75. V Trstu, v torek, dne 27. aprila 1915, Letnik 13. !z! aja \sak dan, izvzemši nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. r driftvo: lik« Sv. I rancima AsiSkega št. 20, L nadstr. — V*J tepisi raj se ccliljajo rrcdništvu lista. Nefrankirana pisma se it- sprcjeir.ajo in rokopisi se ne vračajo. 21'z:'*?Ji in cdgovon;i tiednik Štefan Godina. Lastnik konsorch I -ta .Fdlnnsti". - Tisk t-sl.ar 2 .Fdinosti\ vpisane zadruge * c.: r=cnim pcroStvom v Trstu, t: ca Sv. IranaOn Asižkega 23-Ttlefen erednlftv« in uprave Stey. 11-57. farečrira znaša: /a celo leto...... 7* rel le!a............... 72 tri mesece........ ;...... 7: crdeljsko iidajo za :cO...... za |cl leta ............... VEČERNA Posamezne zastarel; K 21* — m. . 12"— %4< . 6 — . 520 V . 2-60 številke se prodajajo pj 6 vinarjev, številke po IC vinarjev. Og!a:l se računajo na milimetre v Širokosti ene kolon« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov...............mm P° .20 v,a Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K vsaka nadaljna vrsta............. * Mali oglasi po -4 vinarje beseda, najmanj pa 10 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnin; In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključni le upravi .edinosti*. Plača in toži se v Trstu. Lprava in ir.seratni oddelek se nahajata v ulici Sv. PrančlSka Asižkega St 20. — Poštnohranilnični račun 5L 841.652. fioui uspehi u Karpatih. GRADEC, 27. (Cenz.) Vojni poročevalec -Tagespošte« poroča iz vojnega časnikarskega siana: Včeraj se ie pod poveljstvom fml. Hof-uianna se nahajaiočim četam posrečilo zavzeti še eno važno sovražno oporišče. Pri tem je bilo ujetih več oficirjev in tisoč mož. Obupni poskusi sovražnika, da bi si priboril nazaj važno višino Ostry vzhodno cd grebeua /winina, so se izjalovili, čeprav so Rusi ponovno napadali tudi ponoči. Vsi trdovratno izvedeni napadi so se razbili v Izborno namerjenem ognju na-£»h čet. Tudi tu je bilo ujetih mnogo vojakov. Na ostalih irontah vlada relativno mir. GRADEC. 26. (Cenz.) Vojni poročevalec »Tagesposte« poroča iz vojnega časnikarskega stana: Po osvojitvi grebena Zwinin po nemških četah, so obdržali Rusi v svoji posesti od več tednov trdovratno branjene postojanke še višino Ostry na levem krilu, na drugi strani doline Orawe. Proti tel skrajno močni postojanki so bila namerje-na prizadevanja k južni armadi pripadajoče skupine fml. Petra Hofmanna. Po dolgih saperskih napadih so se prerile nase čete do ruskih postojank. Včeraj je postala višina zrela za napad. Po srditih bojih so udrle avstrijske čete pod Hofmannom v okope sovražnika in zasedle Ostry vrh. Istočasno so na levi strani zavzele nemške čete ruske postojanke z naskokom. Ujetih je bilo več sto Rusov. Pri Zaleszczykih je imelo bombardir nje na južnem bregu Dnjestra se nahaja-jočih ruskih oporišč zelo dober uspeh. Na ostalih frontah vlada mir. nadvojvodu Salvotor v Budimpešti, BUDIMPEŠTA, 26. (Kor.) Nadvojvoda Tranc Salvator je prispel semkaj s svojega inšpekcijskega potovanja po bojišču. Prišel je dopoldne v palačo Rdečega križa, kjer je izrekel predsedniku in društvenim funkcijonarjem svoje popolno priznanje. Nato se je zglasil nadvojvoda v notranjem ministrstvu, kjer je izrekel svoje popolno zadovoljstvo z delovanjem karantenskih postaj, ki si jih je ogledal tekom svojega inšpekcijskega potovanja. Končno je nadvojvoda posetil higijeniško razstavo in odpotoval popoldne na Dunaj. MARMAROS SIGET, 26. (Kor.) Nadvojvoda Franc Salvator Je včeraj prispel semkaj. Na kolodvoru ga je pozdravil nad-župan. Nadvojvoda se je podal nato v kapelo komitatske bolnišnice, kjer je prisostvoval maši. Po pregledanju vseh zdravstvenih naprav se ie nadvojvoda udeležil dinerja in nato nadaljeval svoje potovanje na Dunaj. _ Vojna Turflje proti trosporanna. Boj zo Bardonele. - Poizkusi izkrcanja na Galipoljskem polotoka. CARIGRAD, 26. (Kor.) Glavni stan objavlja sledeči komunike: Dne 26. t. m. ie poiskušal sovražnik pod zaščito vojnih ladij izkrcavanje na štirih točkah zapadnega obrežja Galipolj-skega polotoka, zlasti ob izlivu Sighinde-re. ob obrežju pri Ari Burnu, zapadno od Kabatepe in Tekeburnu, kakor tudi pri Ktimrele. Pri Tekeburnu izkrcano moštvo so naše čete pognale z bajonetnim naskokom v morje. Pri Ariburnu izkrcane sovražne čete, ki so hotele prodirati, so se morale v sled