalogo, ki jo moram izpolniti, in zaradi nje nečem še umreti!« »Saj moj oče Vas je branil, ali ne?« »Vaš oče!« Ko se je Blanka obrnila k svojemu očetu, je ta skočil k mladeniču in ga pograbil za roko. »Molči!« je dejal z ukazujočim in globokim glasom. »Če poveš eno samo besedo ... te ubijem brez usmiljenja.« »Kdo je ta deklica?« »Moja hči.« »In ona ne ve ničesar?« »Ničesar, ničesar! Ali razumeš?« Leon je umolknil. Razumel je žalostni položaj tega zločinskega očeta spričo tako nedolžne in čiste hčere in v tem trenotku se je zbudilo sočutje v njegovem srcu do Everarda, dasi mu po vsem, kar se je zgodilo, ni mogel biti naklonjen. Blanka je obadva opazovala, in ko je videla, da tiho govorita med seboj, jo je objel čuden strah. trpelo, ker so ruske čete po zadnjih napadih zelo potrebne počitka. Na Poljskem se Nemci, zmagujoč v majhnih bitkah, počasi pa vztrajno bližajo Varšavi. Vendar bi upanje, da se bo tu boj kmalu odločil, bilo prezgodnje. Na zahodnem bojišču v Flandriji in na Francoskem se tudi pretekli teden ni zgodilo nič pomembnega. Danes zmaguje v manjših bojih ta, jutri oni, glavna bojna črta se pa med temi praskami skoro ne premakne. Italija, ki ni neposredno zaposlena s svetovno vojsko, ima opraviti v Albaniji. Ko so se tam začeli običajni nemiri, kakor vsako leto, je Italija v Valoni izkrcala svoje vojaštvo in je poslala eno bojno ladjo tudi v mesto Drač v varstvo svoje naselbine, ki so ji grozili bližajoči se uporniki. Nekateri sodijo, da pre-ideta ti dve mesti za trajno v laško posest. Ko je sv. oče preeT Božičem sprožil misel, da bi se za čas božičnih praznikov sklenilo med vojskujočimi se državami premirje, je bil ta . niečov Dredlog odklo- oestanek treh vladarjev. Kralj*danski Kristijan X. (na levi), kralj švedski Gustav V. (v sredi) in kralj norveški ! ° i . . Hakon V. (na desni) so se sešli v Malmo na posvetovanje, njen, ces, da je iz vojaških ozirov neiz- vršljiv. Sedaj je papež nastopil z novim Strelni iarki imajo včasi razen stanovanja tudi skupno miroljubnim predlogom: Prosil je vlade ' obednico, kopališče, brivnico, itd. Naj- vseh vojskujočih se držav, naj bi zamenjale Strelni jarki igrajo v sedanji ^vojski večji mojstri v kopanju strelnih jarkov med seboj tiste vojne ujetnike, kateri so velevažno vlogo. Vse bitke se vrše prav- v sedanji vojski so Rusi; za kopanje takih vsled zadobljenih ran za vojsko nespo- zaprav zanje in v njih. Strelni jarek služi kritij niso le izvrstno izvežbani, temuč sobni. Ta človekoljubni predlog je bil od v prvi vrsti za to, da se vojak skrije v imajo tudi najboljše orodje. Te umetnosti vseh vladarjev z veseljem sprejet. njem pred sovražnikovimi streli, pri zad- so se naučili od Japoncev. . njih dolgotrajnih bitkah pa je že postal Dasi je strelni jarek šele v zadnjem pravo vojakovo stanovanje. Vojaki si ga času tako velikega pomena, ni to nikakor (Razširjajte Jlustrirani Glasnik"! urede kolikor mogoče udobno; v jarku iznajdba naše dobe. Obrambne jame so IlIlNHIMItllUHIIIIIHtllltl«! MllfHIIIIIIIUIIIIHIIIIIIMHIIIIMIMMIlllimilMIllllIlmilll STRAN 238. ILUSTRIRANI GLASNIK 20. ŠTEVILKA „,,,,„„................................,„„„„........................................................................ .»..i.....................t..........""""t.........>■■>•........i""«....................................................... Sladak počitek. Utrujen vojak si je napravil na hodniku železniškega voza udobno ležišče. vari. L. 1877. je prehodil Osman paša ob najhujši vročini in strašni žeji pot iz Vidina v Plevno, ki znaša 180 km, v šestih dneh (torej 30 km na dan). Izredno nagel pohod je izvršil ob poljski vstaji 1. 1831. ruski general Diebič, ki je prehodil 50 km na dan. Vojni stroški. V prejšnjih časih vojske razmeroma niso mnogo stale. Vojaki so se morali sami preživljati, orožje pa ni bilo tako umetno narejeno, torej tudi ne tako drago kakor danes. Čimbolj pa se razvija vojna tehnika, čim večji je kulturni napredek, tembolj rastejo tudi vojni stroški. Nemško-francoska vojska 1. 