Slev. 224.
Posamezna številka stane 1 Oin.
V LilllM, V Jem One 4. tklM 1923.
Leto Ll.
Naročnina >
za državo SHS:
do preklica:
») po pošti mesečno Din 14 t>y dostavljeno na dom
mesečno . . . „ 12
za inozemstvo:
aesačao ....... Dlo 23
=3 Sobotna izdaja: ~
v Jugoslaviji.....Oin 20
v inozemstva.......40
Uredništvo je » Kopitarjevi alloi Stev. S/in. Hoiopifi se ne vračajo, netranklrana pismi- sa aa »prejemajo. Oredn. telel. štv. 50. npravn. štv, 328,
mm Ou« Inscrratom t
Enostolpaa potita« vrste matt ogla« pu Oln. 1*90 In Otn. veliki oglasi nad (3 mm višine po Din. 2 90, poslana itdU po Oia. 4°—.
Pri večjom naročila popust
Izbaja vsak dan lzvzamlt ponedeljka Indaova po praz« nlkn ob 5. nri cjntzaj.
Političen list m slovenski narod.
Oprava jo t Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštna bran. ljubljanske št. 850 za naročnino ln št. 349 za oglase, sagreb39.011, sarajev. 7563, pra^e ln dnna), 24.797.
Zlomljeno kopie,
Ena izmed najznačilnejših potez demokratske in njej sorodne žurnalistike je, da podtikava nasprotniki! trditve, ki jih ta nikdar ni postavil, in na podiagi te izmišljotine opisuje nasprotnika, ga kritizira in skuša tako delati »štimungo«. To orožje, ki je demokratskemu časopisju vsakdanje in najboljše sredstvo, je hkrati zani tudi uso-depolno. Ljudem danes ni več mogoče metati takega peska v oči, ker sami marljiv^ zasledujejo politični razvoj, po drugi strani je pa ta nemoralna in gnusna taktika demokratov najlepšo in najboljše izpričevalo za dste, zoper katere ueri demokratsko časopisje svoje polomljeno kopje, ker dokazuje, da ne najdejo demokratje na njem nobenega resničnega madeža in si jih morajo šele izmišljevati, da bi sebe in svoje neizbristjive madeže prikrili in od njih iavno pozornost odvrnili.
Postopanje demokratskega voditelja v Sloveniji dr. Žerjava proti slovenskim častnikom, ki so si ob prevratu stekli velike zasluge, pa se sedaj po demokratskem receptu penzionirajo, tudi najzaslužnejši, kakor general Maister, je v slovenski javnosti po na?em razkrinkan ju Žerjavovih metod vzbudilo splošno ogorčenje. Demokrati so se zatekli h »kuluku«, ki so ga njihovi govorniki v parlamentu načeloma zagovarjali, pa so s svojimi lažmi prod SLS obsedeli v lastnem blatu. Kako iz te zadrege ven, kako ven iz blata in gnoja? Verjamemo g. demokrati, da je ta vas položaj neprijeten, pa tudi Markov protokol vam tu De bo pomagal. Kamor ste zajadrali z nesrečno in pogubonosno centralistično politiko gg. Pribičeviča in dr. Žerjava ter demokratskega priveska g. Puclja, tam boste tudi ostali.
Markov protokol torej demokratom naenkrat ni všeč, ko so z drugimi svojimi klavrnimi poizkusi propadli. Tudi iz te moke ne bo kruha! Tega se falitni demokratski politiki tudi zavedajo, zato resnico tudi tu zavijajo, češ da so se pogodbeniki začeli »godbe, takoimenovanega Markovega pro-okola, sramovati in bi ga radi utajili, da e »dr. Korošec v imenu separatističnega »loka izsilil homogeno radikalno vlado« itd. )okazov za to svojo izmišljotino seveda nimajo, ker jih ni. Računajo pač na pozab-jivost ljudi, ki pa vedo, da smo mi istočasno s hrvatskimi listi objavili Markov protokol, ki je za nas najboljše dokazilno sredstvo, da živimo v državi brezpravnosti in lasilia, Ce so radikali morda mislili, da »do Hrvate in Slovence, pri pogajanjih za pred sporazum ujeli, so se varali in so se sami ujeli, kakor se ujamejo vsakokrat demokratje, kadar drugim nastavljajo past. ^ predsporazumu, ki ga predstavijo zagrebška pogajanja, so bile predlagane in sprejete same take zahteve, ki so v >ravno urejeni državi samoposebi dane in se zanje ni treba še-le pogajati. Ako bi bili radikali te zahteve izpolnili, potem Šo-le bi nastopile obveznosti za Hrvate in Slovence, tajim omogočijo sporazum in njegovo izvedbo, do katere sploh ni prišlo. Zato je bila objava Markovega protokola za nas je močan protirežimski trumi". Ves svet se l® mogel prepričati, kaj da moramo Hrvati •n Slovenci še-le s poganji zahtevati, da se tešemo režima iu vladnega sistema, Id ga le poklical v življenje in izvajal v velesrb-«kem smislu vodja demokratske stranke Svetozar Pribičevič in so ga potem od njs-W prevzeli radikali in izvajali kajpada v " jo in ne Pribičevičevo korist.
Jugoslovanski klub jo tudi temu pri-®erQo postopal v narodni skupščini. Ko fadikali niso dali odgovora, ali zagrebški Predsporazum sprejemajo in ratificirajo ali j1; in zahteve Hrvatov in Slovencev v pro-polu niso začeli takoj izvajati, je bilo za jugoslovanski klub dano naravno stališče: Vstopal je v narodni skupščini, kakor da ^rebškega protokola sploh nikdar ni bilo! ato ni volil radikalnega predsednika ''rodne skupščine, ki je bil izvoljen z rafalnimi, džemijetovskimi in nemškimi 1'asovi ter je dobil tako večino, 122 glasov, Pam jih je demokrat Pečic': dobil samo 41. (3vnotako sestava samoradikalne vlade ni "la odvisna od Jugoslovanskega kluba ozi-0tfl* Soahove parlamentarne skupine.
Vsak politični otrok ve, da je bilo od Pašiča, odnosno od radikalne stranke odvisno, ali sprejme s koalicijo še koga druzega ali pa vlada s pomočjo Nemcev in džemijetov-cev sama. Razlika je le ta, da bi bili Hrvati in Slovenci to samoradikalno vlado podpirali, ako bi bila nastopila pot pravičnosti, ravnopravnosti in poštenosti in bi bila pokazala resno voljo za sporazum, za spremembo ustave in notranjo preureditev države po zahtevah hrvatsko-slovenskega opozicionalnega bloka. Ker pa tega ni storila, so bili Slovenci in bosenski muslimani od prvega dne v neprestani opoziciji. Razlika med opozicijo demokratskega kluba in Jugoslovanskega kluba je le ta in lo precejšnja, da so rad;kali vabili v vlado Jugoslovanski klub in je bila zanj vsak dan dana možnost, da stopi v vlado, ua je Jugoslovanski klub to odklanjal, ker zanj poli tika ni ne fraza ne koristolovstvo, ampak delo za javni blagor. Pribičevič in njegova demokratska kompanija pa je od prve seje narodne skupščine zasledovala samo en cilj, kako najti pot v vlado, pravzaprav do korit Zato je bila njihova opozicija ves čas tako klavrna, opozicija Jugoslovanskega kluba pa resna, načelna in dosledna, pa tudi ostra! Saj bi za demokrate tudi ne bilo nobenega povoda, da ne bi šli v vlado, ako bi se jih bili hoteli radikali usmiliti. Se-li od radikalov v čeru razlikujejo? Ali ni bil zakonski načrt, ki je prinesel linearno povišanje vseh direktnih davkov, v bistvu delo demokratskega finančnega ministra dr. Kumanudija, ki so si ga radikaU samo osvojili? Radikali iu demokrati so drug drugega vredni, vsi enaki srbski he-geraoni&ti, ki skrivajo svoj srbski hegeino-nizem pod krinko narodne edinosti, enaki centralisti in enaki koruj>cionisti z razliko, da so bili radikali vsaj z besedami za sporazum, to je za ureditev države po načelih enakopravnosti, demokrati pa so jih hoteii še pretrumfati s tem, da se urbi et orbi naglašali, da so načelno proti sporazumu, ker da ga ni treba, ker da smo en narod!
Kdo pa je uvedel metode preganjanja političnega nasprotnika in teror, ki vlada danes pod srbsko radikalijo? Ali ni bila to metoda g. Pribičeviča, katerega delo je tudi »Orjuna«? Radikali so verni Pribičevicevi učenci!
Vse to pa slovensko ljudstvo dobro ve, in še ni ničesar pozabilo. Zato pa bo vse »Jutrovo« farbanje ravno tako malo zaleglo kakor laži »Kmetijskega lista«, ki se skriva za imuniteto svojega odgovornega urednika posl. Puclja. Ta je pač že sam izjavil, da dela njegov organ krivico dr. Korošcu z lažjo, ki jo »Kmetijski list« neprestano ponavlja, da je dr. Korošec pristal in podpisal razširjenje srbskega vojaškega zakona na vso državo, dasi je znano in smo to že ponovno konstatirali, da je bilo ravno to izr ključno demokratsko delo in zasluga hi gg. pri »Jutru«-bodo svojemu duševnemu detetu radi povedali, pa samo na uho, kdo da je dotični zakon podpisal!
Vsakdo se danes, ko čuti centralistične udarce na lastni osebi, zaveda, da je imela Slovenija vendar še neke vrste avtonomijo, predno so bile izvršene volitve v konsti-tuanto, dasi so jo ravno gg. demokratje neprestano in dosledno okrnjevali in upravo centralizirali, še predno je bila centralistična ustava sklenjena; zaveda se pa tudi, da je bilo tej avtonomiji Slovenije konec, ko so centralisti demokrati, radikali in samostojneži ob najslovesnejšem in najodloeuej-šem odporu Jugoslovanskega kluba skrpucali in sklenili vidovdansko centralistično ustavo. Še predno se je ta ustava v celoti postavila v življenje, doživljamo po zaslugi radikalov, demokratov in samostojnih, ki so z vidovdansko ustavo ustvarili sedanje stanje, da celo veliki župan Slovenije občuti r.a lasbii osebi, da je velika ničla, da je brezpraven, da je brez zaščite zakona, ker ue more skrbeti on za primeno zakonov in je to izključna pravica belgrajskih vladnih centralistov. Gg. demokrati, ali so vam te konstatacije dovolj ali pa želite še drugih?
NOVO RADIČEVO PIS5HK
Zagreb, 3. oktobra. (Izv.) Danes je do-spolo 17. Radičevo pismo, ki razpravlja o programu angleške delavske stanke. Radič pravi, du jc (a program enak programu IIRSS.
1
I
Razlika med demokrati m radikali.
POVIŠANJE POSLANSKIH DIJET. - RAZPRAVA 0 ZAKONU O TAKSAH. ODDVOJENO MIŠLJENJE JUGOSL. KLUBA.
Belgrad, 3. oktobra. (Izv.) Na današ-j nji seji narodne skupščine je prišel kot ■ prvi na vrsto skupni predlog demokratov i in radikalov, da so poslanske dnevnice po-( višajo od 180 na 300 dinarjev dnevno. Kot prvi govornik je v imenu Jugoslovanskega kluba podal dr. Hohnjec izjavo, da Jugoslovanski klub obsoja to povišanje in da bo glasoval proti. Za njim sta podala enako izjavo Vojislav Lazic (zemljoradnik) in Divac (soc. dem.). Od demokratov in radikalov ni govoril nihče. Pri glasovanju je bil predlog sprejet, "roti so glasovali Jugoslovanski klub, zemijoradniški klub in soc. demokrat Divac.
Nato so je pričela razprava o izpre-roettibi zakona o taksah. V ii jenu Jugoslovanskega kluba je podal oddvojeno mišljenje posl. Vesenjak s sledečo utemeljitvijo:
Po povišanju — ne izjednačeniti — obstoječih zakonov o direktnih davkih, ki neenako obremenjujejo poedine pokrajine, je g. fin. minister predložil in je vladina večina sprejela z razmeroma malimi izpremem-bami »Predlog zakona o izmenama i dopu-nama u zakonima o taksama i pristoj-bama.c
Od vladine večine sprejeti predlog jo za široke sloje državljanov* osobito še za . ^premožne in malo premožne velika nova ''obremenitev. V tem oziru je socialno krivičen in bo slabo vplival na ekonomski razvoj v naš? zemlji. Povrh tvorijo nekatere določbe enostransko obremenitev v nekaterih krajih, kjer veljajo še posebni zakoni in posebej dohodarstveno-kazenski red. Zanimivo je povrh še to, da se ne razširjajo na naše kraje nekateri tarifi srbskega tarifnega zakona, ki so ugodnejši od naših, sedaj veljavnih, temveč se uveljavljajo predvsem oni, ki prinašajo le nove obremenitve. Duhu izenačenja bi pač odgovarjalo, da se dobrine in bremena enako raz-širjujejo in da se tudi posebej iz tarifne naše zakonodaje vzame ter aplicira na srbijanske kraje, kar je dobro in administrativno tehnično ter pravno pravilnejše in modernejše.
Predstoječi, od vladine večine sprejeti predlog moti predpise o postopanju v naših pokrajinah veljavnega civilno-pravnega in kazensko-pravnega reda, in se ne more v nekaterih posameznostih opraviti ž njimi v red.
Predlog vladine večine prinaša določila, ki ovirajo in otežujejo prosvetnim društ-
vom njihovo plemenito, nesebično in po« trebno delo ter otežujejo, da ne rečemo cesto i onemogočujejo revni mladini sploh srednješolsko in visokošolsko izobrazbo, kar ni v skladu s tozadevnimi določili ustave.