naših protinapadov umakniti proti obrežju. Del teh čet je bil prisiljen. da se jo ponoči vrnil na ladje. Danes so naše čete nadaljevale napade na vseh frontah z uspehom. Istočasno se je sovražno brodovje z namenom, da izvede forciranje z morske str?ni, bližalo morskim ožinam, a se je moralo umakniti pr-d našimi ladjami. Tekom te akcije je bila ena sovražna torpedovka potopljena, druga težko poškodovana i« odpeljana proti Tenedu. Danes ni IzvriU sovražnik z vzhodne strani nobenega poizkusa proti morskim ožinam. Na ostalih bojiščih nobene važnejše 1 z- premembe. Ouhod turških prostovoljcev ho bojisfe. C ARIGRAD, 26. I Kor.) Prostovoljski bataljon, ki ga je sestavil sin glusovitega kavkaškega šejka Mamila v Brusi, je odšel na bojišče. Hovi transporti tet iz Anglije. ROTTERDAM, 26. (Cenz.) Potrjuje se, da križarijo v Severnem morju v skupinah angleške vojne ladje, najbrže v var- transportov angleških čet na rran- j cosko, ki se vrše sedaj. S tem je tudi v • zvezi ustavitev potniškega in blagovnega prometa med Anglijo in Nizozemsko. HAAG. 26. (Cenz.) Prekinjenje ladijskega prometa z Anglijo traja še vedno. Po poročilih raznih listov, je zaposlena angleška vlada sedaj z velikimi transporti čet, posebno z znatnimi transporti topov in municije. Pri novem moštvu je konstatirati, da je bil zelo znaten del vzet k artiljeriji. Dalje je iz neke korespondence razvidno, da je vlada priporočila vsem ladjedelnicam začetkom tega tedna največjo previdnost. Najbrže ni sedaj ob vzhodnem obrežju in v Rokavskem prelivu nobenih torpedovk, ki jih uporablja Anglija najbrže sedaj za varstvo transportov čet na Francosko. Grof Julij Andrassy je utemeljeval, zakaj votira ustavna stranka predlogo. On ne smatra predloge za. dobro in meni, da se nahaja dejansko v nasprotju z ogrsko državno idejo. Kljub temu sprejema predlogo, ker je odločen sprejeti tekom vojne doma vrgla zažigalnico v sod s smodnikom, da razvname svetoven požar. Njegovo cesarsko in kralj, veličanstvo je moralo svoji tolikokrat dokazani ljubezni do miru izsiliti tisto težko odločitev, ker mu srbsko izzivanje ni dopustilo dru- ___• 1____ _ Ictoit'j Hnp i175^1 Grfki in trosporazan. LUGANO, 26. (Cenz.) rCorriere della Sera" poroča iz Petrograda: Pogajanja trospora-zuma z Grško imajo Informativen značaj, da se razmotriva o grških zahtevah Grška si hoče zasigurati gospodstvo nad zapadnim obrežjem Male Azije, da preloži mejo na gorske grebene, ki ločijo turško Anatolijo od obrežnega ozemlja, obljudenega od Grkov. „Ruskoje Slovo- pravi, da je trosporazum v tej točki edin z Grško. Močna Grška kot mejaš Rusije bi zasigurala trajen mir na vzhodu. V istem članku pa pravi „Ruskoje Slovo* tudi, da mora Grška, ako hoče uresničiti svoje narodne ideale, nastopiti takoj. Napadi raskid letalcev na Ufcrim. ALLENSTEIN, 26. (Kor.) Pri letalskih napadih na Neldenburg so Rusi napravili več škode sebi kakor pa Nemcem. Ruske bombe so padle na trg, kjer so ravno ruski vojni ujetniki pometali. Trije ujetniki so bili ubiti, trije ranjeni; vrh tega je bila ranjena neka stara ženska. V bližini kolodvora je zgorela neka prazna drvarnica. Besunci iz ozealia Vpema. PARIZ, 26. (Kor.) »Petit Journal« poroča, da je prispelo iz okolice Yperna veliko število beguncev, ki so jim oblasti ukazale, da naj zapuste svoja bivališča. Sestanek švedskih in ruskih parlamentarcev KOPENHAGEN, 26. (Kor.) »National Tidende« poroča iz Stockholma: Ruski načrt glede sestanka švedskih državnozborskih poslancev in članov dume, časopisje odločno odklanja. Dume nikakor ni smatrati kot zastopstvo ustavne države, ker je bila vedno ob vsakem najmanjšem znamenju kakega odgovora ta-kaj razpuščena. Sedaj je tako nazadnjaška, da smejo njeni svobodomiselni člani komaj odpirati usta. Še pred kratkim je bilo aretiranih več socialističnih poslancev. Vrh tega sedaj ni mogoče dobiti zastopstva švedskih parlamentarcev, ki bi zamoglo natančno razpravljati z Rusi o kočljivem vprašanju Finske. vsako predlogo, ki jo vloži vlada spora- ge izbere. Še na večer istega dne je izšel zumno z armadnim vodstvod v interesu 1 ukaz za delno mobilizacijo, ki so ga eno-vojevanja dušno z oduševljenjem pozdravljali vsi „ . _. . . .i-fc- narodi monarhije Dne 26. julija je izšla Konferenca oarske Vliane StranKe. vojna napoved Srbiji. Radostno vzneseni BUDIMPEŠTA 26. (Kor.) Narodna