1870—71., ki je trajala sedem mesecev, je stala Francijo 13 milijard frankov, med tem je bilo 6 milijard neposrednih vojnih stroškov. Vojska je torej stala Francijo kakih 900 milijonov na mesec ali 30 milijonov na dan. Nemčija je izdala za to vojsko eno milijardo in pol. Južno-afriška vojska, ki je trajala 31 mesecev, je stala Anglijo 4220 milijonov mark. Seveda je bila tudi ta vojska, kakor vse moderne, trgovska vojska in je An- »Torej poznate tega gospoda, oče?« je vprašala čez nekaj časa. »Da, poznam ga, Blanka,« je odgovoril Everard obotavljajoč se. »Ali je prišel k Vam?« »K meni? ... Ne ... Menda ne. Zakaj misliš, da . ..« Blanka je vprašaje pogledala Leona in mladeniča je naenkrat obšlo novo upanje. Stopil je bliže k njej. »Opravek, ki me je pripeljal sem, je zelo važen,« je rekel. »Gre se za mojo čast.« »Kako?« »V tem trenutku, ko govorim z Vami, umira moj oče iz obupa in sramote v jet-nišnici.« »Kaj govorite!« »Samo resnico.« »Ali je zakrivil kak zločin?« »Najmanjšega nepoštenega dejanja se ne zaveda.« »Pravični Bog! Ali je kaj takega mogoče?« »Da, je mogoče. Pravičnost je natančna in previdna, pa je človeška. Vse okoli- ščine so govorile zoper mojega očeta in sodniki so ga morali obsoditi.« »In Vi?« »Jaz sem posvetil svoje življenje delu, da rešim njega, čigar naukom in vzgoji se imam zahvaliti, da sem postal pošten človek.« Blanka mu je stisnila roko, gnana od globokega spoštovanja do mladega moža. »V čast Vam je, kar govorite,« je dejala čuvstveno, »in če bi se kdaj podobna nesreča pripetila mojemu očetu, bi tudi moje življenje ne moglo imeti bolj blagega namena ...« Leonu so se oči posvetile. »To, kar govorite, mislite tudi, kajne?« jo je vprašal ganjen. »Ali dvomite?« »Ne, ne dvomim; toda v Vaših besedah je nekaj tako čudovitega, da so naenkrat zopet vzbudile v mojem srcu upanje, ki je že bilo zamrlo.« »Kakšno upanje?« »Če bi Vam kdaj bilo mogoče vrniti čast mojemu očetu, ki jo je po nesreči izgubil . ..« »Da, da! Odgovorite: Če bi Vam bilo mogoče, kaj bi storili ?« »O, nič bi se ne obotavljala!« »Tedaj me poslušajte! Tukaj, v tej sobi, v najini bližini je človek, ki pozna nedolžnost mojega očeta, ki bi jo mogel dokazati... in ki ga more z eno samo besedo rešiti brezčastnega življenja, v katero je obsojen! Tega človeka sem večkrat prosil, na kolenih prosil, naj izpregovori to odrešujočo besedo, in ni hotel.« »Ni mogoče!« »Vprašajte svojega očeta!« »On ga torej pozna?« Leon ni imel časa, da bi odgovoril. Do tedaj je Everard hladno poslušal njun pogovor in ni kazal ne nestrpnosti, ne jeze; toda sedaj je razumel, da mu bo razgovor kmalu postal nadležen, in je videl, da ga mora končati. Tedaj je trdo pograbil mladeniča za ramo in ga z močno roko oddaljil od Blanke. »Oprostite, mladi mož,« je dejal ukazujoče in odločno, »zdi se mi, da ste dovolj govorili.« Preganjanje sovražnega zrakoplova. V nepregledni vrsti jarkov je zavladal mir. Kdor je mogel, si je privoščil uro počitka. Samo straža stoji na svojem mestu. Tedaj se nenadoma začuje prestrašen klic: »Zrakoplove!! Zrakoplovci!« Naenkrat je vse budno v jarkih in grabi še z zaspanimi rokami za puške. Daljna točka se vedno bolj približuje, razločno se že sliši ropotanje letala. V zraku zažvižgajo krogle iz tisoč pušk. Že drvijo tudi avtomobili sovražniku nasproti; na teh urnih vozovih so postavljeni posebni topovi, ki obstreljujejo sovražnega letalca. Avtomobili hite s silno [hitrostjo za nevarno ptico, ki je nevarnost začutila in se dviga vedno više. Iz topov pa grmi strel za strelom. Psi v vojni službi. Belgijci se poslužujejo tudi psov za prevoz vojnih potrebš se rabile že v 18. stoletju, in sicer so si Turki izmislili to vojno umetnost. Posluževati so se jih začeli 1. 1788. za časa ruske carice Katarine. O njih je pisal tedanji ruski vojni maršal knez Karel Jožef Sinj takole: »Turki imajo dva zanesljiva taktična pripomočka. Prvi je zelo razvita spretnost, s katero znajo svoje bojne čete zakriti, drugi pa obstoji v tem, da si izkopljejo v tleh jame, v katerih se skrijejo pred sovražnimi topovi. Vsak mož ima svojo jamo, v kateri varno stoji, dokler ne mine ogenj topov.