Že stari srbski zakon, še bolj pa nje« gove sedanje izmenjave in odpolonila, je izgubil svoj prvobitni značaj in predstavlja konglomerat taks, pristojbin, direktnih in indirektnih davkov, kateri imajo le fiskalne svrhe, in to tako pretežno enostransko razdeljeno, da očividno ščitijo in favorizirajo gospodarsko močne, a izkoriščavajo gospodarsko šibke in nesamostojne sloje.
Velika napaka v predlogu vladine ve« čine je tudi, da določa neverjetno visoke drakonične kazni in sicer navadno podvojeno do podesetorjeno predpisano takso, povrh pa še globalno kazen. Tudi je neumestno, da se določa za državne nameščence šc posebne kazni izven njihovega disciplinarnega postopka in se jim določajo posebne nagrade. Oboje je resnega in objektivnega uradnika nevredno, odnosno ga žali ter povzroča pri prebivalstvu slabo razpoloženje napram njim.
Pri obravnavi predloga v fin. odboru so zastopniki »Jugosl. kluba in »Jugosl. muslimanskega kluba« opozorili na škodljive posledice za vse naše narodno gospodarstvo, če se sprejme ta zakonski predlog v tej obliki, zato smo predložili celo vrsto izprememb, toda vladina večina in g. fin. minister je kljub našim jasnim dokazom sprejel le nekatere. Iz tega razloga smo prisiljeni, predložiti naše izpremembe in dopolnila plenumu r,narodne skupščine« in apelirati na njeno uvidljivost. Predlogi zasledujejo lc cilj, da koncedirajo državi, kar jej je za vršenje njenih funkcij potrebno, obenem pa tudi po možnosti ščitijo slabe, omogočujejo napredovanje ekonomskega življenja, odpravljajo enstranske obremenitve po slojih in pokrajinah ter vzbujajo pri državljanih zavest osebne in stvarne pravne sigurnosti in administrativne objektivnosti.
Tej motivaciji sledijo izpreminjevaln? predlogi Jugoslovanskega kluba in Jugoslovanskega muslimanskega kluba k vseni točkam zakona, ki so potrebne korekture in izprememb.
Razprava se bo nadaljevala v petek, ker je jutrišnja seja določena za razne interpelacije.
za scclafno politiko.
Belgrad, 3. okt. (Izv.) Kakor smo že snoči poročali, namerava vlada ukiniti nekatera ministrstva, med njimi tudi ministrstvo za socialno politiko, tako da bi oddelek za invalide in dobrovoljce prešel na vojno ministrstvo, stanovanjski oddelek na pravosodno ministrstvo, oddelek za prehrano pa na notranje ministrstvo. Jugoslovanski klub je na današnji seji sklenil, da bo pričei odločno borbo proti ukinitvi tega ministrstva in zahteval, da se ukine ministrstvo za narodno zdravje, njegove agende pa preneso ua ministrstvo za socialno politiko.
Razprava o šolskem zakonu.
Belgrad, 3. okt. (Izv.) Na današnji seji odseka za šolski zakon se jc razpravljalo o prehodnih naredbah, ki govore o razvrstitvi v nove kategorije, katere so po novem zakonu samo tri. To jc zelo težko, ker so v Srbiji srednješolski profesorji razdeljeni na 12 kategorij. Pri uvrstitvi učiteljev veronauka v novi zakon se je pozabilo na doktoric botfoslovja. Posl. S k u I i . * * jc stavil predlog, da sc doktorji bogoslovja lahko uvrste brez profesorskega izpita. Ta predlog jc bil sprejel. Največ se je raz-oravljalo o konkurzu. Opozicija je predla-
gala, da konkurz ostane, med tem ko so bili radikali za valdni predlog, po katerem ima minister za prosveto pravico premeščati profesorje in učitelje po svoji volji. Ker v tem vprašanju ni prišlo do sporazuma, je razprava odložena na jutri.
Belgrad, 3. okt. (Izv.) Načrt novega šolskega zakona vsebuje ukinitev krajnih, okrajnih in višjih šolskih svetov. S tem bo ukinjeno še tisto malo šolske avtonomije, ki jc ostala. Jugoslovanski klub je na svoji današnji seji o tem razpravljal in sklenil, da bo vodil boj, da ostanejo vsi šolski sveti z neokrnjeno šolsko avtonomijo.
Vlarfa in Radič.
Belgrad, 3. okt. (Izv.) Tu se nahajata, kakor smo že javili, hrvatski pokrajinski namestnik dr. Čimič in zagrebški šef policije dr. Gojkovič. Prejela sta od vlade navodila, kako naj postopata, če se vrne Stjepan Radič. To postopanje obstoji v tem, da se Radič aretira in izroči sodišču. Dr. Cimič s tem postopanjem soglaša in je vlado zagotovil, da se bo polovica hrvatskih kmetov oddvojila od Radiča, spremenila politiko abstinence in sodelovala v parlamentu.
AKCIJA 0P0ZICI0NALNIH POSLANCEV IZ JUŽNE SRBIJE.
Bolgrad, 3. okt. (Izv.) Že nekaj dni se trdovratno širijo vesti, da bodo iz demokratskega kluba izstopili poslanci iz Južno
Srbije A r s i 6, R a j k o v i č in A n a s t a -z i j e v i č. Po neki verziji nameravajo vstopiti v radikalni klub, drugi pa trdijo, da hodo ustanovili novo stranko, ki bo stala ua stališču avtonomije za Južno Srbijo. Ti poslanci upajo, da se jim bodo pridružili vsi ostali poslanci iz Južno Srbije brez ozira na stranke.
LIKVIDACIJA BALMSKH BANKE.
Zagreb, 3. okt. (Izv.) Danes dopoldne oB 10. se je vršila likvidacijska razprava Balkanske banke. Iz Belgrada jo prišlo 6 zastopnikov tamkajšnjih bank, ki so bili zelo ogorčeni in so zahtevali, da se krivci zapro. Zastopniki zagrebških bank so se trudili za to, da se izogne konkurzu. Raz-orava je bila preložena na 23. oktober.
Dr. Beneš na Dunaju.
Dunaj, 3. okt. (Izv.) Dr. Beneš se je ria svojem povratku v Prago ustavil danes na Dunaju. V palači češkoslovaškega poslaništva ga je obiskal avstrijski zunanji minister dr. Griinberger. Dr. Beneš je nato obiskal kanclerja dr. Seipla in se ž njim dolgo razgovarjal o tekočih političnih in gospodarskih vprašanjih.
Nemški državni zbor.
Berlin, 3. okt. (Izv.) Državni zbor danes ob 2. popoldne še ni pričel s plenarno
sejo, ker še vedno zborujejo odseki in strankarski klubi. Splošno prevladuje mnenje, ria se bo sedanja vlada držala.
novi podmorntki.
Rim, 3. okt. (Izv.) »Giornale d'Italia^ poroča iz Genove, da se je posrečilo italijanskim strokovnjakom sestaviti nov model podmornika, ki prekaša vse dosedanje vrste podmornikov. Prvenstvo Italije v tem orožju je s tem zagotovljeno.
uspehi rr/:: k a . ^ o umoru v janini
Rim, 3. okt. (Izv.) Italijanski člani preiskovalne komisije o umoru v Janini so se danes preko Brindisija pripeljali v Rim, da poročajo Mussoliniju o rezultatih preiskave. Večina morilcev so načelniki razbojniških tolp. Morilcev je bilo 13, od katerih so 12 prijeli na grških, enega pa na albanskih tleh.
lloyd George o zmagi Pomcareja,
Konccm septembra, ko je opustila Nemčija pasivni odpor, se jc oglasil tudi snani Lloyd George. Iz «N, F. Presse«, ki jc prinesla njegovo izjavo, posnamemo sledeče:
Čudno je, da je mogla Nemčija toliko (fasa vzdržati. Kaj bo konec, dogovor ali zmeda? Vidi sc, da sprave šc ne bo tako kmalu, pač pa se mi zdi, da se bo vse skupaj popolnoma zamotalo, Poincare ne zahteva samo opustitve pasivnega odpora kot bistveni pogoj za pogajanja, temveč naravnost pove, da Francija ne bo preje izpraznila Poruhrja, dokler ne bo plačala Nemčija zadnjega reparacijskega obroka.
In baš, ker je Poincare s Francijo vred •rztrajal v namenu, da obdrži najvažnejše nemško industrijsko ozemlje v posesti in pod kontrolo, ravno zato se jc odpor podaljšal. Čc bo po opustitvi odpora Francija stavila velikodušne pogoje, potem bosta šli reparacija in sprava lahko z roko v roki. No, in kako je s pogoji? Poincare mora računiti z dvojnim javnim mnenjem; vsako ima različne nagibe in različne cilje. Eno jc mnenje imperialistične Francije, ki ji gre samo za gospostvo in nič za reparacije, razen kot izgovor. Drugo je pa mnenje kmečke in meščanske Francije, ki hoče od Nemčije za obnovo opustošenih
Avtomobilizem v Amerik!.
(Konec.)
Loonard P. Ayres, prejšnji statistik ■Rockefellerjcvega instituta in sedaj podpredsednik neke velebanke v Clevelandu, jc izdal pred kratkim brošuro: »Autoin-dustrija in njena prihodnost.« Pride na tri različne načine do zaključka, da sc da število nakupovalcev avtomobilov v Uniji v najboljšem slučaju omejiti z dvajset milijoni. To je po zadnejm ljudskem štetjit nekako število belih v Ameriki rojenih mož, nad 21 let starih; dvajset milijonov jc obenem število ameriških belih redbin; in dvajset milijonov je tudi število tistih, po kojih poklicu in pridobitnem načinu sklepamo lahko na možnost nabave avtomobila. Od teh dvajset milijonov si jih je pa nekaj lahko omislilo avtomobil šele potem, ko so šle cene dol. To sc je medtem že zgodilo. Ko je lanskega novembra eden največjih tovarnarjev znižal ceno tvojih voz od 350 na 300 dolarjev, so si lahko nabavili avto kar štirje milijoni Čeprav nc smemo vzeti vseh teh ameriških računov dobesedno, vendar vidimo, kam vodi nadaljnji razvoj.
Kako dolgo časa bo opisani proces mogel trajati, tega ne ve nihče povedati
pokrajin posojeni denar nazaj. Težko je, ustreči obema. Zgodilo se je že, da sta se obojni koristi združili, a zveza pa ni bila davkoplačevalcu nikdar v dobro. Francija si lahko z aneksijo Porenja in Poruhrja pridobi moč in slavo, denarja za franco-skega kmeta pa s tem nc bo dobila. Ta dobro ve, da zasedba teh krajev njemu ni nikoli nič koristila, temveč mu je povzročala samo nepotrebne skrbi. Rajšc ima denar na roko kot pa oddaljeno bobnanje, Poincareja drži sedaj najbolj prva stranka, pri volitvah v prihodnjem mai*cu ima pa glavno besedo druga; zato jc treba iti na roko obema. Misliti mora pa še na tretjo skupino, jako mogočno, na posestnike plavžev in na finančnike, ki gledajo z željnimi očmi na neizčrpljive zaklade ruhrskega premoga, ruhrskih topilnic in tovaren. Poincare mora ostati ob Ruhri, da ustreže javnemu vojaškemu mnenju; mora zadovoljiti kmeta in mu pokazati denar, ki teče kot reparacijsko zlato v francoske blagajne; mora ustreči magna-tom železa in jekla in jim kazati vabljivo sliko bogate industrijske kontrole ob reki Ruhri.
Kako naj bo potem velikodušen? Zato ne bo prišlo do resnične sprave. Nemci nikdar nc bodo priznali pogodbe, ki jim vzame Poruhrje; vlada, ki bi kaj takega naredila, bi prav v onem trem^ku ne imela nobene avtoritete, ko bi ji bila bolj potrebna kakor v kateremkoli času dosedanje nemške zgodovine.
Potniki mi pravijo, da v Nemčiji zmeda narašča, pojavljajo se čimdalje bolj tatvine, življenje ni varno. Pride zraven še katastrofa marke, nihče nc more ne prera-čuniti in ne naročiti. Če gre gospodinja od doma na trg, lahko ves pripravljeni denar zavozi, preden pride tja; tako pada denar. Čc si hoče kdo kupiti par čevljev, mora imeti svoto, ki bi sc je bil pred vojsko ustrašil sam bogati Rockefeller. Milijoni skačejo okoli kakor kobilice toplega poletnega jutra. Življenje v Berlinu mor. biti tako kakor v kakšni slabo opremljeni no- i rišnici. Nemška disciplina in samoobvlada sta preprečili dosedaj hujše pojave; a avtoriteta jc vsak dan manjša in zima prihaja. ' Morebiti bi takojšnji sporazum situacijo še rešil; a treba bi bilo več tednov, preden bi tovarne spet delale in bi premogovniki obratovali. Še več časa bi bilo treba, preden bi prestrašeno marko spet zvabili ven na dan. Vendar bi bilo pred zimo že vse v redu.
Francija je prepričana, da se bo morala Nemčija takoj in nedvoumno vdatir Mislim, da je Poincare Baldwina prepričal, da je za angleško vlado prepozno, če za-počne akcijo na svojo roko. Saj ima francoska vlada dokaze v rokah, da bo Nemčija kapitulirala. Nemčija more sedaj še manj plačati, kakor jc mogla pred dvanajst meseci. Francija bo torej ostala ob Ruhri, in ne bo dobila nobenih reparacij. Bodočnost je odvisna od vodstva Nemčije. Morebiti bo prišla prehodna doba razpada in lokalne anarhije, in Nemčija bo brez moči in zlomljena. A Nemci so izobraženi in dobro vzgojeni in imajo močan čut dolžnosti do občine in države; tudi čc gredo začasno narazen, bodo slednjič vendarle prišli skupaj. Ko se bo to zgodilo, bosta Francija in Belgija zleteli iz Poruhrja ven — brez reparacij. Okupacija nemškega ozemlja po francoski armadi za 20 do 30 let je pravtako nemogoča, kakor bi bila zasedba francoskega ozemlja po letu 1870 skoz dvajset ali trideset let.