de- po zavesti dolžnosti in požrtvovalnosti, lovna stranka je imela danes zvečer kon- ki je ni bilo nikdar pogrešati pri narodih ferenco. Razpravljalo se je o podaljšanju Habsburga v resni uri, je hitel vsakdo, ki trajanja mandatov. Predloge so bile spre- je prejel vpoklicno povelje, na odkazano jete kot podlaga za parlamentarično raz- mu mesto. Z gotovostjo precizijskega m-pravo. Ministrski predsednik je opozarjat, strumenta je deloval mobilizacijski apa-da je vložila opozicija izpreminjevaine rat. Vsa prorokovanja o motenjih pri predloge, sestavljene z veliko objektivno- sprejetju vojne pripravljenosti m razvrsti-stjo, v kolikor ne nastanejo morda pomi- tvi, na katera so računali naši sovražniki, sleki glede njihovega sprejetja. so se izjalovila. Ko je bila delna mobilizacija še v pri-Odlikovanje ogrskega zborniškega | pravljanju, je bilo že opažati prvo pobli-predsednika. I skovanje na severo - vzhodu. Dne 27. ju- BUDIMPESTA, 26. (Kor.) Povodom Ijiaso došle na Najvišjega odlikovanja predsednika zbor- da odreja Rusija v ?b™e'nih niče, ritmojstra Štefana Be6thyja, je po- krajih m.htancne Poprave. Ruska vlada slal nadvojvoda prestolonaslednik brzo- je; sicer se tajila, da bi ^ta odredila javno čestitko. Predsednik se je zahvalil bihzac.jo, vendar nm ie dal;| sporoči, nadvojvodi za čestitko brzojavnim potom. B^^ V pomirjanje državnik aradaikiv« Mu^ijžeza °po?zkušnjo odredila daieko- DUNAJ 27. (Kor.) „Neues Wiener Tag- sežne vojne priprave. Kakor presvetel blattu javlja: Vsled vesti o namerovanem| blisk je ta napoved razsvetlila temne Mrska zbornico. BBDIMPEŠTA, 26. (Kor.) (Dodatek govoru grofa Tisze in grofa Andrassyja) Ministrski predsednik grof Tisza ie hotel v karakterizacijo stališča vlade pojasniti dejansko stanie na kratko. Mi vsi vemo, da je tekom dosedanje vojne prišel znaten del rekrutnih okrajev treh avstrijskih armadnih zborov v sovražne roke. Spopolnitev teh treh armadnih zborov zadeva torej na težkoče. Naravno je, da more za pokritje nastopivšega pomankanja skrbeti predvsem Avstrija. Vendar pa so preostanki, ki jih imajo na razpolago drugi avstrijski armadni zbori, toliki, da se lahko pokrijeta dva od imenovanih treh armadnih zborov. Toliko preostankov, da di izpolnila še tretji armadni zbor, pa Avstrija nima, Za nas ste ostali torej dve poti: da polagoma opustimo ta armadni zbor ali pa da moštvo, ki je lahko postavi Ogrska za namene skupne obrambe in skupne vojne, v porabi za nadomestitev tega armadnega zbora. Da je to v nasprotju s principom" .da smejo ogrski novinci nastopati le v ogrskih polkih, to je izven vsakega dvoma. Položaj je bil tak, da bi odloge v vprašanja do časa. ko bi sklepala lahko o tem zakonodaja, bila škodljiva za interese obrambe in zmožnosti armade. Radi tega je vlada v pričakovanju naknadnega odobrenja, z ozirom na izredni položaj, prevzela sama odgovornost glede sklepa. Istočasno se je izreklo, da se mora v slučaju reokupacije izgubljenih naborniških okrajev, kakor se je zgodilo t« v Bukovini, storiti vse, da se izvrše v dotičnih okrajih nabori in izpopolnijo nastale vrzeli. Mi smo šli torej do skrajnosti. ne da bi ogroževali s tem nam vsem svete vojaške interese. Ministrski predsednik je prosil, naj se predloga sprejme. (Odobravanje na desnici.) prikrajšanju uradniških plač, oziroma napre- oblake na tajnem zasnovanih spletk. Ru- dovanja po časovnem pretnaknenju, se je sjja je razpela svojo roko - zaščitnico nad neka deputacija uradnikov predstavila fi- Srbijo! Pod pretvezo, da akcija proti Sr- nančnemu ministru dru. baronu Engelu. Go- biji hoče v resnici zadeti moskovitsko car- vornika, poštnega uradnika Pauernfeinda, je stvo in njega vpliv na Balkanu — pret- finančni minister pooblastil, naj stanovskim Vezo, ki je bila po naših v Petrograda slo- krogom sporoči pomirjevalno vest, da se na vesno podanih izjavah nevzdržljiva — je merodujnih mestih ne mTs!i na tako odredb stopila Rusija na stran Srbije, tistega sov- Mlnister je pripoznaval požrtvovalnost dr- ražnika, proti kateremu smo se — ne da žavnega uradnižtva, ki \e ne !e z dobro- irndi pri tein kake postranske namere voljnimi utržki od plač, ampak tudi z sode- proti kateri - koli drugi državi — morah lovanjem pri vseh panogah vojne oskrbe obrniti iz silečega razloga samoobrane, iziazilo svoj dejanski patrijotizem. da zavarujemo svojo državno varnost m red za vso bodočnost proti tajnim rovare- Prapor angleškega podmorskega njem poželjivega soseda, ne strašečega se čolna »E 15«. niti najzavrženejih sredstev. Objektivne- CARIGRAD. 