« Torej so Turki začetniki strelnih jarkov, ki se jih sedaj s tolikim uspehom poslužujejo vse vojske. Kako hitro se gibljejo čete. O hitrosti čet odločujejo najrazličnejše okoliščine, v prvi vrsti vreme, razdalja in sposobnost sovražnika, ceste ter telesna moč vojaka. Medtem ko močan, krepak mož prehodi sam 40, 50 in celo več kilometrov na dan, je pot kakih 40 km za manjše vojaške skupine že znaten uspeh, kajti četa hodi počasneje nego posameznik. Čudno dejstvo je, da je hitrost tem manjša, čim večji je pešec. Na podlagi zadnjih izkušenj bi se dalo reči, da znaša povprečna dolgost prehojene poti 15 km na dan. V vojski 1.1805. je znašala povprečna hitrost Napoleonovih čet v smeri iz Strasburga proti Dunaju kakih 18 in pol, od Dunaja proti Brnu celo 25 km na dan. Zelo slavne pohode je napravil Radecki. Iz Pavije v Novaro je prispel v štirih dneh in je še imel medtem dovolj časa za znatno prasko pri Mor-tari in za bitko pri No- ......................................................................................................................................................................................................................................................M11 ■ 11111111 • 1111111 ■ I......................1111111 • It M • I • 11 • 11.....11M11MI • I ■ 11 ■ 1111 • M ................11 • 1111111) I < • • • I • • •( ŠTEVILKA 20. ILUSTRIRANI GLASNIK 239. STRAN .........................................IIIMMIIIIIHIIIIIIIII.....tl.ll.HIHIMIMIMII.....lllll.....II.........IIIIIIIIMIt........millllllll.......Illllllltll..............lllll.......MIIIIHIIIIUIIIII...........I.............................I.........II...............lllll.....Illl......Milili.....Illl.....Illll.llllllll...................................................... t Leon se je za trenutek obotavljal pre-mišljevaje, kaj naj stori. Vsa njegova pazljivost se je obrnila na Blanko. Dasi jo je poznal šele nekaj trenutkov, je jasno čutil, da je med njima vez naklonjenosti in prijateljstva, ki jo bo težko raztrgati. Toda ko je videl, kako je nežna in slabotna, se je zavedel, da bi jo morda uničil, če bi ji povedal vso resnico o očetu, in zopet se je njegovo srce napolnilo z usmiljenjem. Sklenil je tedaj, da bo molčal in je stopil korak k vratom. »Odhajate?« je dejala Blanka žalostno. »Moram iti, ker Vam ne smem ničesar povedati,« je dejal Leon. »Čudno,« je odgovorila Blanka, »imela sem Vas za odkritega človeka, zanimali ste me in sedaj ...« Leon je ponosno dvignil glavo. »Tudi sedaj morate verjeti, Blanka, da sem odkrit in pošten človek. Šele eno uro je tega, kar sem se seznanil z Vami, pa poznam že čisto dobro Vaše plemenito srce in želim, da mi ohranite v njem lep spomin. Kaj se ve? — morda se bomo kdaj zopet videli in upam, da se tedaj ne boste branili podati mi roko, kakor mi jo prijateljsko podajte sedaj!« Blanka je bila bolj žalostna in razburjena, nego je hotela pokazati, in je podala mladeniču roko. »Na svidenje tedaj, Blanka!« je rekel Leon, stiskajoč malo, bledo roko, ki se mu je bila vdala. »Z Bogom! Z Bogom!« je zašepetala Blanka zamišljena in žalostna, ko je videla, da odhaja. In ko je izginil, se je s solzo v očesu obrnila k Everardu. »Oče,« je rekla, »kako dober je ta gospod in Vi ste tako trdo ravnali ž njim!« Everard je hčer objel in ji odgovoril z nasmehom: »Naj ti ne priraste preveč k srčecu, Blanka, kajti on je že zaročen!« »Tako?« je odgovorila Blanka navidez malomarno, v duši pa ji je bilo drugače. DRUGI DEL. I. Trpeča duša. Ko je gospod Morton odpotoval, skrivnostna in mračna londonska hiša, ki smo jo prej popisali, ni ostala prazna. Gospa Kuran je zapustila svoje letovišče na deželi, kjer je tiho živela, in se je nastanila v živahnem Londonu, da bi bolj potrpežljivo čakala vrnitve svojega oskrbnika. Ko je videla, da ji gospod Morton ne piše, da je minulo že mnogo dni in da ves ta čas ni dobila nobenega glasu od njega, je njen nemir rastel od ure do ure, od minute do minute. Imela je samo eno misel, samo eno željo ... ter je sklenila, da pojde sama v Pariz poiskat si poročil, ki jih je pričakovala. Morala se je zgoditi kaka nesreča. Morda je vse preprečil nenaden, strašen slučaj; morda so njeni papirji, ki jih je imel Morton, prišli v tuje, nepoklicane roke. Pri tej misli se je zdrznila in je sklenila, da takoj odpotuje. Dva dni pozneje je prispela v Pariz in se je nastanila v hotelu Luvru. gliji po zmagi bogato povrnila vojne stroške, ker ji je prinesla zlata in diamantna polja Trans-vala. Prav tako trgovskega značaja