Rusija še živi; boljševizem tega velikega ljudstva ni ubil, in ne dvomim, da bi boljševizem spremenil tudi rusko evropsko politiko. Ko bo Rusija ozdravela in bo hodila zdrava okoli, bo drugače govorila o mejah, ki so ji bile v njeni slabosti vsiljene. Rusija in Nemčija bosta imeli skup-
A v industrijskih krogih govorijo včasih že prav resno o »avtomobilu bodočnosti«, ki bo stal 150 dolarjev; morebiti ga še nc bo kmalu, prav gotovo pa tekom prihodnjih pel let. 150 dolarjev je po današnjem kurzu 12.750 dinarjev ali 50.000 kron. V tisti izmeri, kakor raste produkcija, se zmanjšujejo napravni stroški. Neka tovarna, ki je napravila na leto več kot 100.000 avtomobilov in ki v Detroitu še ni največja — Detroit jc nekako središče industrije —, je dvignila čisti dobiček od leta 1921 na 1922 za 63 odstotkov ali za šest milijonov dolarjev, in jc leta 1922 ceneje prodajala kakor pa leta 1921. Zvišana p»odukcija jc zvišala dobiček in obenem pocenila vozove.
V nekem avtomobilnem strokovnem listu piše Raymond B. Brescott: >-Za avtomobil ne bo nikdar pričel čas nasičenosti, temveč samo številka nasičenosti; to se pravi: prej ali slej bo prišel dan, ko bo povečanje nabavne zmožnosti cbčinstva v direktnem razmerju z rastjo prebivalstva. Za. Ameriko kot celoto bo prišla stabilizacija okoli leta 1930; tedaj bo v Uniji okoli 17 milijonov osebnih in okoli 5 milijonov tovornih avtomobilov. To jc mnenje strokovnjakov. Šc bo trajalo nekaj časa, preden bosta nabavna zmožnost in pa rast prebivalstva skupaj; danes ie orva šc da-
ne pritožbe. Francija lahko Nemčiji ubrani, da sc spet ne oboroži, ne more ji pa ubraniti, da oboroži Rusijo. Zadnji dogodki nc bodo prinesli nobenih reparacij; čc se bodo pa ponavljali, bodo prinesli neizogibno povračilo. Zmaga Poincarejeva pa lahko Franciji več škoduje kakor so pa škodovale Bismarckove robatosti Nemčiji.
Tako pravi Lloyd George. Besede mu je deloma diktirala ozlovoljcnost vsled lanskega prisiljenega odstopa; vendar ima pa mož zdravo sodbo in so njegova nami-gavanja o Rusiji in Nemčiji direktna izpod-buda, naj ti dve sili vendar že enkrat korakata skupaj; proti Franciji, ki hoče zrasti Angliji čez glavo.
Janko Jovan:
SKočlIlN prometne ovire
Železniški promet je ves čas obstoja naše države glavna hiba v državnem gospodarstvu. Toliko različnih eksperimentov, kakor jih je delala uprava državnih železnic s potrpežljivostjo pridobitnih krogov, nismo doživeli nikjer drugod. Bili so časi, ko je železniški promet na državnih železnicah posloval tako slabo, da smo se bali, da ves promet lepega dne ne preneha. Zlasti desolaiae razmere so vladale v območju subotiško direkcije, kar je bilo za Slovenijo, ki je navezana od tam dovažati živila, naravnost neznosno. Tem težje občutljivi so bili neredi za nas, ki smo hvala Bogu tudi po prevratu še imeli doma urejene železniške razmere iu se je kaos pričel šele z Zagrebom. Sprejemanje tovornega blaga se je cesto nepričakovano ustavilo in to tako, da se je zdelo, kakor bi bila ena direkcija drž. železnic z drugo, in uprava državnih železnic z južno železnico v vojnem stanju. Kadar pa je promet kolikor toliko deloval, je korupcija otežavala dostavo praznih vagonov. Če bi kdo zbral vse kritike o upravi državnih železnic od 1. 1918. naprej, bi ti članki iz raznih časnikov tvorili foliante.
Reparacijsko dobave iz Nemčije so pomagale, da se jo odklonilo pomanjkanje vagonov in lokomotiv. Ko pa smo imeli vagov-ni park izpopolnjen, je bila zopet podela vagonov na posamezne postaje trd oreh za upravo drž. železnic; dočim tam, kjer je bila potreba, vagonov ni bilo, so bili zopet na drugih postajah natrpani tako, da so omejevali promet, prav taka nesmisel je bila, da so se drva odpošiljala v zaprtih vagonih, a za žito in moko je bilo dolgo časa mogočo dobiti le odprte vagone. Po dolgem, dolgem času se je promet vendar le obrnil na bolje, vendar jo še vedno dosti opravičenih pritožb za nered, ki še dolgo ne bode odpravljen. Samo vprašanje reklamacij radi nepravilno zaračunanih tarifov in odškodninskih zahtev je še pereča točka v tej nesrečni upravi.
Ko je naša vlada povsem nepričakovano in v nasprotju z obstoječimi konvencijami čez noč vzela v upravo južno železnico, je bila vest o ti izpremembi verojetno neprijetno sprejeta v krogih, ki so upravo državnih železnic doslej bližje poznali. Na celi stvari je to žalosten pojav. Kajti iz državnega in narodnega stališča bi morali ta prevzem pozdravljati in se ga veseliti, a v bojazni, da nova uprava prinese pogor-šanje razmer, so ta euvstva utonila. Edino še zatrjevanje, da ostane notranja uprava nespremenjena, je neprijetne utise nekoliko ublažila.
Bojazen, da nova uprava ne prinese dobrot, ni bila neutemeljena. Sredi septembra je uprava državnih železnic ukinila reekspedicijo blaga v območju zagrebške direkcije, počenši s 1. oktobrom. Ta odredba je zlasti na Hrvatskem povzročila veliko razočaranje in nezadovoljnost. Kdor ve, kako se vrši trgovina npr. z žitom, ve tudi, da je reekspedieija blaga za nemoteno trgovino samo po sebi umevna. Reekspedi-
leko večja. Amerika bo itnela toliko avtov, kolikor je tam domačih samostojnih gospodinjstev, torej za danes okoli 20 milijonov. To velja seveda samo toliko časa, dokler se število gospodinjstev ne pomnoži; potem bo šlo oboje vštric.«
Z drugega vidika pa razmotriva to vprašanje strokovnjak v časopisu »The financial Revue« in pravi: »Leta 1922 je avtoindustrija določila meje bojnega polja v bodočem boju za življenje najsposobnejših. Že je izginilo dosti slabejših tekmecev, vsled brezobzirne konkurence in vsled opetovano znižanih cen. Glavne skupine so sc polagoma centralizirale in so zbrale vse svoje produkcijske moči za zadnji odločilni konkurenčni boj, iz katerega jih bo izšlo le malo živih.« Povprečna cena osebnega avta je znašala leta 1921 900 dolarjev in se jc znižala v letu 1922 za 14%, na 770 dolarjev — to jc povprečna cena, nc ona, omenjena od 350 do 300 dolarjev, ki velja za najbolj cencnc vozove —; povprečna cena tovornega voza jc padla v istem času za 21%, se je znižala od 1326 dolarjev na 1050. Centralizacija bo šla naprej. 2e danes pride 83% vse produkcije na šest tovaren. Ford jc napravil leta 1922 1,233.000 osebnih in tovornih avtomobilov, za 33% več kakor leta 1921 z 928.000 avtomobili. Teh 1,233.000 voz je
cija je odprema blaga, ki je došlo na neko postajo, na deljne postaje, ne da bi se blago iztovorilo, ampak se v istem vagonu dirj. gira dalje. Ker ta odredba ni zadevala juž ne železnice, bi trgovci naravno vse blago kjer jo to mogoče, adresirali na postaje južno železnice, dasi bi se radi daljnega prevoza na postajo državne železnice prevoz podražil.
V 92. številki Uradnega lista pa je Dr. žavna uprava južne železnice objavila Od. redbo za izvozno sezono 1923-24 to je za čas od 11. oktobra 1923 do 1. marca 1924, Glasom te naredbo je z veljavnostjo od 11 oktobra: 1. Za blago vseh vrst prepovedana ponovna predaja (reekspedieija) brez pretovoritve; 2. Rok za natovarjanje in i?, tovarjanje je skrajšan na 6 ur; 3. Stojniri.j je zvišana na 20 Din za uro od vsakega va gona.
Ta odredba Državno uprave južne že. leznice je skrajno nepremišljena, neuteme ljena in škodljiva trgovini ir. konsumen-tom, zlasti, ker zadeva v prvi vrsti pošilj. ke živil.
Odredba je nepremišljena, ker se prav nič ne ozira na interese trgovine, katera \ prvi vrsti zaposluje železnice. Dokazuje, da uprava državnih železnic v Belgradu, kjei se je ta naredba rodila, prav nič ne poznt naših gospodarskih razmer ali pa če jil pozna, nima smisla zarije in volje, da bi jil upoštevala. Veletrgovec v Sloveniji pra\ nič ne ve, koliko časa poteče od dneva, kt v Vojvodini blago kupi, pa do dneva, k( blago dospe do namembne postajo. Prvi' ne ve, če bo na mestu nakladanja vagor dobil, in potem ne ve, koliko časa se b( vagon zibal na potu. Svoje nakupe ured pač po tem, koliko ima približno preraču njeno svojo potrebščino. Če bi bil primo ran odpošiljati blago vedno iz kraja utova renja direktno na naslov kupca, potem b imel opraviti z neprestanimi urgevcarai pritožbami in očitki radi netočne dobave Računati mora tudi z dejstvom, da posa mezni prejemnik ne bo pazil na vse forma litete, ki so potrebne nasproti železnic v slučaju reklamacije radi odškodninski! zahtev, povzročenih vsled poškodbe, pri manjkljaja itd., kakor tudi ne na eventuel nost, ako je blago radi kakovosti oporekat itd. Da more svoje naročnike točno postre či, da more paziti na vse formalnosti, ki s< pri prevzemu blaga potrebni, je veletrgovei dirigiral blago na svoj naslov, in odtod m postaje posameznih odjemalcev. Če bi že leznice poslovale tako kot so v normalni! časih, bi seveda disponiraitje na posamez ne odjemalce ne bilo najmanj težavno, ; ker na redno in pravočasno dostavo blag; danes trgovec ne more računati, se je mo ral odločiti za opisani način. Ta način je 1 prvi vrsti povzročila železniška uprava sa ma, vsled česar bi ga ne smela odpravil in prepovedati vse dotlej ne, dokler ne na pravi sama reda v prometni službi. Kar na enkrat prekucniti vpeljani red pri opisa nih razmerah, pa je menda še več kot 110 premišljeno.
Neutemeljena pa je prepoved, ker m bo imela nikakega praktičnega uspeha Spada med odredbe za čas izvozne sezone Iz tega se domneva, da hoče železnica s t( odredbo pospešiti promet na železničnil progah. Prav tega namena pa ne le ne b< dosegla, temveč bo promet še ovirala. Raz mere so pač take, da bo trgovec rad ali ne rad moral že naprej blago dirigirati naj prej na svoj naslov in odtod šele dalje. Mo ral pa bo, ko blago prispe, naročiti tako še en vagon, da blago preloži in ga poten pošlje naprej. Namesto da se pošlje, pri speli vagon naprej brez pretovarenja, b morala železnica dostaviti še en vagon i tako bo praktični uspeh edino le ta, da b postalo pomanjkanje vagonov iu se bo pro met na glavnih postajah oviral.
skoraj polovica vse ameriške pr< dukcijc 1. 1922, ki je znašala okoli 2,750.00 voz. Na drugem mestu je General Motoi Corporation s 454.000, potem Dodge 165.000, Studebaker s 110.000, nato Wi lys-Obcrland in Hudson-Esser s »koma 100.000 vsak. Vzemimo 100 dolarjev <k bička pri enem vozu, jc ta 100.000 voz 1 milijonov dolarjev ali najmanj 3 milijarc naših kron. Kje je Ford?
Tudi čc primerjamo avtomobilno ze visoko stoječo Francijo, se moramo čudi
V vsej Franciji je bilo koncem leta 19. 360.000 avtov, sredi 1923 okoli 400-00 torej niti letna produkcija druge amerisl tvrdke in samo tretjino Forda.