26. (Kor.) Vojni minister mu presojanju je bilo sedaj odkrito, da so je prepustil prapor angleškega podmor- vsa monarhiji sovražna spletkarenja, ki skega čolna »E 15« vojskinemu muzeju. so imela v Srbiji svoj začetek, stala pod * D ^ -s rusko patronanco. Jasno je bilo izix>znati, Odiikovanie generala grofa Bothmerja. da je Srbija Je p^ to varno zaščito mogla BEROLIN, 25. (Kor.) Cesar Viljem je tvegati cinično odklonitev po naši mo- odlikoval grofa Bothmerja za pod njego- narhiji zahtevanih garancij in jej zalučati vim vodstvom izvedeno zavzetje Cvinina izzivno rokovico. z železnim križem prvega razreda. Dne 29 je bijG oficijelno potrjeno. Smrt nacijonalnega ekonoma. da je Rusija vojaške okraje Kjjev Odesa ..i. . p AM npn c a Ai p /Kor J Moskvo in Kazan mobilizirala. Komaj pa ttALLE AN DER SAALE, 26. (Kor.) da so v petrogradu izpoznali, da nam Nacijonalni ekonom profesor Johann ^ou- nern^ka država v staro izkušani zvestobi rad je umrl v 77. letu svoje dobe. stQji Qb stranit je siedil dva dni potein u- Draginja v Angliji. kaz za mobilizacijo vseskupne ruske voj- LONDON. 24. (Kor.) .Times« od 24. - sile. Se le sedai smo m - k. smo^e naglašajo, da so cene živil v Angl,„ stalno A pod nasilnim pritiskom naraščate in da je pričakovati se nadalnje- odgvoriti z enako odredbo, ga narascanta. Kakor en mož so se dvignili narodi obeh Požar na gradu Kreutzenstein. držav te stare države, ki je mladostno -DUNAJ, 25. (Kor.) Požar na gradn | sveže* iztegnila svoje "^negojcedaujo- nost interesov in po večletnem zvestem skupnem postopanju doseženo zlitje obojestranskega militaričnega hotenja k enotnemu razvoju moči, dočim je vojskovod-stvo na sovražni strani — vsled prostornega ločenja državnih ozemelj in celc vrste le za silo premostenih, v vsem njih dosedanjem političnem razvoju utemeljenih nasprotstev — moralo kazati vse slabosti koalicijske vojne. Kako težko tehtajo te neugodnosti, o tem nas uči vsak list zgodovine. Temeljne poteze vojnega načrta za u-vodno vojno so bile centralnima vlastima neizogibno predčrtane po razmerah. Nemčija se je morala najprej obrniti s svojo glavno silo proti sovražnikom na zapadu, ki so mogli po železniški mreži in dislokaciji čet najhitreje stopiti na plan in postati nevarni na industriji najbogatejim delom nemške države. Po, že v miru poznanih organizatoričnih podatkih je vrgel mobilizacijski ukaz 45 linijskih in 19 rezervnih divizij, potem 19 rezervnih brigad, vseskupno okoli 73 francoskih pehotnih divizij, proti nemški meji. K temu je bilo prišteti še 6 belgijskih in 6 za vojno mo- na kopnem takoj razpoložljivih angleških pehotnih divizij — torej masa 85 divizij! Nemčija je morala torej od svojih 100 linijskih in rezervnih divizij najmanje devetdeset porabiti na zapadnem bojišču. Proti vzhodnemu sovražniku, Rusom, je preostajalo razun formacij deželne brambe le 10 divizij, ki so jim še le kasneje, po zanesljivem zavarovanju lastnega ozemlja proti zapadnim sovražnikom, mogla priti ojačenja. Vojno proti Rusiji je trebalo že v naprej razumevati kot dolgotrajno borenje proti številu. Toliko svoje pripravljene milita-rične sile, kolikor tudi one, ki jili je mogla vzeti iz svojega velikega rezervoarja dopolnjevalnega moštva, je mogla tudi pri najboHi organizaciji šele postopno privesti do veljave. Ta okolnost je izključila dovršenje vojne proti Rusiji po kratkem vojnem pohodu. Na mesto stremljenja po enem edinem zmagovitem udarcu je morala stopiti namera, da se lastna premoč na moraličnih faktorjih vojske, na izvfež-banju. na stopnji izobrazbe in duhu čet izrabi v postopno slabljenje kolosa, da se sčasom ustanovi ravnotežje moči, ki mora končno dovesti do zmage- (Dalje v zjutranji »Edinosti«.) ,or.j mar na grauu —--- | Nemci in Madjari, Slo- ^ 4:Zue"rPZ>mne.ta ^eniu, kf^ | ^ni. pniel, orožie. nav.al,- zelo težavno radi nevarnosti, da se poslopje udere, je sodeloval tudi en oddelek v Korneuburgu štacijoniranega železniškega polka. Avstro-Oirslie vstop v vojno. njeni po edini in enotni voji, da ščitijo domovino. Dne 2. avgusta so ruske čete brez napovedi vojne prekoračile prusko mejo. Slučaj zavezništva je bil