je bila tudi vojska med Španijo in Kubo, ki so jo vodili severno - ameriški špekulanti s sladkorjem. Isto velja tudi o nel-heterski vojski med ameriškimi državami Čile in Peru, katero so izzvali evropski bankirji. V ru-sk o-j ap onski vojski se je šlo za to, kdo bo izkoriščal Mandžurijo in Korejo. Ta vojska je stala Japonce 4 milijarde mark Ruse pa 6 milijard. Prva balkanska vojska je stala države, ki so bile v vojsko zapletene, okrog 2500 milijonov mark. Stroški za posameznega vojaka so znašali 6 mark na dan. Seveda ni vojak Turčija V vojski. Zborovanje Turkov ob priliki, ko je Turčija napovedala sveto vojsko. dobil toliko v gotovini, marveč se mu je pošiljalo tudi od doma. Razkuževanje bojišč. t,Velika množica človeških in živalskih mrtvih teles deluje v trojnem oziru škodljivo na zdravje vojskujočih se mož; mrtva trupla razširjajo kali nalezljivih bolezni, razvijajo nezdrave pline in vsled svojega razkroja okužijo tla in vodo. Prej so mislili, da je prva točka najvažnejša, toda danes se ve, da nastajajo nalezljive bolezni samo tam, kjer so nakupičena trupla že prej imela kali nalezljivih bolezni v sebi; vendar se to zelo redko zgodi. Nevarnejši sta drugi dve točki. Vse tri posledice se pojavijo samo tam, kjer trupla pomanjkljivo pokopljejo. Velika nevarnost preti odtako-zvanih skupnih grobov. Kriva je tega voda, potem pa tudi velika gniloba, katere razmeroma majhni obseg tal ne more »prebaviti«, temuč prihaja na površje in okuži zrak. Zaraditega so po zadnjih vojskah bojišča vedno razkuževali. Po vojski leta 1870—1871. sta nemška in francoska vlada ukazali tako razkužitev. Nemčija je razkuževala celo taborišča in je pri tem delu rabila štiri pionirske stotnije ter mnogo delavcev (dnevno 1200 do 1500 mož). Vse skupne grobove so zasuli s prstjo v višini do 1'75 m. Prst so dovažali iz oddaljenejših krajev. Vsled zasipavanja je zrastel vsak grob 0'6 do 0'9 m. Kjer je bilo čutiti smrad, tam so razkuževali z živim apnom, zmletim v prah, razen tega so pa še kopali jarke ter jih napolnjevali z mangansko raztopino. Grob so izkopali le, če je obsegal osem trupel; taka trupla so potem devali v dobro zaprte krste. , rttlltltltf MtffftlllMf IUW°**MVMiniVMttVMt4MI$MIIIIIVMIt#%MM ILUSTRIRANI GLASNIK 20. ŠTE VILKA ....................................................m.......i............................................„„„„„........................„,„„„„,„................,„„„............................................................................,„,„„.....................i,imunim« Šrapnele smo že natančneje opisali. Granate so namesto nekdanjega smodnika napolnjene z močnejšim razstrelivom, takozvanim »amonal-om« (107 gr), kateremu je pridejan fosforov antimon, da napravi pri razpoku več dima in ga je možno še na večje razdalje opazovati. Municija (popolnoma napravljeni me-singasti naboji) se nahaja v sprednjem delu topovega voza (33 strelov), deloma pa v posebnih municijskih vozovih, od katerih hrani vsak 93 strelov. Za vsak top se torej nahaja v bateriji 126 strelov, in sicer 96 šrapnelov in 30 granat. Ker so vsi poljski topovi enega kalibra, se rabi za vse topove enotna municija. Z nekoliko bolj natančnim opisom naših avstrijskih poljskih topov imamo pregled skoro vsega topništva sedanjih evropskih držav. Četudi se v nebistvenih delih glede lafet, zaklopov i. dr. med seboj več ali manj razlikujejo, glede uporabe, sigurnosti in učinkov ni skoro nobene razlike. Pred vojno smo bili poučeni o iz-bornem našem artiljerijskem materijalu, v bojih z Rusi in Srbi smo imeli priliko dostikrat v našo občutno škodo se prepričati, da tudi naši nasprotniki nimajo nikakor slabejšega topništva. V isti meri sta si tudi nemška in francoska artilje-rija enakovrstni. Dočim v prejšnjih sto letih, od 1. 1750. do 1850. topništvo ni skoro nič napredovalo, se je v zadnjih 50 letih strelno orožje silno izpopolnilo. Kaj utegne še bodočnost prinesti — kdo ve? Pri vsej tehnični izpopolnitvi pa vendar sedanji topovi vsem zahtevam ne zadoščajo. Že rusko-turška vojna 1. 