Morda bo koga zanimalo, čc priden nio k tej razpravi številke vse naše jug slovanske zunanje trgovine leta 1921 1922:
Leta 1921: Izvoz 2.460,737.562 Dj uvoz 3.076,430,434 Din, skupaj uvoz in >; voz 5.537,167.9% Din = 5 milijard in p< Leta 1922: Izvoz 3,071,534.639 D* uvoz 4.548,495.8% Din, skupaj izvoz uvoz 7.620,030.535 Din = 7 milijard in P< Ford jc zaslužil lansko leto pri kur 80 dinarjev za dolar in pri dobičku J1 dolarjev za avto deset milijarda narjev*
Škodljiva je ta prepoved za trgovca in
za konsumenta. Vzemimo le en slučaj, "a žcleznica ob dospetju prvega vagona tudi preskrbi drugi vagon, kamor bo blago pre-iožiti. Če dospe trgovcu en vagon, bi to še šlo, a kaj kadar mu je aviziranih po 5 ali več vagonov. Da bi mogla železnica tik k dospelemu vagonu postaviti drug vagon, kamor bi se blago preložilo, je tehnično nemogoče in tako bo treba blago basati v vreče, nalagati v voz ln voziti k novemu vagonu, ki ma oditi naprej. Vseh stroškov ne bo mogel trgovec naprtiti kupcu v breme, vendar pa bo prisiljen te nove stroške kalku-lirati v ceno. Tako bo oškodovan trgovec in bo podraženo blago. Če pomislimo, da so že doslej večje tvrdke plačevale ogromne zneske za stojnino, ker niso mogle v 24 urah izvršiti odpreme, oziroma uskladiščiti blaga. Ako pa pomislimo, da je sedaj stoj-pina zvišana na 20 Din in je čas za izto-varjenje določen le na 6 ur, je naravnost nemogoče, da bi trgovec, ki prejme več va-eonov na en dan, mogel ta čas izkoristiti.
Uprava državnih železnic, kakor tudi Državna uprava južne železnice ste z nesmiselno prepovedjo o reekspediciji blaga pokazali, da jima v veliki meri nedostaje umevanje za gospodarske koristi državljanov. Dolžnost korporacij, ki imajo zastopati koristi trgovine, v prvi vrsti trgovske zbornice, kakor tudi dolžnost narodnih zastopnikov je, da podvzamejo potrebne korake, da se nesmiselna in škodljiva prepoved zopet razveljavi in to še pred 11 oktobrom, ko ima odredba državne uprave južne železnice stopiti v veljavo.
Iz zunanje politih
*	Mussolini ia fašizem. Vesti iz Rima naglašajo, da se motijo tisti, ki spričo sedanje krize v fašizmu menijo, da namerava Mussolini zmanjšati moč in vpliv stranke ali da se namerava ločiti od nje. Dejstvo je le, da Mussolini vstraja na svojem načrtu, da v fašističnih masah izvrši revizijo in stranko preuredi. Sedanji notranji spor se ima poravnati tako, da tisti, ki zavzemajo v stranki vodilna mesta, ue morejo biti politični kandidati. Iste rimske vesti pravijo dalje, da v fašizmu res obstojajo dve duši, toda Mussolini stoji nad obema in ima popolnoma svobodne roke.
*	Proti odcepitvi Porenja. Minolo nedeljo se je vršilo v Kolinu ob Reni velikansko manifestacijsko zborovanje proti odcepitvi Porenja od Nemčije. Navzočih je bilo nad 100.000 ljudi. Govorili so zastopniki vseh strank, ki so se spominjali tudi Nemcev, na Štajerskem, Koroškem in Tirolskem. Sprejeli so resolucijo, ki naglaša, da hoče Porenje neločljivo ostati zvezano z deželo materjo. Zborovanje so zaključili i nemško himno.
Politične vesti.
4- Službena pragmatika železničarjev |e bila na seji narodne skupščine dne 2. oktrobra sprejeta z glasovi radikalsko-tur-ško-nemške večine. V imenu Jugoslovanskega kluba je na plenarni seji poslanec Žebot z ostrimi besedami ožigosal ta nazadnjaški zakon. Parlamentarna večina pa je bila gluha za vse pametne nasvete in je zakon sprejela, kakor ga je predložil železniški minister dr. Velizar Jankovič. le v zakonodajnem odboru je Jugoslovanski klub po svojih zastopnikih nastopil proti kričečim določbam zakona in stavil izpreminjevalne predloge. Poslanci Hohnjec, Gostinčar, Žebot in Kugovnik so v odboru predlagali celo vrsto izprememb v korist železničarjem. Toda večina oziroma minister, je do malenkosti vse zavrgel. Železničarji bodo sedaj uživali dobrote negotovosti, V štirih mesecih po razglašenju zakona morajo biti izdane določbe, kdo še ostane v službi Tekom dveh mesecev od dneva raz-jlasitve mora vsak železničar doprinesti •pričevala usposobljenosti za službo. Železničarji bodo po tem zakonu izročeni di-iciplinarnim in upravnim kaznim, ki so lelo drakonične. Tako je prva kazen pismeni ukor, potem so pa denarne kazni, ki odmerjajo tako-le: predpostavljeni šef 14 tridnevno plačo, načelnik oddelka na osemdnevno plačo, direktorji do 15 dnevne plače in minister do 30 dnevne plače. Po-Jzročeno škodo morajo plačati železničarji. Disciplinarno postopanje se razteza tu-ii na penzioniste, — Porazdelitev osebja H kategorije in plačilne stopnje se prepu-fe ministrskemu svetu. — Uprava more ^emeščati železničarje po celi državi, ka-w hoče, in če se bo v tem oziru posto-Palo po izjavi ministra, potem bodo Slo-'enci romali v Srbijo, Srbijanci pa seveda J Slovenijo. — Posebno lepa je določba 1 205, ki se glasi: Uslužbenci v celi kra-levini uživali bodo stalnost po preteku tah let od dneva, ko stopi v veljavo ta j?kon, brez ozira na dosedanje predpise.
pomeni ta odredba, si lahko vsakdo )rcdstavlja, Z dnem, ko stopi ta zakon v ^Ijavo, bodo stavljeni vsi železničarji na 'izpoloženje. — Na trditve posl. Zebota, železničarji niso zadovoljni s tem za-*°nom, ie izjavil minister, da so takozvani
nacionalni železničarji odobrili predlog ln so z njim popolnoma zadovoljni. Edino ta organizacija se zdi ministru taka, s katero se more razgovarjati in kateri zaupa. Ali ji železničarji z ozirom na tako postopanje morejo zaupati, je pa drugo vprašanje,
-f Lahek in precizen odgovor. »Jutranje Novosti« niso s »Slovencem« pravr nič zadovoljne, kar je za nas jako lepo spričevalo in dobro znamenje. Posebno nezadovoljne so »Jutranje Novosti« z našim vprašanjem na naslov belgrajske vlade, zakaj ni naša vlada dala pravočasno registrirati pri Društvu narodov rapallske pegodbe. Na to vprašanje se da oo »Jutranjih Novostih« »jako lahko odgovoriti in to zelo precizno«. A kako se glasi ta »precizni odgovor«? Evo ga: »Zakaj vlada rapallske pogodbe ni poprej registrirala p. i Društvu narodov, bo že ona v e d e 1 a 1« Ali ni to »zelo precizno«?
BIstvevm 'določbe
(Dalje.)
Popolna oprostitev od vojaške službe.
Čl. 50 določa, da se vojaške službe popolnoma oproščajo: 1. stalno nesposobni; 2. oni začasno nesposobni, ki do dovršenega 25. leta starosti ne bi postali sposobni za vojaško službo; 3. edini sin za delo popolnoma nesposobnega očeta, ki živi od poljedelstva ali lastnega rokodelstva in plačuje 20 Din neposrednega davka ali manj, ne vštevši dohodninski davek. Popolnoma se oprošča tudi sin, kateremu je umrl oče in če ima brate, mlajše kakor 17 let. Kot za delo nesposobni se smatrajo otroci izpod 17 let in moški nad 60 let, ali oni, katere spozna komisija za stalno nesposobne. Morebitne pritožbe na vojnega ministra so dovoljene.
Odpust pred	kadrskega rok«.
Čl. 51 določa, kdo da se prec1 odsluže-njem kadrskega roka odpušča iz vojske, in
sicer: 1. kadar postane vojak stalno nesposoben za vojaško službo; 2. kadar postane vojak začasno za vojaško službo nesposoben, se odpusti pod pogojem, da mora vojaško službo zopet nadaljevati, ako postane pred dovršenim 25. letom starosti za to sposoben. Ti se v 31. letu starosti še enkrat pregledajo, če so za službo v operativni vojski nesposobni; 3. oni, ki je med vojaškim službovanjem obsojen na robstvo ali v za/or in bi kazni r. odsl^i! do dovršenega 25. leta starosti; 4. tisti, kateremu so se tekom vojaškega službovanja družinske razmere spremenile. Vsem tem ar dovoljuje skrajšanje kadrskega roka ali pa popolna oprostitev na podlagi tega zakona. Stalno in začasno n^sp-^obnost določuje strokovna komisija.
DoloHi Z2 odložliev clu-je v cfnlnem kadru
Čl. 52 določuje, katerim rekrutom in v kakšnih slučajih so dovoljrje odložitev kadrskega roka. Odložitev se dovoljuje: 1. onim dijakom državnih ali od 'ržave priznanih šol v državi ali tem enakovrstnih šol v inozemstvu, ki prosijo, da se jim odobri odložitev kadrskega roka radi dovršitve svojih študij. Odložitev ne sme presegati 27. leta dMakove starosti; 2. ako je v družini ali zadrugi poleg rekruta samo še en sin ali zadrugar, ki je sposoben za delo, a že služi v vojski, se rekrutu dovoli odložitev vojaškega službovanja za toliko časa, da prvi sin, oziroma zadrugar odsluži kadrski rok. To se nanaša na one rekrute, ki živijo skupno z družino ali v zadrugi; 3. ako imata nastopiti vojaško službo iz ene družine ali zadruge po dva ali več sinov, oziroma zadrugarjev v enem letu, se na željo družine ali zadruge dovoljuje polovici sinov ali zadrugarjev odložitev vojaške službe, dokler prvi sin ali zadrugar, oziroma prva polovica sinov ali zadrugarjev ne odsluži kadrskega roka; 4. rekrutom, ki od-služujejo sodnijsko kazen, se dovoljuje odložitev kadrskega roka do tedaj, dokler te ne prestanejo, oziroma do eventuelne pomilostitve ali vrnitve državljanske časti.
novani za carinike 3 razreda Lovro Ž u n ii Žir, Alojzij Belinger iz Jezerskega, Bogomir Dob nik iz Prevalj in Franjo Eržen iz Tržiča; za carinike 4 razreda Žarko P o p o -v i 6 iz Hotederšice, Vinko S t e r 1 e iz Can-kove in Udarlik Š t a j n d 1 iz Radgone. Pri carinskem uradu v Mariboru za carinike 3 razreda Franjo Knez iz Kozarševa in Dra-gotin Paljaga iz Zemunika; za carinike 4 razreda Oragomir Jovanovič iz Gornjega Cmureka in Vukašin Stojanovič iz Belgrada. V Bohinjski Bistrici za glavnega revizorja Nikolo Vučkovič, dosedanji podse! personalnega odseka generalne direkcije ca-rin. V Velikem Bečkereku za carinika 3 razreda Andrej Pavlin. V Dravogradu za carinika 2 razreda Milenko Manojlovič iz Osijeka, za carinika 3 razreda Ivan Matu-n o v i č iz Maribora. V Omišu za carinika 4 razreda Josip Povalej. V Podgorici za upravnika 3 razreda Nešo Piletič; v Sisku za carinike 3 razreda Franjo U r b a s iz Senja in Maks K a r 1 o v i 6 iz Prahova; v Celju za' upravnika 1 razreda Jernej Kladnik ii Maribora, za carinika 3 razreda Trilun V u -j o š e v i č iz Bohinjske Bistrice. V Žirih za carinika 3 razreda Viktor K r e g a r iz Ljubljane; v Jezerskem za carinika 3 razreda Viktor Fabijan iz Ljubljane; v Kozarševu za carinika 4 razreda Leonard J u r i č ; v Rabu za carinika 3 razreda Franjo B e k a r iz Zagreba; v Supetru za carinika 3 razreda Ivan P o s e d e 1 iz Zagreba; v Trogiru za carinika' 4 razreda Ivan Moderčin iz Zagreba; V Tržiču za carinika 4 razreda Franjo Trti-nek iz Ljubljane in Vladimir Adamovid iz Zagreba.
—	Novomeška podružnica društva »Soča« priredi dne 7. oktobra t. 1. v Novem mestu: v gostilni pri »Košaku« predavanje. Predaval bo g. profesor Čadež. Pel bo železniški pevski zbor. Začetek ob sedmih zvečer. — Odbor.
—	Vas Mrzli vrh spada k pošli Žiri. Ker hodijo prebivalci vasi Mrzlivrh, občina Ose-lica, v Žiri na pošti, se izloči ta kraj iz okoliša pošte Gorenjavas in se priklopi stalno pošti Žiri.
—	Neoddatne pošiljke za mesec avgust 1923, Poštni hranjevalni urad v Ljubljani jc izdal razglas o neoddatnih pošiljkah za mašeč avgust 1923, Razglas je razobešen po vseh' poštnih uradih.
—	Razpisana pošta. Razpisano je poštaw sko mesto pri poštnem uradu v Podnarttf (II/l), Rok za natečaj je 14 dni. Prošnje naj se vlagajo na poštno in brzojavno ravnatelja stvo v Ljubljani.
—	Prijeti tat. Orožniki v Stični so are* tirali, 1, 1859. v Zaborštu rojenega tatu Igna^ cija Deraeca.
—	Ukradeno kolo. Josipu ZrinSku iz Dalj« ne vasi je bilo ukradeno 5000 K vredno kolo,
—	Vlom v Doblički gori. Neznani vlomilci so vdrli skozi okno v hišo Valentina Legata' in mu odnesli raznega blaga v vrednosti 10.700 kron.
—	Vol nkraden je bil Antonu Seidlu r. Komisiji, občina Skomer, Ukradeni vol je vre-, den 26.000 K, tri leta star, dobro rejan in 350 kg težak.