dan. Dne 5. avgusta je izročil avstro - ogrski veleposlanik v Petrogradu vojno napoved! Tako je stala monarhija pred potrebo vojne na dve fronti v brainbo svoje ekzi-stence: na severu proti Rusiji, z nje števi- na jugu proti Sr-v Dunaj 26. aprila 1915 tv \ I, cfon* vmnih noroč^valcev iav-1 lom 173 milijonov Ijudij, na jugu proti Sr (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev jav ^ z nje y dveh zmag0valnih vojnah ,aio: . u , RoIom boju izkušeno in pojeklenjeno vojsko, m Ko je avstro-ogrski poslanik v Belem- ' . zavezniku na Crnigori. Kajti adu dne 23. julija izročil srbskemu mi-1 -11 J •---—-- nistrskemu predsedniku noto, ki je posta gradu dne 23. julija izročil srbskemu mi-i r'^i" Craagora se je pridružila sovražni- nistrskemu predsedniku noto, ki je posta- monarhije --------kri5 vila Srbijo pred izbiro, ali naj rovarskemu | J J „ delu proti monarhiji, ki se ga je že odrekla,, . ali potem na skrivnem zopet začela, od I •TVl-r I rt K 1 __________________ Ker za orožje sposobni možje tvorijo'okolo desetega dela prebivalstva, je morala Avstro - Ogrska z otem na skrivnem zopet zaceia, ou-. R |o 5 milijonov boriteljev nastopiti ne pove, ali pa naj odkrito izpove, da se iden- ^ trojni pr€moči \7 milijonov ruskih tifikuje s serajevskimi morilci in njihovi- » zk vrhu tega ^ proti poi mi zahrbtniki, se je nahajala vsa bojna sila mi[iiolia* Srbov in Črnogorcev, ki sti jih Avstro - Ogrske v predpisanem mirovnem ' baikanski državi ob daleko.moč stanju; kajti, v svesti si svoje dobre stva-|_:fm hoine sile vzeti iz svo- ri ni moiarhija, ki ni svojih zahtev pod pritiskom militančnih stanju; kajti, v svesii si svoje aoore stva- - izkoriščanju bojne sUe vzeti iz ri ni moiarhija, ki m hotela vojne, stavila l y |n ^ ""ojih zahtev pod pritiskom militancnih M1^ p^nam jc _ dobro oborožena in Dneb25. julija popoldne je izročil gospod t i^ir našemu poslaniku v odgovor K'41/a.3 ° , ^ ....___ .. UnrUrtllOtr Q tPtTI noto. ki ^zCl^Jda SI«ffl Pasić do meje možnosti, ki pa je v resnici v ec , trenotek in ki so ž ali manj odklonila najvažneje naše postu- Kako na jasnem si je bila srbska vlada, da je nje odgovor nesprejemljiv, izhaja najjasneje iz tega ,da je bila tri ure pred izročitvijo te note že izdana odredba za mobilizacijo skupne srbske vojske. Srbija je s tem, kakor se je kmalu pokazalo, ve- so že davno prežali na trenotek in ki so že dolgo pripravljali zavraten napad, da bi zlomili njihovo zavist vzbujajočo gospodarsko pov-zdigo Nemčije. Številna premoč sovražnikov se je s tem pomnožila, pač pa je govorilo zveznima centralnima vlastima v prilog tesno sosedstvo obeli držav, brezpogojna skup- Ujedinjenje narodnih delavnih sil. »Ostravske Listy» objavljajo nastopni znameniti članek: Vojna je povzročila vrzeli v našem društvenem življenju. Ne le po zaustnv-Ijenju vsakega snovanja in stremljenja naših društev, ampak tudi vsled društvenih funkcijonarjev na bojiščih. Možje v najboljih letih, ki so se največ posvečali tudi društvenemu delovanju, in mladina, ki ravno v teh letih pristopa k društvenemu delovanju, so odšli na bojno polje in pomanjkanje na društvenih močeh se pokaže posebno še po dovršenju sedanjega prebiranja. Ostajajo nam torej stari ljudje, ki so se ali že odrekli delovanja, ali pa vrše toliko funkcij, da ne morejo izpopolniti izpraznjenih mest. Ali ostaja nam tudi — hvala Bogu — številna, v vojno službo še nepoklicana mladina, (iledati moramo torej, da zlasti stanje naše narodne obrambe kolikor le mogoče ohranimo neoslabljeno. V to je pred vsem potrebno zadostno število dobrih društvenih funkcijonarjev. Možje, ki so v času miru stali izven našega društvenega življenja, izgovarjajoč se s strastvenostjo in nebrzdlji-vostjo našega javnega življenja, nimajo sedaj nikakih takih vzrokov. Sila in veličina časa, ki ga preživljamo, premostuje vsa nasprotstva in sili k temu, da ravno one moči, ki so bile doslej izven strank ali nad njimi, naj bi uveljavile svoje sposobnosti in pripomogli do utrjenja narodnega edinstva. Seveda je potrebno na prvem mestu delo v naših obrambnih organizacijah, katerim biti član je tlaaes veliko važneje nego ob normalnih razmerah. Tu pa more tudi mladina priti do veljave, lzpoznavala bo v mladih letih društveno življenje, važnost narodne obrambe in vpliv ravno takega delovanja nanjo bo velik. Mladina ne bi