: ste ritka. Trst, v ponedeljek 18 julija 1904. Tečaf W Izhaja -ra^ito dan i i ob nedeljah in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. ori zjutraj. ••taezne 4tevHk» se prodajajo po 3 novČ. (6 stotink) (obakarnah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, 1*i< Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, gt. Petru, Sežani, Kabrežini. Novemmestu itd. ln naroibe sprejema oprava lista „Edinost", V a IkHn plccoto štv. 7. — Uradne urg od 2 pop. do 8 zvečer. •«« Ltgiasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. -o^^^^cocoo; TELEFON Stv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti je moči Naročnina znaia za vse leto 24 kron, pol leta 12 .cron, 3 mesece 5 kro», Na naročbe brez dopošlane naročnine ae jprava. ne os-«r», Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. NefrankovaM p'3ma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračalo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Usta UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianoa štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorclla lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. is Poštno-hranilnični raeun št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Kliske kri žarke v Rudečem morju. PERI M 17. (Reuterjev biro). Vrenj semkaj pripluli amerikanski parnik Morning JStar« je vozil včeraj popi>-tdne med otoki Pjebel-Tair in Pjebel->ukur mimo križarke ruskega dobro-voljnega brodovja, ki je imela razvito vojno zastavo ter je plula proti severu. V mraku je videl parnik pri I>jebel-Sukurii Ae eno križarko in o polunoči •leko torpedov ko, ki je, kakor se misli, zasledovala ladije z vojno kontrebando. Ruska križar ka „Bogatjr46. PETROGRAD 17. Križarka »Bo-atvr« ki je bila zadela za neko morsko -kalo, je bila že meseca jnnija zopet ešena ter odpeljana v dok. Sedaj je že -koraj popolnoma popravljena. I prava Mandžurije. TIENTSIN 17. (Reuterjev biro), vakor je kitajski odposlanec v Tokiju ►rzojavil kitajskemu uradu na zunanje tvari, je stavila japonska vlada predlog lede uprave v Mandžuriji. »»iroreeuje radi zaplembe japonske poštne odpošiljatve. BEROLIN 17. Berolinski listi izražajo svoje ogorčenje radi zaplembe japonske poštne odpošiljatve na nemškem i-oštnem parniku »Prioe Henrik« po iski kri žar k i »Smolensk«. Car >e je povrnil s potovanja. PETROGRAD 17. Car se je vče-j popoludne z svojega potovanja po-rnil v Peterhof. Zaplenjena anirie/ka ladija. APEN 17. (Reuterjev biro). Go->ri se. da je pomožna križarka ruskega dobrcvoljnega društva »Petro-_rad« zaplenila v rudečem morju an-„ležki parnik zMalacca« ter ga odvedla Suez. Brzojavne vesti. Vsesokolskt slavnost v Ljubljani. LJUBLJANA, 18. Slavnost se je vršila velikanski. Sokolska ideja je PODLISTEK. 30 Azijske povesti. Iz zapiskov priobćuje Anatol. vir. Prenehal je nekoliko, lovil sapo, ker. govoril jako hitro, s trpkim naglasom, tem pa je nadaljeval: »Sel sem k izpravniku v Vjatko, in me je poslušal verno, dokler nisem podal, kdo je zločinec. Svojemu prijatelju niso hoteli Rusi zameriti: izpravnik mi dejal, da nima časa za take malenkosti, kakor se je še izgovarjal. Tu sem vzel »jo puško, počakal glavarja v gozdu in dejal: »Obstoj in streljaj, jeden od u pojde k Haddeju,*) ali jaz, ali ti!