—	Arnavtski roparji v Kosovski MitrovicL Dne 1. oktobra zvečer so se v mestu Kosovska Milrovica pojavili arnavtski roparji, takozvani ka-čaki. Med njimi in policijo se je razvil hud boj. Končno se je policiji posrečilo, da je roparje pregnala iz mesta. Sedaj sc roparji zbirajo po okolici in ogrožajo prebivalstvo.
—	Sin graditelja sueškega prekopa nmrl. Siti znanega inženjerja in graditelja sueškega prekopa Charles Lesseps je 3. t. m. v starosti 83 let v Parizu umrl.
—	Nenavadna strela med obedom. Na neki graščini blizu Tarenta je ravno med obedom udarila strela vdimnik in šla v obednico, kjer je sedelo 12 oseb okoli mize. Hitro kakor misel je pretaknila vse kote, razbila pohištvo, raztopila kovinaste posode, zdrobila v prah krožnike in sklede, vrgla vrata iz tečajev, šinila po hodniku na ulico, pri čemer ni pozabila ubiti psa in mačko, ki sta sedela na pragu. A niti eni osebi se ni nič žalega pripetilo,
—	Brzojavni promet z Japonsko. Medna« rodni brzojavni urad v Bernu sporoča, da Japonska ne prevzema privatnih tajnopisnih' brzojavk in da privatnih brzojavk za Tokia, Jokohamo in druga japonska mesta, ki so trpela vsled potresa, ni mogoče dostavljati.
—	Egipčanski sleparji. Na pobudo avstrijskega konzula v Aleksandrijl je avstrijska' vlada izdala svarilo, v katerem opozarja av« strijska dekleta, naj bodo previdna pred sklepanjem zakona z Egipčani. Taki zakoni so vedno pogostejši, a v večini slučajev gre za notorične trgovce z dekleti ali pa za lopove, ki svojo ženo kmalu zapuste in izginejo, čiw so jo preje oskubili za vse imetje.
—	Boj proti golši. Na nemškem Štajer« skem je golša zelo razSirjena, prava ljudska bolezen, štajerska deželna vlada Je sedaj poskrbela, da se bo zdravila ln preprečevala golša na najenostavnejši način. Zdravniška veda je dokazala, da je za zdravljenje golše najučinkovitejše sredstvo jod. Vendar to zdravilo v večji množini nekaterim Škoduje^ švicarski zdravniki so pa tekom dolgoletnih' izkušenj dognali, da zadostujejo za zdravljenje najneznatnejše količine joda, da se le redno in dolgo vživa. V solinah v Ausseeju, Ebenseeju, Hallu in Halleinu so začeli sedaj proizvajati »polno sol«, ki vsebuje po pet ti-sočink jodkalija na 1 kg. Ta sol se rabi kot navadna sol za pripravljanje jedil in se tudt
—	Nove vpokojitve častnikov. Zadnja Številka »Vojnega lista« objavlja ukaz o vpokojitvi nad 300 častnikov in sicer 100 višjih in 200 nižjih. Vpokojeni so generali Rudolf 31 a i s t e r, Ante P1 i v e 1 i č, Lju-bomir Milic in Dragoljub K o s t i 6.
—	Slovenski častniki. S poglavjem o slovenskih častnikih so sc začele pečati tudi »Jutranje Novosti«. Glasilo »slovena-čkih radikala« pravi, da ni res, da bj vladalo med Srbi neprijazno razpoloženje napram Slovencem, kar dokazuje velik ugled, ki ga uživajo med Srbi slovenski gojenci vojne akademije, pač pa se opaža med Srbi neka napetost proti bivšim avstrijskim oficirjem, četudi so bili ti rodom Slovenci. Na »avstrijske častnike, rodom Slovence« so pa tudi »Jutranje Novosti« precej hude — kot vladni organ morajo biti nanje hude — in pravijo, da niso služili za ideje in ne narodu, kakor srbski oficirji, ampak samo »cesarju« kot neke vrste »fevdalni psi« in tudi z vojaki niso ravnali posebno lepo. Zato je sožitje ž njimi danes za srbske oficirje jako težko. — Tako perejo »Jutranje Novosti« belgrajskega zamorca, ki ne meče na cesto »avstrijskih oficirjev slovenske narodnosti« zaradi »Avstrije«, ampak zato, ker ta oficir nekaj zna, ker je poraben, in ker je vsled svojega znanja in svoje sposobnosti raznim »pod-palčarjem« na p o L i za njihovo lastno napredovanje. 0 »lepem ravnanju« z vojaki naj pa »Jutranje Novosti« kar lepo molče. Pisma, ki jih prejemamo iz Macedonije, govore marsikaj o »lepem ravnanju z vojaki,« a tam doli in tudi drugod danes ni več »avstrijskih« častnikov, ampak neki drugi.
—	Uniforma gasilcev. Notranje ministrstvo je naročilo političnim oblastim, da zahtevajo od gasilskih društev, da spremene svoje dosedanjo uniformo. Kolikor je nam znano, se je po prevratu pri slovenskih gasilskih društvih že spremenila, "i naj gasilci sedaj vnovič spreminjajo svojo unifermo? Saj je vendar pri gasilcih glavna stvar gašenje, ne pa uniforma. Ministrstvo naj bi raje gasilskim društvom pomagalo, da si nabavijo prepotrebno gasilsko orodje, kakor da izdaja take nepotrebne odredbe.
—	Pasteurjcv zavod v Celju. Kakor poročajo, se bo po odredbi ministrstva za narodno zdravje ustanovil v Celju Pasteur-jev zavod.
—	Nikakoga posredovanja za potovanje v Ameriko. Ker so v nekaterih listih izšli oglasi neke firme, ki ponuja svoje posredovanje pri prošnjah za potne liste v Ameriko, opozarja zagrebški uradni list, da je glasom zakona vsako tako posredovanje sploh popolnoma izključeno. Kdor želi dobiti potni list v Ameriko, naj se torej za vse informacije obrne naravnost na pristojno oblast: okrajno glavarstvo aH pa na Izseljenski odsek ministrstva za socialno politiko v Belcradu.
—	Velik požar na Bolgarskem. Iz Sofije poročajo, da je nastal v mestu Vratca požar, ki je zavzel radi močnega vetra tako velike dimenzije, da se zdi, kakor bi gorelo celo vratcansko polje. Materielna škoda je ogromna; dosedaj je ugotovljeno, da je zgorelo več kot 100 ljudi. Iz Sofije so odšli v Vratca vsi gasilci z ekspresnim vlakom. Tudi šest sanitetnih kolon je bilo poslano v nesrečno mesto. Minister Rusev
t je izjavil, da vzrok požara še ni dognan. Tudi municijsko skladišče je eksplodiralo ob ogromni detonaciji. Promet na postaji
I je ustavljen. Popoldne ob 1. je eksplodiralo tudi drugo municijsko skladišče, kar je izvalo ogromno paniko. Od eksplozije so razbita vsa okna v mestu. Celo mesto je obvito v plamen in dim in prebivalci preplašeno bežijo v okolico, rešujoč samo otroke, bolnike in ranjence. Po dosedanjih poročilih je zgorelo čez 250 hiš, ranjenih in mrtvih je zelo mnogo. Govori se, da je bilo zažgano iz maščevalnosti,
—	V nedeljo v Litijo! Jugoslovenska Matica, naše osrednje obrambno društvo ima tedaj v Litiji svoj dan. Omenjamo le nekaj točk iz nad vse zanimivega sporeda prireditve litijske podružnice Jugoslovenske Matice. Ob 3. uri popoldne bo na trgu velika tombola. Dobitki so v gotovini. Popoldne ob pol 8. uri pa je v dvorani Sokolskega doma velika veselica, ki jo otvori govor o naših nacionalnih nalogah. Na dnevnem redu so dalje; Pevske točke, deklamacija, živa slika, veseloigra: »Jesensko solnce«, šaljiva pošta in srečolov. Na veselici sodeluja salonski orkester. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah, Tombolske karte in srečke so po t dinar. Vstopnina na veselico pet dinarjev. Italijani so odpravili slovenske šole, naša dolžnost je zato, da s podvojeno silo delamo za našo narodno obrambo. Najnovejšemu italijanskemu nasilju dajmo v Litiji odgovor.
—	Hrvatska »Narodna zaščitaTe dni se je v Zagrebu vršil občni zbor »Narodne zaščite«, v kateri sodeluje do 100 hrvatskih dobrodelnih organizacij. V minolem poslovnem letu je >N. Z.« preskrbela 2000 otrok, bodisi v otroških domovih, obrti ali družinah. Razen tega je nudila organizacija mnogoštevilnim materam, vdovam in zapuščeni deci, posebno tudi nezakonskim otrokom pravno varstvo; dajala je podpore v denarju in obleki, brezobrestna posojila za rešitev posestev in nakup zemlje, ščitila koristi izseljencev in njihovih družin itd. Zbor je odobril delo upravnega odbora, ki mu predseduje vseučiliški profesor dr. Šilovič.
—	Samodrč in samolrč. »Daily Chronicle« poroča iz Berlina, da bo neka bavarska tvrdka v kratkem spravila v promet motorno kolo, ki bo istočasno služilo lahko tudi kot letalo. »Samodrč-frč« tehta baje 75 kg in se lahko drži v zraku okoli 5 ur.
—	Iz carinske službe. Imenovani so pri carinskem uradu na Jesenicah za carinike 3 razreda Zvonimir Š v a g 1 i č, Teodor D i -m i t r i j e v i č dosedaj uslužben v Subotici, Zivorad P u r i č, iz Maribora, Ante Vido-v i č iz Visa, Stevan 2 i v k o v i 6 iz Maslinske in Ljubomir R a j n o v i č iz Ljubljane, za carinike 4 razreda pa Marko š p n 1 j a iz Crkve-nice. Pri carinskem uradu v Ljubljani so ime-
prodaja po enaki ceni in po vseh prodajalnah soli. Z uporabo te soli pri vsakdanji kuhi se uvede na Štajerskem Bplošno zdravljenje golše oziroma zavarovanje proti njej. — Tudi v Sloveniji je golša zelo razširjena ter ji je posebno podvržena mladina. Prav bi bilo, ako bi družine, ki se nagibajo tej bolezni, pa tudi zavodi, kjer se vzgaja mladina, rabili za pripravo jedil jodovo sol.
Primorske novise.
p Ali je mogoče? !»... Prefekfura v
je g. dekanu Škerbcu ustavila plačo r 1. novembrom t. L, češ da ga ne priznava več za župnika v Krkavcih. Istotako je bila ustavljena penzija g. Rebolju, bivšemu župniku v Fruškah. Prvi službuje 31 let, drugi 83 letni staček, je že čez 50 let v Istri, oba sta vržena na cesto brez plače.« Tako poroča tržaška »Edinost«. Manjka nam besed, da bi označili to početje. Saj da se Italijani boje mladih učiteljskih in tudi duhovniških slovanskih sil, bi bilo še umevno, dasiravno seveda tudi strah ne daje pravice do gaženja naravnih in pisanih zakonov. Toda da Italijani preganjajo celo častitljive duhovnike-starčke, je več, nego bi bilo mogoče pričakovati tudi od fašistovskega režima. Kje je tu spoštovanje do vere in cerkve, ki jo je Mussolini že tolikokrat slovesno proglasil?
p Slovenski in hrvatski učitelji na ce-fffii! »Edinost« poroča, da je italijanska šolska oblast vrgla na cesto celo vrsto slovenskih in hrvatskih učiteljev. Ko so Ie-ti 1. oktobra prišli v šolo, so jih tam enostavno zavrnili: »Saj niste več učitelji« Ko so prišli v Pazin po plačo, so jih odposlali praznih rok: »Saj ste odpuščeni!« Nekatere so celo zasmehovali: »Vsa čast Vam, zadovoljni smo bili doslej z Vami!« Ob sebi je umevno, da večina odpuščenih nima nobenih sredstev, in ker so jim vzeli službo in plačo, so postali berači. Italijanski nacionalizem jaha kakor hunska vojska. Skrajni čas je, da mu Evropa zakliče svoj: -»Stoj!« ali pa ne zasluži, da še nosi svoje častitljivo ime, ki je bilo dosedaj ožarjeno s kul-Hrnim nimbom.
p Potniški avtomobil v Soči. 1. t. m se je na ttofniškcm avtomobilu, ki vozi med Bovcem in Kobaridom, par kilometrov pred Kobaridom pokvarilo krmilo. Automobil je takoj zašel v 6tran in zdrknil po skalovju v Sočo. Poleg šoferja se je vozilo r avtomobilom 11 potnikov, ki so deloma oravočasno poskakali iz voza. Vsi potniki so dobili več ali manj težke poškodbe, najbolj pa šofer., Neposrednih smrtnih žrtev pa vendar ni bilo
k Koroški nacionalisti in socialisti med seboj. Graška »Tagespost« priobčuje ogorčen dopis s Koroškega, ki poroča o »rdečem terorju« proti Heimatschiitzlerjem. Volitve so pred durmi in oba nasprotnika: anotna meščanska nacionalna fronta in socialisti so v volivnem boju udarili tesno drug ob drugega. Kakor kaže gorni omenjeni dopis, so socialisti močnejši ali vsaj ko-rajžnejši, kajti delajo si pravico sami. V Otočah pri Celovcu so nekega Heimatschiitz-lerja v njegovem lastnem domu pretepli ter je baje ušel smrti le na ta način, da je iz lastnega doma skozi okno pobegnil. Kasneje je prišlo še 200 socialističnih »republikanskih Schutzbundovcev«, ki so obkolili občino in izvršili po heimatschUtzlerskih domovih hištje preiskave ter so se morali pred njimi tfsi Heimatschiitzlerji skriti po luknjah. Sploh se obnašajo socialisti nasproti Heimatschiitzlerjem skrajno neuljud-no in jih v svojih listih zmerjajo z Mico Kovačevo, s tatovi, z rokovnjači itd. Umevno, da so Heimatschiitzlerji silno ogorčeni in pozivajo oblast, naj nemudoma energično poseže vmes in ščiti zakon. Tako se Heimatschiitzlerjem povračajo njih lastne nasilne metode. Teror ima pač dva konca. Sedaj seveda, ko bije en konec po njihovih glavah, so ogorčeni nad terorjem in se sklicujejo na zakon. Ko pa sami izvršujejo popolnoma enaka nasilja nad Slovenci, pa zahtevajo, da jim vse ploska in da jim sekundirajo tudi oblasti. To se dosledno tuHi dogaja in smo sedaj le radovedni, če si bodo upale iste oblasti, ki niso nikdar znale braniti Slovencev, nastopiti proti socialistom.