tako rano, kakor sedaj, postajala strankarska, strankarski interesi bi se tudi v bodoče umikali pred narodnimi in naše narodne organizacije bi dobivale koristi od tega----ln izven strank je stalo največ inteligence, katere naloga je, da ravno sedaj pristopi k strankam in da tam duši vse kali, ki bi mogle morda naše javno življenje razburkati. Ako bi kdo prigovarjal, da v društvih ni dela sedaj, ker politično življenje miruje, je to si- »Vhit-tfNA HDlNOSr* SU 7b, rodi bodo stremili po svojih pravicah in po razširjenju političnih svoboščin. A zmagovalec ostane tisti, ki bo najbolje pripravljen! Ne le politične stranke kot celota — kar ie sicer najvažneje — ampak tudi njih posai ,ezni komponenti morajo biti prežeti od duha narodnega ujedinjenja in edin-st\ a. Prazno bi bilo ujedinjenje glav, ako bi telesa delala, kar bi se jim izljubilo. Pri- movino, bom pisal, kar sern doživel, ker pridno pišem svoj dnevnik. Ležimo že dalje časa v pozicijah, zakopani v strelskih jarkih, na robu gričevja, pred nami v dolini na vasi in na gori pa Rusi na 400 do 1200 korakov. Življenje je narobe. Podnevi spimo v jarkih, v katerih smo si napravili svoje »vile«, to se pravi, spimo, če ni boja. Vile imajo posebna imena. Eni naših hiš se pravi vila »Russen- li. vz. ja mladir-L*, to je: nove organiza- ] weh« (domotožje) itd. Podnevi je precej ciK. ki jej pač pripade r.alojra, da sama , mirno, le kak koroški divji lovec zasmodi upravlja odkrito in svobodni enega problemov, ki jih bo rešiti. S tem z ene strani nadomestimo moči, ki so se nam izgubile, na drugi strani pa si vzgojimo rezervo izkušenega pomladka, Iz katerega pride pozneje pošten značajen mož. ki mu bo naloga, da nesebično, vestno in strogo zasleduje interese po r.jem zastopanih ijudi. bodi v občini, bodi v deželi ali državi____Društveno živUenje doseže potem nivo, ki je že do!-*o želja vseh. ~ Silclcs iz wm> «Kje dem je moj« na bojišču. »Ostrav-skim iistom: piše neki vojak z bojišča: Taborili smo v nekem kraju na severnem bojišču Neobičajno lep dcccmberski dan nam je vzbujal spomine na daljnji dom, I na^o Moravo. Okrog 8 zvečer sem dob i, povelje, naj grem s petimi niožmi poizve-i ^^ dovat proti ruskim prednjim stražam, in a jasnem nočnem nebu je svetil mesec, spo-1 miniajoč nas toiiko lepih večerov, ki smo j — to tvori i Rusom katero v dolino in navadno zadene. To je veselje v voju, če zadene krog-Ija divjega lovca! Zvečer pa se začne pravo življenje! Vse oživi. Naši pridni konjički pridejo z ine-nažo in kruhom, prinesejo tobak, cigarete, pošto. Take živalice so res pridne. Tiho razdele menažo. Naši fantje pravijo, da so Rusi še preccj dobrih manir, ker nas navadno puste i - ri miru, kadar menažiramo. Ponoči je treba postaviti straže, odposlan patrulje, čuvati ie treba zemljo, ki smo jo zopet priborili. \ jarkih zasvetijo za za-grinjali ognji, kjer si fantje kuhajo in grejejo otrple ude. Totlo zadone lopate, za-šklopctajo krampi, treba je kopati in se še bciiše zabraniti. Proti jutru prineso konjički kavo. Rusi napadajo navadno pono- prejemu brzojavke, je državni nemški kancelar naročil pruskemu poslaniku v Bru-selju, da naj zahteva od belgijske vlade,-da napravi remdeuro, da naj cdslovl policijskega prefekta v Bouillonu, nižji organi pa da se strogo kaznujejo. Vrh tega^ naj se kaznuje tudi mestnega načelnika. Ce bi se taki izgredi dogodili še pri nadaljnih transportih, bi dobile nemške čete takoj ukaz, da naj gredo čez belgijsko mejo, da branijo svoje ranjene tovariše. Belgijska vlada je takoj izpolnila zahtevo in izrazila svoje globoko obžalovanje radi dogodkov v Bouillonu. Od tega trenutka so se vršili transporti ranjenih nemških vojakov skozi Belgijo brez nevarnosti in ni nikdar več prišlo do nobenega incidenta. Domnte vesti. Lakota na Kranjskem. „Gorenjec' občuje in „Slovenec" ponatiskuje: Dri- Kmalu bo sto let, kar je b-Ia na Kranjskem prav huda lakota. V cerkvici sv. Petra pod Šmarjetno goro pri Kranju se še vidi spomenik na strašno lakoto, ki je mučila in morila prebivalce na Kranjskem leta 1816 in prvo polovico leta 1817. V tej cerkvi visi na zidu kositren korec in pod na kateri pripoveduje slovenski njim tabla, ; či. Tiho"se pripiazijo, Yain eden/tam'dru- « nemški ^napis, kako so leta 1817 s tem tam tertji bliže — patrulje javijo so- ' vražnika vse je napeto — zdaj začne