1878., še bolj pa rusko-japonska vojna je pokazala, da z navadnim poljskim topom v zakopih ležečemu sovražniku ni priti do živega. Treba je topov, ki mečejo krogle v visokem loku z viška na sovražnika. V ta namen so vmeščene pri vseh armadah havbice. Kakor je bilo že omenjeno, so havbice rabili že v 18. veku. Bili so to malo krajši topovi večjega kalibra približno 14—15 cm, s katerimi so streljali v več ali manj zategnjenem loku okrogle, s smodnikom napolnjene granate na sovražnika. Z vpeljavo risanih topov in običajnih granat so se stare havbice za nekaj desetletij opustile, v najnovejšem času pa so prišle zopet v veljavo. (Dalje.) Zgodovina topa. Kanonik Iv. Sušnik. (Dalje.) Proti sovražnikovemu ognju je moštvo pri topu zavarovano z oklepom. Na lafeti je pritrjen čveterovoglat, 4V2 mm močan jeklen oklep, kateri zamore, zlasti na večjo daljavo, vzdržati puškine krogle in pa drobce šrapnelov, ter sega skoro od tal približno 1'60 m visoko. Skozi osrednjo odprtino moli topova cev. Čim večji je top, oziroma njegov kaliber, tem večji so izstreljeni projektili, tem silnejši je tudi njihov učinek; seveda, so pa tudi tolikanj težje premakljivi. Manjši topovi imajo sicer prednost, da jih je z manjšim naporom možno spraviti na griče ali kake druge ugodne postojanke , streljajo pa le manjše projektile in vsled tega tudi z manjšim učinkom. Razne poskušnje so dognale, da popolnoma opremljen top z vozom vred ne sme tehtati čez 2000 kg. To težo je še možno z navadno uprego (6 konj) spraviti čez neugoden teren ali na zmerno nagnjene višine. Ta teža je torej mero-dajna za velikost topove cevi, oziroma kalibra. In v istem znaša razlika kalibra poljskih topov pri raznih državah komaj za 2 mm. Francoska armada rabi topove kaliber 75 mm, Angleži in Rusi kaliber 76'2 mm, Avstrija kaliber 76'8 mm, Nemčija kaliber 77 mm. Prav tako se tudi teža celega opremljenega topa giblje v mejah 1750—1950 kg. Topova cev sama tehta pri naših topovih 340 kg in je dolga 229 cm, teža naših granat in šrapnelov 6'68 kg, teža celega naboja (patrone) 8-3 kg. Ameriška ladja »Jason«, katera je o Božiču pripeljala v Evropo darila ameriških otrok otrokom evropskih vo]sku)ocih se držav. Darila, namenjena Avstriji, so bila poslana na Dunaj, odkoder se razdeljujejo na posamezne dežele. Darila obstoje iz obleke in perila. Marsikateri siroti, ki ji je kruta vojska ugrabila očeta, je ta božični pozdrav daljnih bratcev in sestric otrl grenko solzo žalosti in bede Mesta ni poznala in tudi stanovanje gospoda Mortona ji ni bilo znano, toda pismo, ki ga je Morton imel, je bilo naslovljeno na bankirja Hotingerja. Pri tem bankirju ji je tedaj bilo treba povprašati, kaj je z Mortonom. Nekaj ur po prihodu v Pariz se je njena kočija ustavila pred banko. Gospoda Hotingerja ni bilo v uradu, ko je prišla. Toda komaj je povedala svoje ime, so jo takoj peljali k enemu prvih uradnikov podjetja, ki jo je sprejel z vso usluž-nostjo. Gospa Kuran je bila zelo razburjena; prišel je trenutek, ko je morala zvedeti, ali je kaj resnice na tem, česar se je tako bala. Vendar se je premagala in skušala govoriti mirno. »Gospod,« je rekla, skrivajoč z nasmehom svojo razburjenost, »pred nekaj dnevi sem poslala v Pariz človeka z zelo važnim naročilom, kateremu sem tudi izročila pismo z neomejenim kreditom v Vaši banki.« »O katerem človeku govorite, milostna gospa?« »O gospodu Mortonu.« Uradnik se je priklonil, »Res,« je odgovoril smehljaje, »tega imena se spominjam.« »Ali ste videli tega gospoda?« »Da, milostna gospa.« »Je že dolgo tega ?« »Včeraj sem ga videl.« »Ali je to gotovo?« »O, popolnoma!« Gospa Kuran se je oddahnila. Potolažilo jo je, da je gospod Morton še vedno v Parizu, toda njegov molk jo je vendarle še vedno vznemirjal. Zato je nadaljevala: »Gospod Morton mi je pozabil sporočiti naslov svojega stanovanja v Parizu. Upala sem, da mi boste morda Vi mogli povedati, kje stanuje.« »Gospod Morton nam je res pustil svoj naslov. Toda zdi se, da se je večkrat selil.« »Ali se bo še kaj oglasil pri Vas? »Še danes.« »Ali boste govorili z njim?« »Seveda.« »Dobro, moram Vas prositi majhne usluge.« »Ukazujte, milostna gospa!« »Kadar se gospod Morton oglasi, mu recite, da sem davi prispela v Pariz in da stanujem v hotelu Luvru. Recite mu, naj takoj pride k meni.« »Zgodilo se bo, milostna gospa.« »Tu je moja vizitnica.« »Čez eno uro bo gospod Morton pri Vas.