štajerske novice.
s Shod SLS v Mariboru. V pondeljek, dne 8. oktobra ob pol osmih zvečer se vrši v Mariboru v Gambrinovi dvorani shod SLS za mesto Maribor- Govori poslanec Žebot. Somišljeniki pridite 1
š Zatvoritev pomožne pošte Obrež in uvedba seltke službe pri pošti Središče ob Dravi. Dne fl. septembra 1923 je prenehala poslovati pomožna pošta Obrež pošta Središče ijb Dravi Hkrati je začel dostavljati selski pismonoša te pošte vsak dan razen nedelj tudi v vasi Obrež in Grabe.
š Okradeni kapitan. Kapetanu Živku Sta-matoviču v Ptuju so odnesli neznani tatovi raznega "blaga v vrednosti 20.000 K. Za izsleditev storilca in ukradenih predmetov je kapetan Stamatovič obliubil 6000 K nagrade.
Gospodarstvo.
Srednjeevropska gospodarska vprašanja.
Na povratku iz Ženeve se je mudil grof Bethlen na Dunaju. Trudil se je bil za veliko mednarodno posojilo, po avstrijskem vzorcu, ki naj Ogrsko financielno in gospodarsko podpre. Pravijo, da je imel uspeh. To bi morali sosedje z veseliem pozdraviti. Če se na Ogrskem povrnejo urejene vaiutarične in finanč-no-gospodarske razmere, pomeni to uvrstitev ogrskega gospodarstva v širši krog srednjeevropska prometne in trgovske skupnosti. Srednjeevropske države, ki so ob razsulu av-stro-ogrskega gospodarskega ustroja trpele vse, brez izjeme, imajo le korist od tega, če se pretrgane prometne in gospodarske zveze zopet oživijo. Prav in potrebno je, da nasled-stvene države varuiejo svojo politično samostojnost; prav tako važno je pa zanje, da stremijo za neoviranim gospodarskim dvigom, ki je vendar pogoj njih politične moči, Če se v zvezi z ogrskim posojilom poiavi približanje držav male antante k Ogrski, bodo prav gotovo vsa gospodarska vprašanja srednjeevropskih držav veliko hitreje rešena. Ne moremo v tem oziru odrekati Avstriji zasluge, da je prva med novonast^limi enotami uvidela in oznanjevala potrebo izmenjalne skupnosti na srednjeevropskih tleh. Seveda je bila prisiljena k temu. Od tedaj naprej se je uvidevanje gospodarske skupnosti splošno uveljavilo. Škoda le, da so zamotane evropske politične razmere zmeraj zavlačevale udejstvitev vodilnih načel srednjeevropske gospodarske politike. Pogodbeni sistem, ki ga narekuje gospodarski razum, je že zelo pomanjkljiv; izvedba začasnih dogovorov ni vselej taka, kakor bi zahtevale to skupne koristi. 7->*-> se nekateri gospodarski krogi tudi kar ne morejo uživiti v misel, zakaj "e večkrat tako lepo začeta trgovska pogajanja naenkrat prekinejo, brez pravega vidnega vzroka. Tako se je zgodilo sedaj v pogajanjih Avstrije in Češkoslovaške. Posebno poudarjajo potrebo konsolidacije prav sedaj, ko so razmere na Nemškem tako čudno zmedene in lahko najmanjša iskra zaneti najstrašnejši požar. Za vse države v srednji Evropi bi bilo dobro, da bi sredi grozeče negotovosti imele medsebojne gospodarske razmere dobro urejene,
Naša statistika.
Festina lente (hiti počasi) je najbriže de-viza naša statistične službe. Mesce in mesce je treba čakati na objave, ki bi omogočile; vpogled v gospodarsko strukturo naše države m njenih posameznih delov. Za razvoj v zadnjih mesecih ni absolutno dobiti podatkov. Posebno se to opaža pri zbiranju podatkov za zunajo trgovino, ki tvori vir dohodkov v našem gospodarstvu. Statistika je tu tako počasna, da nam n, pr. pri presojanju valovanja valute ne nudi nobene opore in smo navezani le na ugibanja. Zadnji podatki o zunanji trgovini, ki so bili objavljeni, segajo do aprila. Za mesec april imamo številke o količini in vrednosti našega izvoza, kakor tudi o posameznih predmetih. V primeri z drugimi državami prihajajo statistični podatki jako pozno, kar otežkoča primerjanje. Še slabše je organizirana uvozna statistika. V prvi vrsti ta izkazuje uvoz ne mesečno, ampak skupaj za dobo 3 mesecev. Ker imamo izvozno statistiko za vsak mesec, je torej primerjanje podatkov uvoza in izvoza, ki nam daje sliko o bilanci našega trgovskega prometa z inozemstvom, nemogoče, če se pa vrši, nudi samo približno sliko in to le v daljši dobi. Potem pa pride zraven še to. Zadnji podatki, ki so bili objavljeni, obsegajo vrednost, uvoza v 3. trome-sečju preteklega leta, to je za mesece julij, avgust in september. Iz tega je razvidno, da prihajajo podatki s skoro eno letno zamudo!
Kako naj človek sedaj zasleduje potek in razvoj trgovine s tujino, je lahko razumeti.
Ker seveda ni dobiti uradnih podatkov o takih stvareh, poskušajo gospodar'slu krogi sami podati v pni vrsti sebi kolikor mogoče jasno sliko. Tako je kongres v Belgradu skušal ugotoviti vrednost našega izvoza v kam-paniji 1923-24 in je pri tem računanju postavil tako visoke številke, o katerih smo mnenja, da so najbrže pretirane. Posebno temeljito so se pa uračunali pri presoj evanju vrednosti uvoza. Vzeli so ga za 4.7 miljarde, pa je znašal v preteklem letu že čez 6 miljard. In razvoj zadnjega časa kaže, da se vrednost uvoza stalno viša.
Kako vpliva potem predvsem na tujino tako pretiravanje številk, o katerih se kmalu izkaže, da so pogrešne, je pa razvidno iz nezaupanja, s katerim motre tujci naše gospodarstvo, ko jih vsak korak pouči, kako napačno so bih informirani o naših razmerah. Poleg tega pa še pride to, da stoje te cenitve v ostrem nasprotju z poznejšimi uradnimi ugotovitvami, o katerih se pa tudi ne da reči, da so zanesljive in jih je treba uporabljati le z veliko previdnostjo.
g žitni trg. Na današnji produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 353.75 do 360 Din, ječmen 265—275 Din, oves 240—° '5 Din, koruza 255 Din, beli fižol 535 Din, pšenična moka št >00« 580 Din, št >0« 560 Din,
št >2« 510 Din, št. >5« 450 Din, gt. >6^« 370 Din. — Tendenca nespremenjena.
g Monopolski dohodki. Celokupni monopolski dohodki so znašali od 1. avgusta 1921 do 1. avgusta 1922 1.047,182.885.90 Din, od 1. avgusta 1922 do 1. avgusta 1923 pa 1 mi-ljardo 764,358.718.83 Din.
g Nadomestilo za bombaž. V angleški industriji so začeli rabiti zadnji čas novo snov, o kateri trdijo, da more popolnoma nadomestiti bombaž. To nadomestilo, zvano argan, ni tako občutljiva rastlina proti vremenskim nezgodam kakor bombaževec, snov pa k^ubuje silnim kislinam in se takoj po žetvi lahko predeluje. Iz argan« se delajo srajce, jopiči Itd. Ti izdelki imajo proti bombaževim izdelkom veliko prednost, ker so dosti cenejši. Strokovnjaki močno hvalijo arganove izdelke. Argan negujejo v Indiji in v malajskih državah v veliki množi ni. V Evropo je prinesel omenjeno snov prvi H. Winham iz angleških pragozdov. Rastlina argan raste jako naglo in bujno. Mnogo velikih angleških tvornic za fukno je naročilo obsežne zaloge argana.
g Ruski izvoz in uvoz v mesecu junijn t 1. Kakor je posneti po sovjetski uradni statistiki, se je izvozilo v mesecu juniju v inozemstvo približno 15 milijonov pudov raznega blaga v vrednosti 16 milijonov zlatih rubljev. V istem času je znašal uvoz iz inozemstva 7 milijonov 718 tisoč pudov blaga, vrednega 21 milijonov zlatih rubljev. Med izvoznim blagom zavzemajo prvo mesto živila, katerih je bilo izvoženih za 8 milijonov zlatih rubljev, na drugem mestu so pa sirovine in napol izdelani produkti v vrednosti 7 milijonov zlatih rubljev. Med uvoženim blagom zavzemajo prvo mesto bovinasti izdelki, kojih vrednost znaša 7 milijonov zlatih rubljev, tkanine 5 milijonov zlatih rubljev in izdelki kemične industrije v vrednosti 2 milijonov zlatih rubljev.
g Bogata žitna letina na Poljskem Poljski statistični urad objavlja naslednja števila o letošnji žetvi: 65M milijona pudov r5i, 14H milijona pudov pšenice, 17% milijona pudov ječmena, 37% milijona pudov ovsa, 244 milijonov pudov krompirja. Rž ie dala za 29 odstotkov večji pridelek kakor lansko leto, pridelek pšenice je za 25 odstotkov večji od lanskega. Poljski izvozni in uvozni urad bo izdal za ta mesec izvozno dovoljenje za znatno množino ječmena.
g Roška naročila t češkoslovaški republiki. Ruska trgovska misija v Pragi je ski«. nila z železarnicami v Vitkovicah pogodbo glede dobave materiala za elektr&rnice v vrednosti 120 milijonov čK. Dalje »o naročili veliko množino papirja in življenjskih potrebščin. Zadnje dni vodi misija pogajanja * škodovimi zavodi, da bi se ustanovila mešana družba. Največjo težkočo tvori transportno vprašanje. Zdaj gredo češki izdelki na Rusko še vedno po dolgi poti preko Trsta. — Avstrijska industrija skuša prodreti v Rusijo z ustanovitvijo trgovskih družb. V posledn i dobi ste sa ustanovili na Ruskem dve nemški trgovski družbi, Prva z delniškim kapitalom 300.000 zlatih rubljev, druga pa z glavnico v znesku 100.000 dolarjev.
g Statistika mažarske inozemske trgovin« ▼ L polletju 1923. Statistika malarske inozemske trgovine v prvi polovici t, 1. kaže v primeri z isto dobo lanskega leta nazadovanje. V prvih šestih mesecih 1923 se je uvozilo vsega vkup 19 6 mil. meterskih stotov, izvozilo pa samo 4'1 mil. meterskih stotov. V enakem času minulega leta se je uvozilo 1.1 milijonov, izvozilo pa 6 milijonov met. stotov, V tem letu je narastel zlasti uvoz lesa. Reparacijskega premoga se je izvozilo l-5 milijonov kvintalov.
g VeK" a ruska naročila v Vitkovicah. Vit. ko viške tvornice so prejele zadnji čas iz Ru-ske ogromna naročila, tako da jim je zasigit rana zaposlenost za celo leto. Kakor se čuje, so se sklenila zgoraj omenjena naročila na temelju do^otrajnega kredita od strani rit-koviškfh tvornic.
g Češki brzojavni in telefonski aparati ta Japonsko. «Telografija«, češkoslovaška tvorni« za izdelovanje brzojavnih in telefonskih apratov, se pogaja z Japonsko glede nabave večjega- števila telefonskih in brzojavnih priprav.
BORZA.
Curili, 3. oktobra 1923. (Izv.) Devize: Peštj 0.03, Berlin 0.0000014, Italija 25.15, London 25.48, Newyt>rk 56050, Pariz 38.27, Praga 16.75, Dunaj 0.007875, Sofija 5.40, Belgrad 6.5250, VaršavaO.OOlS Valuta: n. a. K 0.0079.