de-katerega jim pošiljamo v clulino. za nami se oglasi artiljerija, ki meče šrapnele in granate na Ruse. To treska in grmi še huje ko grom v gorah, ko jih preživeli doma in o| se razlega odircv od gore do gore. Cilje se stokanje ranjencev, tam zasveti lučka stal sedaj samo spomin. Ves kraj ie počival v romantični tišini. Prišli smo pravkar iz gozda, pred katerim se je razprostirala široka, ravna ioka. Komaj sino se ne! hko ogledali, smo opazili nekaj postav. ki so se prikazale iz zakopa, oddaljenega kakih 300 korakov od nas. Bili so Rusi. Nikier nobenega strela, nikakršnega šuma. povsod tihi mir. Kakor bi se nihče ne upal kvariti lepega decemberskega — ogenj pojema, napad je odbit. Ruski napadi se vrše navadno od pol 12 do 1 ponoči ali pa zjutraj, ko se začne svitati. — Treba stroge službe, treba discipline, vsak mora biti prešinjen o važnosti svoje osebe in mesta, na katero je postavljen. Odbili smo napad. Saniteta javi, ta ima prestreljeno glavo. Vzamemo mu legitimacijo s prs, denar iz žepa, ki ga pošlje večera. Molčale so puške, utihnilo orožje kompaniia politični oblasti ali staršem, in topovi. Sli smo počasi naprej in hitroj Ena s)jka mj je in mi bo ostala živa ce_ lo življenje. Na gori votlo done lopate, sa- ... topov opazovali ruske postojanke. Zamišljeni v j sveto tiši i se naenfc odkoder _ . pesem. Čim pozorreje smo poslušali, tembolj nas je vezala nase melodija, ki ie prihajala sem od naših postojank, melodija naše »Kje dom je moj?« Na drugi strani čujes. da ne bi sovražnik motil svetega miru. Luna obseva dve smreki v bližini, v temnih obrisih se vidi križ junaka, ki so ga položili prejšnji dan v hladno zemljo. . . j- | ^(vtiii [JI vjoiiji M"" ' v so prihajali iz zakupov Rusi in so tudi po-; £,ovek postane v vojni trd — a ob tem slušali, ne videč nas, naso himno. Uiedan prizoru Večnolepem so mi stopile solze smo sovražnike, posedli smo se ter poslušali. Enako željno so poslušali tudi Rusi. | Dolgo smo sedeli na svojem v oči. Vsem se je godilo enako, nadporoč- i iuui rui. i. ii:u praporščakoma in meni, ki smo mu mestu, .uai i jzkazjl;j zac;nj0 čast in mu želeli večni mir ko je petje že ponehalo. > Kie domov moj ? , in pokoj nas je zazibal v globoko razmišlianie. ki! $vete žrtye pnla2a ijudstvo na oltar do-nas je vodilo domov. Nato so Kusi zopet i in te žrtve morajo prinesti bolje zlezJi v svoje zakope. Med nami smo ime h j .asc za nago AVStrjj0> Za to se borimo in tovariša, ki je napravila silen vtisk nanj i vztrajani0 jn bomo vztrajali z božjo po-melodija naše narodne himne. Skloni! * m0£j0 do konca. glavo na prsi in se globoko zatopil v mi -1 sli. Uprl je nato oči tja v ono stran, kjer se nahaja njegova domovina, in zapel je j J Ob prilik kaj več. Pri Vas je lepa pomlad, pri nas sneg, deževje, blato. Veliko je naše hrepenenje po lepi pomladi v dO' s trudnim glasom : *Kde domov mu j. Kde j movini. A pride tudi pri nas dan vstaje-inat' iest ina?« Poslušali smo tiho in i prjQe tudi za Avstrijo pomlad, ki naj tili bol. ki je izhajala iz tovariševega pe- | objame v slogi vse njene narode! tja. Dopel je in potem povedal, zakaj ga j je tako globoko zadela pesem. Pred dve- j ' le^Koroškf! ina dnevoma je prejel iz Bukovine poro- - čilo, da mu je umrla mati. Očeta že zdav- j naj ni imel več... Ostal je sam. Tudi nam j je bilo težko in nismo mogli zadržavati j solza nad usodo svojega tovariša. Tolažili smo ga in mu tožili svoio lastno ne njene Pozdrave vsem prijateljem in znancem Rfizirc politične vesti Jubilej admirala Tirpltza. Veliki admiral Tirpitz, državni tajnik monarniškega urada je rraznoval dne 24. t. m. svoj 50!etni I..UI«; v: i* Kil mion 1Q SE terzu I«jf »jias i! -'! „ inn.pnknt maja 1849 v Kii^trinu ob Odri, je vstopil 24. nje straže sc prišle iz zakopov in naenkrat i J k pruski mornarici. je bil porušen sveti noen, mir Bučno to-, apnw k P mornariškega povsko streljanje se je oglasilo, srapneli | uu J ^ so padali z vseh strani. Streljanje strojnih | ur?aa Oglase, poslana, osmrtnice in vsa n*mi;> niia Je pošiljati »Jnseratnemu oddelku« »Edinosti«, Trst. ulica Sv.! rančiška št. 20 SpecijftUct za siK!:«tičnc in kotne bolezni ♦ Ima svoj ara&gjEatorfiJ % v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1, t ■ (P&lazzo Ditnai -; - ♦ Za oerkvijo Sv. Antona novega. ^ Sprejema o4 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ienske od 5 do 6 popoldne. Dr. PEC Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CATEMiiA ŠTEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8—9 in 2—3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11 —1 in 7—7*4. Uffletno-[olo$rnni!ni ateli§] Trst. ulica del Rivo it. 42 (pritličje) Trst ♦♦♦♦ L_ Izvršuje vsako fotografično ^ 8e ni priča- gaii šrapneli, so zaceli ugašati. Kopati k0va|0 Belgijci in to ne samo masa iz Bo-—rrrnK tvnipmn tnvan^ii Kntem ... _ . . .