« vstrelil je, a ne zadel ; zadel sem pa . Že sem hotel iti k Taniti, a Rusi so ^nali vse polno kozakov in njim udanih "jtnov za menoj, in da nisem poznal o dobro sirjenskih gozdov, poginil bi in nikdar ne bi všel čez Ural. Potem ni se skrival med Ostjaki, lovil ob Obu Jeniseju, in prišel med Orotonge. lu *) Haddc je finski bog smrti. Op. izd. slavila najsijajneje triurafe. Sprevod im-pozanten : korakalo je okolo 2000 Sokolov, katerim so tisoči in tisoči občinstva prirejali navdušene ovacije. Prizor pred magistratom neopisen in ganljiv izlasci, ko je neizmerna množica pevala narodne himne. Javna telovadba je iz-pala tako, da je vzbujala vseobče občudovanje. Na ljudski veselici je bilo do 20.000 ljudij. Radost vseobča. Vse se je izvršilo brez ni najmanje neprilike. Bilo je to pravo slavje slovanskega bratoljubja. Utisi istega ostanejo vsem neizbrisni. In kakovo je bilo šumenje in vrvenje ob odhajanju vlakov! Bratje slovanski od vseh strani so si podajali roke, se objemali in si obljubljali : na svidenje ! Cehi odidejo danes deloma na Bled, deloma v Postojno, oziroma Trst in Benetke. Požar v tovarni za špirit. BEROLIN 17. Opoludne je izbruhnil v Reisenmannovi tovarni za špirit velik ogenj, ki se je vsled eksplozije več reservoarjev za špirit bliskoma razširil. Po silnem trudu je bil požar omejen le na tovarno. 14 gasilcev in 1 hlapec so bili ranjeni, "> konj pa ubitih. Podguverner Andrejev umorjen. PETROGRAD 17. Andrejev podguverner gubernije Jelisavetpol je bil danes ob 7. uri zvečer v Adjikentu za-vratno umorjen. Japonski cesar je odlikoval pruskega vojnega ministra. BEROLIN 17. »Reichsanzeiger« je priobčil cesarski ukaz, ki dovoljuje pruskemu vojnemu ministru, general-laitnantu pl. Einemu nositi veliki križ zaslužnega reda vzhajajočega solnca, ki mu ga je podelil japonski cesar. Vodni vrtinec uničil pol vasi. 11 oseb mrtvih. CHAMBERV 17. Vodni vrtinec je uničil polovico vasi Bozel. Kolikor se je zamoglo dosedaj konstatirati, je nsmrtenih 11 oseb, mnogo jih je pa nevarno ranjenih. Nesreča se je pripetila vsled tega ker je potok, ki teče skozi vas vsled vrtinca izstopil, i ■ - —i sem čul, da bo boj medjakuti in Tunguzi, in ker je bilo nekaj Rusov na strani Ja-kutov, šel sem rad z Orotongi v boj. Moja kroglja je pobila glavarja Ketov na tla in jaz sem bil prvi. ki je stopil na grob glavarja Samojedov«. Med tem sta prišla dva sina Oravu-tinga, ki sta me veselo pozdravila. O vjetništvu sedaj, seveda, ni bilo več govora ; tudi Sumpau je nehal mene neprijazno gledati, ko je videl, da imam tudi med Tunguzi prijateljev. Izmed sinov Ora-vu-tinga, je bil samo Esja ranjen, in sicer obakrat od Hrjagova obstreljen. en Krat na desni rami, drugič na levi roki, vendar ni bilo nevarno, ker je bila kost nepoškodovana, in je le precej krvi izgubil. O bitki izvedel sem še naslednje: takoj, ko sem jaz odjezdil, obkolili so Oroči levo krilo Jakutov in je skoro uničili do zadnjega moža : tudi hrabri Hrja-gov in skoro vsi uromišljeniki, ki so ostali na svojem mestu, so padli. Potem so na skočili Nigidali in nekateri Orotongi, med njimi tudi Sumpau, glavno pozicijo Ketov ; ko je pa teh glavar padel, začeli su Ja-kuti bežati. Pretep med francozkimi in japonskimi vojaki. TIENTSIN 17. Pri pretepu med francozkimi in japonskimi vojaki v San-hajkvanu je bilo 7 japonskih vojakov ubitih, 12 pa ranjenih; na franzozki strani so bili o vojaki ubiti, 5 jih je bilo pa ranjenih. Pismo s pota. Predraga Vera Mihajlovna ! Blagor Vam, da niste hoteli zapustiti svete matuške Rusije „v minutu žizni tru-dnuju", kajti uverjam Vas, da bi Vas bili Ž.di med