« Gospa Kuran se je vrnila v svoj hotel. Bila je še vedno nemirna, vendar pa jo je obisk v banki precej potolažil. Ukazala je, naj ji gospoda Mortona pripeljejo takoj, ko se oglasi v hotelu, K sreči ji ni bilo treba predolgo čakati. Minula je komaj ena ura, kar se je vrnila v hotel, ko ji je sluga naznanil gospoda Mortona. Gospa Kuran je živahno vstala in mu pohitela naproti, toda komaj so se vrata odprla, je vstopil človek, ki ga ni poznala. Gospa je kriknila in prebledela. »Naznanili so mi gospoda Mortona,« je zajecljala prestrašena. Neznanec se je priklonil. (Dalje.) .,,mlllll,|.,llMI|.n................................Illllllllinl".........t.............................TTT- ril....................................................................................................................*................imunimi.................................................................................. Številka 20. ilustrirani glasnik 241. stran .................milili.........m,.........................I..........Illlll.........Illlll.....I................................IIIIIIIIIIIIIIM.......Illlll. ...................IIMIIIII...................H.......I.........."I"......I............"............................."I................................................'HI".......»H................."""*" Junaški pohod naših Čet iz Pžemišla. Oblegana posadka v Pžemišlu zapusti od časa do časa trdnjavo, poišče sovražnika in se po končanem boju vrne zopet v trdnjavo. Naša slika nam kaže prizor iz takega boja. Sebastopolj« (Spisal L. N. Tolstoj. Prevel I. P.) (Dalje.) Za stotnika Obžogova je podstotnik Mihajlov ari stokrat, za podstotnika Mihajlova je pobočnik Kalugin aristokrat, ker je pobočnik in se tiho razgovarja z drugim pobočnikom. Za pobočnika Ka-lugina je grof Nordov aristokrat, ker je krilni pobočnik. Častiželjnost, častiželjnost in časti-željnost povsod, tudi na kraju groba in med ljudmi, ki so pripravljeni umreti iz prepričanja. Častiželjnost je značilna poteza in posebna bolezen sedanjega časa. Zakaj ? Med prejšnjimi ljudmi ni bilo slišati o tej stvari, ravno tako, kakor se ni slišalo o kozah in koleri. Zakaj so v naši dobi samo tri vrste ljudi: prvi, ki smatrajo častiželjnost kot neobhodno potrebno stvar, ki se ji torej po pravici in svobodno pokore; drugi, ki imajo častiželjnost za neko nesrečo, ki pa se ne da odvrniti, in tretji, ki nevede suženjsko delujejo pod tem vplivom ? Kako to, da sta Homer in Šekspir govorila o ljubezni, o slavi, o trpljenju; literatura današnjega časa je pa le pripovedovanje o častihlepju? Podstotnik je šel dvakrat neodločno mimo kroga svojih aristokratov, tretji pot pa se je premagal in stopil k njim. Ta krog so sestavljali štirje častniki: pobočnik Kalugin, znanec Mihajlova, pobočnik knez Galicin, ki je bil tudi malo aristokrat celo za Kalugina,^ polkovnik Neferdov, eden takoimenovanih stoindvaindvajsetih svetnih ljudi, ki so zopet med vojno vstopili v vojaško službo, iz katere so se poprej bili poslovili, in konjiški stotnik Praskuhin, ki je bil tudi eden izmed stoindvaindvajsetih. K sreči je bil Kalugin dobre volje, general je ravnokar zaupljivo govoril ž njim. Knez Galicin je prišel iz Peterburga in se je nastanil pri njem; smatral ni za poniževalno Mihajlovu podati roko, česar pa ni storil Praskuhin, ki se je v utrdbi pogosto shajal z Mihaj-lovim, večkrat pil njegovo vino in mu po preferansu bil dolžan dvajset rubljev. Ni še dobro poznal kneza Galicina in zato ni hotel pokazati pred njim, da je znan z navadnim pehotnim podstotnikom. Samo malo se mu je poklonil. i 111*1 11 t1!*! l^l Illl t VI tfc*! 