Zagreb, 8. oktobra (Izv.) Devize: Pešta 0.43 do 0.45, Italija 3.91—3.94, London 393—397, Ne* york 85.75—86.50, Pariz 5.2750—53250, Praga 13 do 2.61, Dunaj 0.1210—0.1225, Curih 15.4550—15J5C Valuta: dolar 85-50.
lj Slov. kat. akad. starešinstvo. Tovariše poživljam, da se v čim večjem številu udeleže pogreba tovariša dr. Ferdinanda Tomažiča, ki se vrši danes ob 3. popoldne izpred hiše žalosti, Slomškova ulica št. 7. — Predsednik.
lj Današnji koncert komornega kvarteta «Z i k a< se začenja točno ob pol osmi uri zvečer v dvorani hotela Union. Občinstvo vljudno prosimo, da pride točno h koncertu in omogoči s tem točen začetek, kajti člani kvarteta se takoj po koncertu z dolenjskim brzovlakom adpeljajo na Sušak, kjer prirede naslednji večer koncert. Med izvajanjem posameznih točk sporeda bo koncertna dvorana zaprta- Ker traja Sukov kvartet ki ima samo 1 stavek skoro tri četrt ure, prosimo, da je vsak v lastnem interesu pred pol osmo uro na svojem prostora. Koncert obsega Sukov kvartet Ra-velov in Dvofakov kvartet. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni in zvečer od pol sedme ure dalje pri večerni blagajni pred dvorano.
lj Društvo državnih policijskih nameščencev v Ljubljani priredi v soboto, dne 6. oktobra 1923 v veliki dvorani hotela »Union« prvi zabavni jesenski večer. Društvu naklonjeno občinstvo se uljudno vabi k tej zabavi.
lj Zveza bivših salezijanskih gojencev vljudno vabi v nedeljo, due 7. oktobra slavno občinstvo na veliko trgatev v Mladinskem domu na Kodeljevem. Spored. Pozdrav očeta župana. Poročilo tajnika. Nastop viničarjev, starešine in nočnega čuvaja. Vsem na razpolago občinsld zdravnik dr- Vrban Tolažba. Bogat srečolov, šaljiva pošta itd. Začetek ob 5. popoldne. Vstopnina 3 Din.
lj Umrla je v torek popoldne nagloma gospa Katarina Bernatovič-Jakša, soproga veletrgovca in lastnica renovirane konfekcijske trgovine na Mestnem trgu it 5 in sestra župnika Oršiča. Zastrupila si je pri šivanju z iglo srednji prst ua roki in podlegla v nekaj dneh bolečinam. Pokojnica je bila splošno priljubljena osebnost in je uživala radi svoje nenavadne plemenitosti in izredne radodarnosli velik ugled in vsestransko spoštovanje. Bodi ji žemljica lahka, težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
lj Smrtna nesreča. V noči na 3. oktobra je v strugi Ljubljanice pri šentpeterski vojašnici utonil mitiiiški paznik Sancin. V lomi je padel po bregu v strugo iu se pri tem najbrže toliko poškodoval, da se ni mogel več rešiti, ker je bila na mestu, kjer je utonil, voda samo okoli 3 prste globoka. Zvečer je bil še v družbi svojega tovariša v neki gostilni na Zaloški cesti. Policijska komisija je dognala, da je vsak zločin Izključen.
lj Poroka. Dne 2. oktobra t L ee je poročil v župni cerkvi č. oo. frančiškanov zavedni Hrvat podpolkovnik Ivan 2 i v i 6 z gospodično Marico P e r 1 e s iz znane ljubljanske družine. Poročil ju je mornariški superijor v. p. Dragotin Kokolj.
lj Popravek. V oglasih gdč. A- Potočnik učiteljice francoščine in glasovirja, se mori glasiti pravilen naslov: Aleksandrova eesti št 11, priti. levo.
lj Godbeni odsek Ljubljanskega prosto« voljnega gasilnega in reševalnega društva prt
redi dne 7, oktobra 1923 v prostorih gostiln* »Pri Lozarju« na Sv. Jakoba trgu veliko vinsko trgatev s sledečim sporedom: Ob i ar popoldne sprevod po mestu. Po vrnitvi obi čajni nagovor župana, nakar se prične po pro gramu določena zabava. Ker je čisti dobičel namenjen v korist onemoglim članom, se vabi slavno občinstvo, da poseti prireditev v čim' večjem številu. Preskrbljena je dobra vinski kapljica kakor tudi prigrizek. Postrežba toč' na. Vstopnina znaša 3 Din. Preplačila se hva* ležno sprejemajo. Začetek vinske trgatve ol 4. uri popoldne.
lj Incidcnt v kavarni Zvezda. Dne 2. t- a je bil ob 8. uri zvečer veliki župan g. dr. Lukal v kavarni »Zvezda«. Približal se mu ja pa ini Kranjc in zahteval, da naj zapusti kavarno Nad velikega župana je prihrumelo nato do 41 Orjunašev. Intervenirala je tudi policija, ki pa ti nikogar aretirala. Veliki župan g. dr. Lukan 1 zapustil kavarno. Omenjamo ob tej priliki, da j bil tudi na velesejmu g. dr. Lukan atakiran » nekega Orjunaša, a so kaj hujšega preprečili tre) ni neor junaški ljudje. To pove vse I
— Pobiranje pisem iz pisemskih nabiral nikov v Ljubljani se bo jelo vršiti prihocbj dni s posebnimi avtomobili, ki so prišli te di na poštno ravnateljstvo v Ljubljani Omeiijf ni avtomobili so podobni poštnim avtomob lom, s katerimi se dostavljajo strankam p< keti, raz]" 'jejo se od paketnih avtomobile samo v tem, da so dosti manjši. Doslej ( pobirali poštni uslužbenci pisma iz nabira nikov peš '-ir je bilo pač zamudno. Z avti mobili se ' o vršilo pobiranje vsekakor mnof hitreje.
lj Kolesarjem, voznikom in šoferjem. K< se je pripetilo v zadnjem času v tuuradne okolišu zopet več nesreč, katere so zakrivi kolesarji, vozniki in šoferji vsled m a 1 < marnega uvaževanja cestno-policijsk predpisov, se vsi kolesarji, vozniki in šofei ponovno opozar jajo na določbe cestno-polic skih predpisov, zlasti pa: 1. Vsa vozila m rajo biti od mraka do zore opremljena s prej pisano prižgano lučjo. 2- Voziti se mora vedJ brezpogojno samo po levi strani ceste, ozir ma ulice, ter prehitevati na desni strani. Vsako vozilo mora biti opremljeno s predj sano zavoro. 4. Strogo je prepovedano vozi kom ob priliki vožnje na vozu spati ali pa upljaniti. 5. Voznikom, ki Še niso izpolp 18. leta se ne sme prepustiti samostojne vodstva vpreženih voziL 6. Tovorni ln a sarski vozovi smejo voziti samo korakoma to ne glede na to, če so vozovi prozni ali natovorjeni. 7. Vsi vozniki se morajo na da znamenje varnostnega organa takoj ustaviti se odredbam slednjega brezpogojno pokori — Policijska direkcija v Ljubljani, dne ' septembra 1923. — Dr. Gustin m. p.
IJ Saje so se vnele v dimniku hiše St 13 na Bleiweisovl cesti. Ogenj je bil naglo za-
duSten.
•j Oglejte si v izložbah oblačilno industrije \ Kune, Ljubljana, Gosposka ulica 7, najnovejše raglane, njih nedosežno lepi kroj in nizke cene pri izvrstnem blagu,	6150
Socialni vestnik.
s Enketa o vajeniškem vprašanju. Dne 20.
f, m. se je v Zagrebu zavTŠila enketa o vajeniškem vprašanju. Enketa je ugotovila, da je sedanji položaj vajencev in mladostnih delavcev v Jugoslaviji popolnoma nevzdržljiv, da naša zaščitna zakonodaja daleč zaostaja za drugimi državami, da se niti obstoječi zakoni ne zvršujejo in da pristojno oblasti brezbrižno gledajo izkoriščanje mladostnih delavcev. En-keta zahteva: Zakonske zaščitne odredbe za ajence in mladostno delavce, strogo izvrševanje predpisov o delavnem času, prostih sobotnih popoldnevih, letnem 14 dnevnem dopustu, prepovedi nočnega dela in vporabe v obratih, ki so zvezani z nevarnostmi; položaj vajencev in mladostnih delavcev naj se uredi s posebnimi zakoni, učna doba se določi ua tri leta, mojstri morajo biti za izučevanje vajencev usposobljeni,. uporaba vajencev izven delavnega asa se prepove, šolstvo se reorganizira, usta-iove se tehnične in druge srednjo šole, uve-iejo se strokovni tečaji za vajence in mladost-ie delavce, strogo se morajo izvrševati zakonski predpisi o starostnem minimu, zdravniška reiskava pred vstopom v uk bodi obvezna, ustanove naj se posvetovalnice za izvolitev po-ilica, ustanove naj so posebno nadzorstven» iblnsti z obsežno kompetenco, ustanovi naj se jržavna posredovalnica dela za vajence in ladostne delavce s sodelovanjem delavskih bornic, vsem drugim posredovalnicam pa naj ie odtegnejo koncesije, ustanove naj se vajenski domovi, knjižnice, telovadnice itd.
Narodno gledišče.
DRAMA.
'etrtek, 4. oktobra: »Azazek. Bed A. 'etek, 5. oktobra: -Kar hoceto*. Rod F. iobota, 6. oktobra: ^Smrt majko Jugovijev.'. Izven.
Nedelja, 7. oktobra: »Judit«. Izven, 'ondeljek, S. oktobra: »Azazek. Rod C.
OPERA.
»frtek, 4. oktobra: Zaprto. 'Generalna vaja
za -.Aido«.) 'etek, 5 oktobra: Aida. Izven. Iobota, 6. oktobra: Novela od Stanca: »Zape-
čatenck. Red B. edelja, 7. oktobra: »Nikola Šubio Zrinjskk. Izven.
'ondeljek,-8. oktobra: Zaprto.
V petek, dno 5. oktobra so uprizori. v peruenv gledališču velika Verdijeva opera Aida«, ki se v Ljubljani, že mnogo let ni iz-ajala. Opera je na novo naštudirana in po-olnoma novo opremljena. Nova delovanja so
delo gledališkega slikarskega mojstra Skroi-nyjn, garderoba pa se je izdelala pod vodstvom
gospo Waldsteiuove. Opero režira in dirigira ravnatelj Rukaviiia. Vloge so so radi velike opere in pogostega izvajanju z najboljšimi močmi dvojno zasedle. Ulogo Aide bodo peli gdč. Zikova in gospa Levandovska, Ammeris pojeta g. Ravičeva in gdč. Sfiligojeva, Rada-men g. Sovilski in Šimenc, Amonorov g. Levar in Cvejič, vlogo Ramfisa g. Betetto in Za-tbey, kralja g. Pugelj in Zupan, sela g. Bano-vec in Mohorič, svečenico pa Sadova in Smo* lenska. Pri operi sodeluje tudi oddelek vojno muzike. Vseh sodelujočih na odru bo okoli 100 oseb. Vstopnice se dobijo danes in jutri pri gledališki blagajni.
»Smrt majke Jugoviča«, dramsko pesnitev Iva Vojnovlča, vprizori drama prvič v tej sezoni v soboto, dno 6. t. m. Naslovno vlogo igra ga Rogozova, Angjelljo ga Šari-čeva, Kosovko dovojkn ga Damlo-Balatko, Bako ga Juvanova, Damjana g. Rogoz, go-slarja g. Skrbinšok itd. To odlično dramsko delo enega izmed najboljših jugoslovanskh dramatikov se igra to pot na našem odru prvič V srbško-hrvaškem jeziku, kakor jo napisano. Car originalnosti in poezije, kate-' rega tudi najboljši prevorl v mnogem pogledu zastre, ostano tako nedotaknjen, svež in pristen.
pr Kakor 'o javljeno sc r ril v pondeljek, dne 8. oktobra t. 1. zelo zanimiv koncert, ki nosi naslov ■»Historični koncert« (pro-šlost Francije v njenih pesmih). Koncert je združen s predavanjem, katerega bo imel profesor Lucien de Flagny, pesmi pa poje AVil-liam Gwin, tenor pariškega konservatorija. Vstopnice so od danes naprej v predprodaji v Matični knjigarni. Koncert se vrši v dvorani Filharmonične družbe.
pr Razstava karikatur v Belgradu. Strokovno udruženje jugoslovanskih oblikujočih umetnikov je včeraj prejelo od belgrajskega udruženja obvestilo, da se razstava karikatur otvori 10. oktobra. Slovenski karikaturisti se stem poživljajo, naj sc razstave s svojimi deli udeleže ter naj jih pošljejo čimprej na adreso: Umetničko odelenjc ministar-stva prosvete v Beogradu. — Odbor SUOJU.
pr Triumfalni uspeh »Zikovcev« v Nemškem Gradcu. .»Zikovci« so dne 20. septembra 1923 prvič nastopili v Gradcu s programom, ki je obsegal kvartete Suka, Smetano in Ravela, to jc dveh čeških in 1 francoskega mojstra, Dasi jo ta program bil nekoliko nenavaden za tako nemško nacionalno mesto kot jc Gradec,, so vendar «Zikovči* dosegli z .njim ogromen uspeh in sc graška kritika o njih Urazujc v samih superlativih. »Grazcr Volksblatt<< piše o tem koncertu, da so »Zikovci« povzročili kanonado ploska, ki jc nenavadna na začetku sezone in da jc dvorana odmevala od bobnečih salv navdušenja; cel kvartet, da jc ko-losalna senzacija v komorni koncertni dvorani;
Ravelov kvartet je učinkoval neodolfhro vsled ognjenega žara, plamtečega r igri «Zikoveev«, kojih temperament žari tako, da bi mogel stopiti tudi platino; sugestivno moč ima zUtti bračev ton Černyja, kateri na titanaki način oblikuje muzi-kalnc teme. — »Grazer Tageapost« poviluje sijajno tehniko ia veliki ton kvarteta, trdeč, da kvar-tetova igra zadošča tudi najvišjim zahtevam; h Zikovcga kvarteta »e lije patos krepke strasti, žareče kot tok lave; kvartetfsti »o igrali naravnoet čarobno in so poslušalec potegnili za seboj s svojim dlvnim temperamentom do plamtečega navdušenja. — »Grazer Zeit« imenuje «Zikovce* polno-krvne muzike, kojih temperament se čeato dvigne do demoničnostl, njihovo proizvafanje je nezaslišano dovršeno, tako da obstane vsaka kritika pred temi muzikanti po božji volji,
~~ Cerkveni vestnik.
c Nočni častirci presvetega ReSnjega Telet«
bodo nocoj molili celo noč presveto Rešnje Telo. Molila sc bo 10. ura: Zahvala za božje dobrote. Uljudno se vabijo možje in mladeniči, da se v obilnem številu udeleže nočnega češčenja, posebno tisti, ki imajo svojo uro od'12. do ene, katera ura jc najbolj slabo obiskana.