pet)m požrli kakor volk Krasno Kapico in njeno babico. Kajti celo jaz sem se jih komaj otepla. Ah, Ti moj Bog! Ko bi se zoper Ž de iznašel kedo kakšen ..Tan-glefoct" ! Takoj prevzamem jaz glavno zalogo in zastopništvo; in naj si poreče g. E imund Kavčič v Ljubljani kar hoče. No, možno, da bi mi še celo on bil hvaležen, in bi kakor trgovec s ptsebno radostjo pokupaval anti-židovaki „Tanglefootu....... No, vidite li Vera Mihajlovna, od samega našega dragega mesta O do poslednje postaje na mojem potu vozila eem se z Židi. — Bog me gotovo zelo ljub', ker me tepe — ruski Izrael sa vozi „za granico", „za-granični" pa z njim vred na vode. Eh, pa kaj nsši ruski Židki, to je kultura..... Vi se smejete ?..... Res, res kultura ! Jaz sem se sama smejala, ko mi je znani „jevrejčik* osebno zaupal to, posebno pa, ker je svojo trditev motiviral takole: „Pr.merjojte jevrej-ski in ruski narod ! Kje je inteligencija, kje kultura ! Kako se oblačijo naši ! Naše žene in dekleta od prve dame do poslednje služ-k njo nojijo klobuke, a ruske ženske?" No, No in če primerjaš nnke Ztde z Židi u Galiciji, tedaj se vprašuješ neh jt9 : „Da, kako je to možno? V Avstriji imajo vse pravice, pa eo še tako „nazaj*, kar se tiče njih kulture, kakor jo umeje njih ruski sobrat! Hodijo umazani v pejsikah in dopotopnih lapserda-kab, in duh, kakšen duh Vam razprostra njajo ! Russi tam pa ^o najnovejši modi ! Ruski Židje, katerim se ..tako hudo godi", katere „tako zatirajo"..... Veste Vera Mihaj- lovna, s prva, ko sem pr.š a v Rusijo, nisem mogla razločevat Rusa od Žida, kar pa, seveda, vsaki ruski Človek zna na prvi pogled in sedaj tudi jaz ža skoro nezmotlivo. Glavno znameoje je to. da, Vera Mihajlovna. Po ulici koraka, kakor španski velikaš gospod s cilindrom, oblečen v poelednj« modne novosti. . . Misliš si : II3, kakšna visoka glava je pa neki to!..... Ho.... j ri moj dun, ali je možno...." Visoka glava pa je nepričakovano Ali Tung-uzi se niso zadovoljili samo z zmago nad Jakuti rodu Kete, marveč so tudi napadli Borogone. in sicer prav v taboru. Jakute je sicer vodil Dolganov sam, vendar so bili po ljutem boju, mož proti možu, premagani in zapojeni v beg. Dolganov pa ni padel kakor Hrja-gov, marveč se je takoj po bitki podal daleč na vzhod : kajti prvič je bil poražen v odločilnem boju. Izgube Jakutov so znašale tritisoč, tunguške pa skoro štiri-tisoč mož. To je bila največa bitka, ki sem jo jaz doživel do tedaj v Sibiriji. Vsled tega poraza ob Analyku, je bila jakutska moč med Jenisejem in Leno zlomljena. Dva močna naroda, Kete in Dolgani so sedaj od vseh strani obdani od Tunguzov. Jaz sem šel sedaj s sinovi Oravu-tinga v lepe oroške gozde; seveda je šel tudi Sumpau z nami. In ravno s Sumpavom sva se v tem času tako sprijaznila, da sva postala skoro neločljiva prijatelja. Njegovo silno sovraštvo do Rusov se je s časoma ohladilo in kmalu izginilo pod mojim vplivom ; kadar je kak divji rod napadal ruske naselbine, pomagal je Sumpau Ru- utrnila svoj „visoki nos" .....s palcema, ki ju je potem obrisala .....v parfumiran robček.... Da, Ja.....