__•___-__• _i__ mo k njemu, ali tovariševe oci so se ze poslavljale z življenjem. Smrt ga je doletela prej kot je pričakoval. Ginjeni smo bili prej. ko nam je pripovedoval o smrti smo začeli grob svojemu tovarišu. Potem smo napravili preprost lesen križ, napisali nani ime padlega tovariša in pripombo »Tu je dom tvoj, tovariš naš!« Vračali smo se težkega srca. Vselej, kedar čujem našo narodno himno, se spominjam svojega padlega tovariša in njegove »Kde domov muj. kde m3t" jest ma?« S severnega bojišča prše rezervni poročnik dr. Franc Kotnik celovškemu »Mini«: V strelskem jarku. 14. aprila 1915. — Dragi- Tri mesece sem že iz Celovca in vendar se še nisem oglasil, akoravno sem obljubil. Izvedel si že cd drugih, da se mi godi še dobro in da sem hvala Bogu zdrav in čvrst. Le revmatizem me malo tare. a na take malenkosti človek tukaj ne sme mislili, ker ni časa za to. Da se naš keroški 7. pešpolk hrabro bori, to bo Vam v domovini znano. Bodisi Nemec, bodisi Slovenec, vsak stori v polni meri svojo dolžnost. To kažejo tudi lepa odlikovanja moštva, med katerim najdeš marsikaterega slovenskega Korošca. Ako je božja volja, da se zdrav in vesel vrnem v do- uillona, ampak tudi izobraženi sloji so se obnašali tako, kakor da bi se nahajali v vojni z Nemčijo. Metali so na Nemce kamenje in pljuvali, dočim so bili francoski ranjenci obdarovani bogato z vsemi mogočimi darovi. Na vse proteste se je odgovarjalo s smejanjem. Celo apel na mestno policijo je ostal brezuspešen. Pred odhodom je poslal grof F. enega svojih spremljevalcev z bt «ovlakom na nemško mejo, ki je v daljem telegramu drastično opisal državnemu kan-celarju vse skandalozne dogodke. Takoj po 5. 6. Dr euniK „Eulnost" u Trstu je izdal in založil naaUdnje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI: GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Ceha 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. , .. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. ' 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. /w 11. »VITEZ IZ RDEĆE HlSE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Centrala i LJubljana. Pedpjfnlcfli Split, Celovec, Sarajevo Goric« In Celje. Dalnlška oftavnUa* K 8,000.000.— Rtzarvnl zakladi: K 1,000.000.- I Ljubljanska kreditna banka M podružnica v Trstu ulica Caserma i«. 11. Tetafon: 5-10. IMiaj« rtpti ea 9-121/, ia 27,-5 __ = IzOTfaje naJ&oUe vse u btttfno stroko ^zaKcile. g I Vloge m knjižice Mojc 4'IA etto I (rentni davek plača banka iz svojega;. 1 Ulote na M In žiro-račun najbolje pa U Sprejemu borzna naročil a za m tu- in \mmA borze | Brzojavni naslov : Ljubljanska banka. H Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik s >: lci priob6uj*jo r s »k teden mnogo zanimivih sHk Z bojflf in o drugih važnih aktualni domačih in tnjih dogodkih, Ur t bilo zanimivega čtira : pesmi, povsiti, jfiko zanimiv, lep detektivski roman, poVne članke in črtice ix gospodiojstva, zdravstva, Tzgo-jesloTja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega snanstrs. ..... , , .TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilnstrovan tednik, ki je posvečen 1« zabavi in pouku. . . _ , , , . TEDENSKE SIJKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka pottiloa, kavarna, bnv-nica,"vsako druitvo itd. Zahtevajte .TEDENSKE SLIKE' povsod in pridobivajte naročnikov. »TEDNNSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2 50, pol leta K 5 — in celo letT K 10 —. Naročniki dobe kot nagrade velik ilnstrovan koledar, slike Prešerna. Jurčiča, Gregorčiča in Aikerea ter tudi lepe zanimive knjige Naročit« si rTEDENSKE SLIKE" takoj! Novi narofi niki dobe it vse letošnje Številke. Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 Hevilko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled. UpravnlŠtvO lista „TEDENSKE SLIKE" Ljubljana, FrančiSkan