Oslovski vestnik.
Izkaznice za polovično vožnjo v Maribor
k proslavi 15!etnice mariborskega Orla sc dobe za ljubljanske udeležnike v pisarni Orlov-.skc podzveze, Ljudski dom. Bratje in sestre, poslužite se jih v možno večjem števil«.
Slavnostna orlovska številka »Straže«. V petek, 5, oktobra t. L, izide v Mariboru slavnostna orlovska številka »Straže« z izbrano in zelo aktualno vsebino o orlovstvu. Članke so napisali naši najboljši možjo in poznavalci orlovske misli. Priporočamo vsem odsekom in krožkom, da si priskrbo to štsvllko, ki jim bo zelo dobrodošla in se je bodo mogli večkrat posluževati. Naročila sprejema uprava »Straže«, Maribor, Koroška cesta 5. Številka stane 75 par._
~ Dijaški vestnik.
d Akademska menza sc odpre 15. oktobra. Prošnje jc vlagati do 10. oktobra na naslov: Dij. Podporno Društvo, Miklošičeva cesta 5 (poleg Uniona). Istotam so vsak dan uradno ure od 2. do 3., kjer dobe tovariši vsa pojasnila glede hrane in stanovanja.
d Informacijo glede vpisa dobe novodošli tovariši v »Danici«, Akademski dom, Miklošičeva cesta 5 — vsak dan od 10.—U. ure dopoldne.
Turistika in šport.
#
Motoklub Slovenija vabi vso svoje člane , k sestanku, ki se vrši v četrtek, dne 5. oktobra t, 1., ob 20. uri v »Rožcah* v Unijonu. Dnevni redr Razgovori o prihodnji športni sezoni in slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor.
zaradi finega aromatičnega okusa in velike izdata nosti, vsled katere njegove najfinejše mešanice! niso dražje kot slabe vrste čaja.
_ Čaj z znamko .Čajna ročka" sr dobiva le* *v Izvirnih zavitkih z natisnjeno varstveno znamko" .Čajno ročka" v vseh z lepaki označenih trgovinah.
Meteorologično poročilo.
Ljubljana 30S m n. m. viš.
Ca« OpAEO- van ia	Barometer t min	Termometer t 0	l'»jbroai dilsreDO« t 0	Nebo, , etiov	fauaviuM v mm
a., io. 21 h	7863	16*4	0-3	d. jas. j.	
3./10 7 h	734-7	15-5	C-7	dež	3
a/io. 14 h	731%S	16-2	0-5	obl. j. v.	
>spodu dr. Minaru, šefu ortopedičnega istituta, ker jc ozdravil najino 2 letno' ierko Marico, ki jc imela iz sklepov ržene kolke in je sedaj popolnoma zdra-— Rafko in Marija Svarc. 6287

se English Lessonj
Miss Farler returns from England Oct. 8th. to rasutne her lessons. Interv'ev/s from 5 to 6 pan. 'Monday, Weldne3i!ays and Fridays. — Pražakova ulica (nova hiša), 111. nadstropje.	6281
Viljcmina Skofizh naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov prežalostno vest, da je njena nadvse ljubljena teta, gospodična
Marija Skofizti
po dolgi in mučni bolezni, previdena večkrat s svetimi zakramenti, dno 2. oktobra 1923, v Poljčah boguvdano preminula.
Pogreb nepozabno ranjke se vrši v četrtek, ob 8 uri zjutraj na farnem pokopališču v Begunjah na Gorenjskem. Pokojnico priporočam v molitev in blag spomin.
POLIČE - LJUBLJANA, dne 3. oktobra 1923.
Potrti globoke žalosti naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jo naša srčno ljubljena hči, sestra, teta, svakinja in sestrična
Mici Kerin-ova vd. Štefane
danes, dne 30. septembra 1923, ob pol 2 uri popoldne, po kratki in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage bo v torek ob 8 uri zjutraj na domače pokopališče v Sv, Križu.
Sr. Križ pri Kostanjevici, dne 30, septembra 1923.
ŽALUJOČI OSTALI.
Inseriraite u ..SIoiiocu"?
li
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva ccsta štev. 10
(v lastni palači Tis k vis hotela „UnIon").	Telefon St. 57 ln 470.
Račun poStno-čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080.
Podružnice: DJAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, ŠIBENIK. Ekspozitura: BLED.
Interesna skupnost z: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital In rezerva skupno nad Din 15,000.000--.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekoCem računu in na vložite knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.

Hišo
z vrtom, električno razsvetljavo, na lepem kraju, blizu kolodvora, prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6289.
Prevzamem VEZENJE.
t Naslov v opravi lista pod itev. 6285.
IŠČEM
slaščičarskega
pomočnika
prvovrstno moč za samostojno vodstvo tovarne kanditov ter izdelavo istih. — Ponudbe je poslati na upravo lista pod Šifro cKANDITI 6179«.	6179
Francoščino in klavir
poučuje učitcljica, izprašana v Parizu. -ANETA POTOČNIK, Ljubljana, Aleksandrova cesta St 11, priti., levo. 5870
Dekle
za vse, pridno in marljivo, ki zna kuhati in tudi nemščino, išče boljša družina brez otrok. Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev. 6243.
ŠAFARJA
absolventa vinarske Šole, SPREJMEM takoj za nadzorovanje vinogradov. Služba stalna. — Ponudbe je z referencami poslati na naslov: Fric Zcmlfič, Ljutomer.
šivilja
za žensko in moško perilo, iSče dela v trgovini ali
drugo primerno sltižho. - Ponudbe pod: ■»Šivilja« na upravo ^Slovenca«. 6282
čevljarskega pomočnika
dobro izvežbanega, sprejmem takoj! Delo trajno, brana in stanovanje v hiši, plača od para. Lovro Žagar, čevljar, Lesce 23.
Samostojen knjigovodja
s prakso, IŠČE MESTA pri trg. ali industrijskem podjetju. — Ponudbe pod: «Bilančnik« na upravo lista.	6245
Stanovanje
z zajuirkom ali brez istega IŠČE dijakinja. - Ponudbe pod šifro: Dijakinja 6290r.
FtakfŠra poštenih staršev, 15 let, že U C rili t/M nekoliko vajena trgovine, želi vstopiti v manufakturno trgovino v Ljnbliaci. Naslov pri upravi Stev. 6301.
mirna
dobi pri dobri obitelji brez otrok in z lastnim, prijaznim domom z večjim j vrtom v središču Ljubljane LEPO SOBO | (vhod poseben) z vso preskrbo proti ' pologu 200.000 dinarjev in vknjižbo na prvo mesto. Obresti posebej. Pismene i ponudbe pod ?MIR 6180« na upravo.
Službo išče
gospodična, zmožna vseb PISARNIŠKIH DEL z večletno prakso. — Obvlada slovenski in nemški jezik, cirilico, stenografijo in strojepisje, Rcflektira tudi na mesto pomožne knjigovodkinje. Službo nastopi lahko takoj. — Ponudbe je poslati na upravo pod «Zraožna 190«.
žago v najem
samico, s tremi Ihti in cirkularko, l km od postaje, v bogaii lesni okolici Gorenjske z garantirano stalno močno vodo, ODDAM V NAJEM za 9 let. — Ponudbe na upravo lista pod «2AGA-SAMICA«.
Zahvala.
Vsem, ki so ob bridki izgubi našega ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta in brata, gospoda

mešana ui
posestnika
izrekli svoje sožalje in sočutje, se najiskreneje zahvaljujemo, — Zahvaljujemo se še posebno častiti duhovščini za tolažilne obiske in za spremstvo na njegovi zadnji poti; za požrtvovalen trud gg, zdravnikoma Drehlerju in Šavniku; županu Pircu; za po-klonjene vence, posebno Mesarski zadrugi in njegovim ožjim tovarišem ter končno vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi poslednji poti.
Bog plačaj!
Kranj, dne 3. oktobra 1923.
Ivana Jeršin z otroci.
v Celju
sredi mesta, obstoječe iz treb sob, kuhinje in pritiklin, opremljeno z vodovodom in elektr. razsvetljavo, zamenjam takoj ali pozneje z enakim v Ljubljani. Naslov se izve v upravi pod Stev, 6271.
nocfS-BO i7B2ma Podpisana Josipa legSdUČd !£JG.V«|3 Šenk prcklicujem žaljivke, 6 katerimi sem 7. sept. žalila zakonska Josipa in Ivano Sajovic. — Ravnotako pa tudi jaz, podpisana Ivana Sajovic, prekiicujem žaljivke, naperjene ravno takrat proti Josipi Šenk. 6284 Josipa Šenk.	Ivana Sajovic.
*
rucblovano, kurilno, kuhinja, verande, vrt — Profesor KAREL MY5Z. 6237
Prodam novo vilo
blizu Ljubljane. Stanovanje takoj. Cena 550.000 Din. Naslov v upravi pod 6259,
razna vinska POSODA in pet velikih hramnih SODOV, dokler traja zaloga. -AUGUSTIN, Sp. Šiška, Sv. Jerneja c.23i
Naprodaj
Bencinmotor 7—BHP
URAVNALNIK (Abrichtmaschine) 50 š. nov, takoj naprodaj. Prule 8, Ljubljana.
Trgovina z lesom
j drvmi in premogom, na najlepšem mestu, prvovrstno uvedena, radi rodbinskih j razmer takoj NAPRODAJ. — Intere-I senti dobe informacije pod «Lesna trgovina Maribor, poštni predal 39«. 6207 •^tnragsKt
11 iS

Za veleposestvo SLOM pri Ponikvi IŠČEM proti izredno dob
plači, pa ne gospoda oskrbnika in tudi no takozvanega gospoda upravnik marveč dobrega in sposobnega, neoženjenega
apca ali valpeta fšafer)
kateri so pri praktičnem gospodarstvu res razume in če treba zbok ponka spodbude za vsako delo tudi sam zagrabi.
Štcdenje s krmo, skrb za pripravo blaga, nadzorstvo pri krmljenju in vo stvo hlapcev, skrb za gospodarsko orodje, posebno za opremo in vprego, spi za red in snago povsod, bi bila ena njegovih glavnih nalog. Pijanec izkljui« Zraven stanovanja in popolne oskrbe plačam izredno le sposobnost in vnet za gospodarstvo. Spričevala so postranska stvar. Nastop takoj. - Reflektan naj prebero pazno la oglas, da ne bo po nepotrebnem obilo ponudb, poseb od onih, ki smatrajo gospodarstvo najlažjim delom.
Dr. JOSIP KARLGVŠEK, odvetnik v Celju.
INDUSTRIJSKO PODJETJE v Sloveniji IŠČE ZA TAKOJŠNJI NASTOP
strojevodji za ozkotirno železnico
Ponudbe s spričevali je poslati na upravo »Slovenca« pod št. 62Č
BBBagBBBBBBBBHBIŽ3egB«»ggB3aB[3EiaH31BtBiBBBBBBBB
Po čudovito znižanih cenah prodajam novo došlo blago, posebno moSfco sok: hlačavino, barhente, cefirje, platno za rjuhe, line Sifone iz domačih tvon
Pridite in prepričajte sel
ŠIŠKA (Seidlova h;ša),
CelovSka cesta 2.
LJUBUAN
Sv, Petra c.
Gradbeno podjetje S. Tiaaits, družba z b. z., Ljubljaaa. | JBHOVfl" gradbena dražba z o. z„ MIlILllIlll.
pecijalno podjetje
Brzoiavi: Tonnies, Ljubljana.	Telefon štev. 563.
Ustanovljeno leta 1846.
naznanja ceni. občinsivu, da se začetkom oktobra s svojo pisarno
pr* preseli
iz Gajeve ulice v svojo lastno, dedno hišo, Dunajska cesla št. 25, vhod v Pražakovi ulici, kjer ie bilo isto ustanovljeno leta 1846.
Podjetje projektira in izvršuje:
bančne in industrijske palače, stanovanjske hiše, iovarniška poslopja, šole, cerkve, vile, male enonadstropne oziroma enodružinske hiše v opeki in »Heraklitu« (najcenejši stavbni načini.
^ J9* LASTEN GRAMOZOLOM IN OPEKARNA. -»C -»c
Brzoiavi: Obnova, Ljubljano.	Telefon 5tev. 563.
Ustanovljeno lela 1920. naznanja cenj. občinstvu, da se začeikom oktobra s svojo pisarno
iz Gajeve ulice v svoje lastno poslopje, Dunaj"ska cesta štev. 25,
vhod v Pražakovi ulici.
in izvršuje:
S§ talne in vodne zgradbe, mostove in ceste, betonske in železobetonske
8 zgradbe, železne visoke in mostne zgradbe, gozdne in industrijske železnice, naprave za preskrbo z vodo, kanalizacijegradnje trijemova
I iz lesa. — Inštalacijska centrala za vodovode in centralne kurjave.
Nakupovalna centrala za stavbni materijal, stavb, predmete in stroje, sat IMA STALNO V ZALOGI: Cement, Salonit za pokrivanje streh, cevi W	'z kamenine, »Torfoleum« plošče, »Heraklit« materijal.
I
izdaja konzorcij ^Slovenca«,
Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani.
'Jugoslovanska tiskarna v Liubliani.