1I^^Vl I ■ BtVt IIV^IH 1 • • ■ ti ■ I ■ V^V V ■ VTVt ■ ■VIIIVIIVSIIVVI^I f lili HI IH^llllUlil^^ 11 i 1 V't I ■ B S1111 ■■ < B^ IliS ■■ I Vb ■ I l'ft • 11 ■VVVII ■ ■eVVVVCSJtfV ■ ■ •■••UtiimSfUtmmilll W ■VVflVVBBVVflVIVl 11W STRAN 244. ILUSTRIRANI GLASNIK 20. ŠTEVILKA IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIlIlHIillllllllllllMIllllllllllllllllllllllllll 11IIIII111111U11111II llllllllllllllllllllItllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlVIllllillllllllllllllllllllllllllllllllBllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Bil I lllllllllllIllBllllAItlllllBIBlIlllllllll IIIIBBB' kakor Fultonov načrt parobrodov. Misel o podmorski zvezi kontinenta in otočja je zaspala, toda obudila se je zopet in nastajali so različni projekti. Več inženirjev je bilo za velikanski most. Charles Boujel je cenil stroške svojega mostu na 30 milijonov funtov šterlin-gov, Charles Buotet je cenil svoj projekt na 8 milijonov funtov, inženir Coppet svojega na 18,000.000 frankov. Poslednji je nameraval po-grezniti v morje 20.000 skal, ki bi bile podlaga mostu. In če že ne obvelja most, je hotel Coppet zvezati Dover in Calais s podmorskim prekopom, ki bi stal samo 1000 milijonov frankov; v predorjevo izdolbino naj bi bile položene velikanske železne cevi. Drugi inženirji so si izmišljali brodove velikane, ki bi prevažali angleško-francoske železniške vlake preko kanala. Veliko je bilo osnov, toda večina veščakov je sodila, da so neizvedljive, ali vsaj da je misel mostov in brodov slabša od podmorskega prekopa. 1838. leta je zamislil Francoz Thonie de Gamond prekop, po katerem bi peljala železnica. Več inženirjev za njim se je držalo te osnove. Gamond se je ukvarjal s svojim načrtom do smrti, žrtvoval je svoj čas in svoje premoženje za raziskavanja in poizkuse geologične in tehnične vrste. Napoleon III. se je zanimal za Gamondov načrt, zanimal se je zanj angleški dvor — vendar se drzna misel ni mogla udejstviti. Na pariški svetovni razstavi so bili tudi Gamondovi načrti razgrnjeni v pregled — do dela pa le ni prišlo. Vendar se je začelo zanimati za stvar nekaj angleških inženirjev, poslali so deputacijo na francosko vlado in vlada se je izjavila, da je za to, da se delo začne. Nameravan začetek pa je preprečila vojska leta 1870./71. Leta 1872. se je rodila »Družba prekmor-skega kanala« na Angleškem, predsednik ji je bil Lord Grossvenor, ki je začel pogajanja s francosko družbo enakega pomena, kateri je predsedoval slavni ekonom Michel Chevalier. Obe družbi sta stopili v stik s francosko vlado. Ko se je izjavilo več merodajnih faktorjev za načrt, se je izrekel vladni odbor za delo. Oktobra 1874. leta je začela francoska vlada razprave z angleško. Deset mesecev pozneje je sklenil francoski narodni odbor dovoljenje za delo, istega tedna je sklenil angleški parlament podobno dovoljenje. Storilo se pa ni ničesar, ker ni bilo denarja. Delo je počivalo skoro pet let, dokler ni sklenil energični sir Walkins, predsednik jugovzhodne železnice, da začne delo na svoje lastne stroške. Zvezal se je z inženirjem Boradnyjem, s polkovnikom Beaumontom in s Fredom Bromwellom. Železnica je kupila kos zemlje v primernem kraju in je začela z delom. Vrtanje je imelo tak uspeh, da se je zbrala kmalu družba na delnice, ki je kupila od jugovzhodne železnice zemljo in stroje in je prevzela delo. Kapital za nadaljevanje dela, okrog 250.000 frankov, je spravila družba hitro skup, delo je vendar obstalo in se ni nadaljevalo do danes. Zakaj? Ne po krivdi Francozov, ki se niso nehali vne-mati za podmorski prekop; pomislek je nastal na angleški strani. Angleži so se bali za svojo neodvisnost in varnost. Take pomisleke ni pobil protidokaz, in ko so bili prišli z vrtanjem že pod morje, je ustavila angleška vlada delo, dokler ne bi pregledala vojaška mornarična komisija strategično stran prekopa. Tako je zastalo in stoji še vedno. Ne zaradi tega, da bi bilo velikansko delo nemogoče. Glavna plast poplavljene doline je kreda, ki je izboren materija! za vrtanje in za prekop, ker je mehka, trdna in neprodirna. Globočina 50 m pod morjem bi zadostovala za prekop,-izvrtali so 2 kilometra in niso zadeli na vodo. Delo bi bilo šlo hitro naprej in danes bi se bil ljuti boj okoli vhoda in izhoda podmorskega kanala. Morda izvedejo Nemci, kar je Francoz zamislil in Anglež preprečil. Izšel je 1. zvezek »Domače knjižnice«. Krasen vojni roman »Železno leto". Vsakdo ga dobi zastonj, naročite takoj! Poverjeniki dobe 10 % popusta. Sporoče naj takoj, koliko izvodov žele zastonj za reklamo. Lahko delo, velik zaslužek! Letno 12 zvezkov, vsak obsega 128strani ter stane samo 30 h. Založnik dr. Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Staj. Knjigoveznica Katol. tiskovnega društva v LJubljani, Kopitarjeva ulica 6 te priporoča za vsakovrstna knjigoveška dela Krajevni znaki za „Orle", kokarde in pentlje z napiti za društva te izgotavljajo ▼ najkrajšem čara | po zmernih cenah« KatollSka tiskarna II. nadstr. firtai|i li milji vsakovrstnih poslofilb kijl| Tiska in izdaja Katoliška tiskarna v Ljubljani. Odgovorni urednik Josip Klovar. Nladeniiem, ki odhajajo k vojakom naj kupijo starši, sorodniki ali znanci prekoristen molitvenik Slovenskim fantom za slovo na pot v cesarsko službo spisal, kaplan Jernej Hafner. Molitvenik ima priročno obliko, da ga lahko vedno nosi vojak seboj v naprsnem žepu, ne da bi ga količkaj oviral. Iz molitvenika bo črpal vojak pogum in tolažbo tudi v najtežjih dneh vojaškega življenja, vsak čas mu bo poklical v spomin zlate nauke staršev in ga varoval, da ne zaide na pota časne in večne pogube. Tudi če ga smrt doleti na bojnem polju, jo bo iz božje roke vdano sprejel. Molitvenik velja trpežno vezan z rdečo obrezo K 1'20, šagrin, zlata obreza K 2'20, najfinejša vezava K 3'20. Vojska na Balkanu 1912/13. Sestavila profesorja dr. Vinko Šarabon in Anton Sušnik. Elegantno broširano K 6*50. Kdor naroči to knjigo dobi povrh zemljevid Srbije, Črne gore in drugih balkanskih držav brezplačno priložen. Knjiga „Vojska na Balkanu" je ena najlepše opremljenih slov nskih knjig; obsega vse polno raznih vojnih slik med besedilom, mnogo fino izvršenih tabel, ki predočujejo razne prizore na bojiščih med bitko in po končanih bitkah, dalje razne skice, načrte in dva zemljevida. Knjiga je v zemljepisnem, zgodovinskem in narodopisnem oziru nad vse poučna; med resne in krvave vojne dogodke sta znala pisatelja vplesti tudi toliko zanimivih in zabavnih dogodbic, da ima knjiga prijetno zabavno lice, in jo bo vsakdo z veseljem in Katoliška Hukvartia v Gjtibljani zanimanjem čital. Knjiga seznani bralca z nad vse strahotnimi, pa tudi tolažilnimi dogodki na bojnem polju. Vojska na daljnem vzhodu (med Rusi in Japonci). Spisal dr. Evgen Lampe. Cena K 4'80, eleg. vezana K 6'—. Pred par leti so si stali nasproti Rusi in Japonci v krvavi vojski; danes sta si oba naroda zaveznika in se vojskujeta z nami in našimi zavezniki. Knjiga je jasen dokaz, da so Rusi močni le na videz, da je pa sistem v njih armadah nezadosten, da tudi poveljništvo ni sposobno in se ne zaveda svoje odgovornosti, da manjka discipline in vestnosti. Ta knjiga je danes še prav posebno zanimiva, ker nam odkriva marsikaj iz sovražnega tabora. Knjiga obsega v podobi in besedi opise vseh pripomočkov moderne vojske posebno na morju, pa tudi na suhem. {.aSko - slovenski slovar. Dizionario italiano-sloveno. Sestavil dr. Janko Valjavec, Vezan K 4'50. — To je najboljši in najob-širnejši laško-tlovenski slovar. Obsega nad 40.000 besedi. Slovar, ki je po vsebini, pa tudi po svoji tehnični izvršitvi na višku, ima priročno žepno obliko in bo radi svoje popolnosti dobro služil vsem slojem. NaSa zdravila Sn njih uporaba v domaČem zdravilstvu. — Cena K 1*20, vez. K 1*80. — Namen praktične knjige je, zopet spraviti v veljavo naša stara preisku-šena domača zdravila, katera je naš moderni čas žal popolnoma pozabil. Bog sam nam je v naravi podaril najboljše leke proti raznim boleznim in ta knjiga nas uči te leke spoznavati in pravilno rabiti. Zdravilna zeliSfa. Prirejena po nemški knjižici župnika Jan Kiinzleja. Cena 60 vin. To knjižico smemo imenovati zbirko receptov za bolezni, ki najbolj in najpogosteje mučijo ljudi. Knjižica je kratka pa jedrnata in obsega marsikatero tako preprosto domače zdravilo, ki pa bolje učinkuje kakor najrazličnejši moderni leki, ki jih naštevajo obširne zdravilne knjige. ZeiiSta v podobi. Cena 60 v. Ta knjižica prinaša v naravnih barvah slike raznih zelišč, tako, da bo oni, ki raznih zelišč ne pozna, s pomočjo te knjižice iste lahko spoznal in našel. Vse tri knjige tvorijo lepo celoto, katera bi morala tvoriti domačo lekarno vsake slovenske hiše. Zločin v Sarajevu. Tragična smrt preato-lonaslednika Fran Ferdinanda in njegove soprogo vojvodinje Hohenberg. Z mnogimi slikami. Cena 70 v, po pošti 80 v. Knjižica obsega najnatančnejši popis strašnega zločina, ki je na nedeljo pred sv. Petrom in Pavlom iztrgal iz naše trede ljubljenega prestolonaslednika ter njegovo zvesto družico in do dna pretresel srca vsega čutečega človeštva.