„Das Aussere hui, bui, das In« nere pfui, pfui !" Kakor veste, dem ee hotela odvesti iz O....a v petek večer, ker se ta dan takoj po zahodu solnea začenja šoboš (sobota) in sv. pismo prepoveduje izvojemu izvoljenemu narodu voziti se po suhi zemlji na sobotni dan, kateri se končuje v soboto kadar se prikazujejo zvezde. A smešno je vendarle, Vera Mihajlovna, kako oni calo 1» >ga goljufajo. Ali ste čitali v časopisu „R. V.", na kakšen način ? ! Če jim je neobhodno potrebno, voziti S6 v sobotni dan v železnici, tedaj jemljejo sebjj v vlak nekaj steklenic vode in umivalnico. Prišedši v kup?1 poseda se zvili Zid na par steklenic napunjenih z vodoj nekaj vode ^a vliva v umivalnico, sezuva ae in drži noge v vodi. Ej, „korajžna duša nikoli ne scaga", pravijo pri nas stari ljudje. Vi ste že uganili, kam pes taco moli? Ha, ha, ha, da-si se vezi Žid po železnici, veadar pa po vodi..... Opravičen je pred Bogom. In to je fakt, prosim ! No, in ker se nisem mogla rešiti s soboto, morala sem se tvegati in se voziti... V Rusiji je še bilo dobro, ker sem se vozila v drugem razredu brzovlaka, a v Avstriji II. razreda ne moreš preplačati. Poskusila sem v bežjem imenu, a prvi in zadnji krat. Komaj sem sedela v avstrijskem vlaku in že so me obsipavali z vseh stranij z vprašanji o rusko-ja-ponski vojni in z „najboljšimi željami za Rusijo. Fu, gadja zalega! In čem bližje smo prihajali Dunaju, tem hujše je bile. Vozili smo se od Krakova. V kupeju na dveh naj-udebnejših mestih pri oknu s polico, na katero je bilo možno položiti malo blazinico in glavo, Bedela sta dva ogrska Ž da, ki sta se peljala v Karlove vari. Meni nasproti dve obrazovani, prijazni Malorusinji, a tam duljše Židovka iz Rige. Malorusinji sta znali pravilno po nemški, no, doznavši, da jaz znam pa ruski in da stojim za Rusijo z dušo in telom, malo da me nista zadušili v objemih iu zagovorile smo le po slavjan9ki in umele emo se brez zaprek. Prej pa sta me še omenjena dva Žida, s katerimi je vlekla tudi rižska sestrica po nekristjanstvu, spravila v tako jezo, da je vse vrelo po meni. In ko je eden omenil, da bi rad imel vsa denarje, ki jih je Japonska dobila od Francije, Anglije in Amerike v dar, zavrnila sem ga : „Ja freil ch, Juden haben sogar Ruseland uater sich ge-sammelt und dea Japanern bedeutende Opfar gebraeht, aber niich nur die Juden. Und die Juden Franckreieh, das ist, Golt sei Dank, noch nicht ganz Franckreicb, oier das jiidische England und Amerika ist coah nicht ganz Eagland, ganz Amerika. Kann man denn verlangen, dass die Juden Chri-sten unterslihzen \verden ? Gleich und ^laich som z istim ognjem, kakor jaz. Nikakor pa se ni dal pripraviti do tega, da bi pomagal Rusom na podjarmljenju kakega svobodnega naroda. Poltretje leto sva hodila po Sibiriji, lovila in se bojevala in ne preje, niti pozneje nisem poznal tako zvestega, nesebičnega in hrabrega tovariša, kakoršen je bil ravno Sumpau. Sedaj pak sva se v Nižnem Kolymsku ločila ; on je šel k nekemu prijateljskemu glavarju tunguških Inkagirov, jaz pa v Jakutsk na semenj, da bi skupno z nekaterimi promišljeniki tamkaj prodal kože, katerih sva imela s Sumpavom že precej v zalogi. Dogovorila sva se pa, da pojdeva oba v še nedotaknjene kraje lovit in sicer k Amurju. V Jakutsku sem pridobil krepkega, mladega promišljenika, Saratina, za najino misel in s tem sem prekoračil Bajkal ter zadel pri Domnoključevskaji na Surova, ki me je spomnil pred vsem na neprijetne dogodke v Vjatki, potem pa tudi na Sumpava. Saj je bil Surov neposredni vzrok, da sem se seznanil z vitežkim Sir-jenom. (Pride še.) gesellt s:ch gern, folglich Uochristen gegen Christeo, mit una aber ist Gatt!" S te doba smo pa g vorile Malorusinji in jaz le na svojih s!ovan?k h narečjih, kar je ta dva Ž;da strašno peklo. S prva je se še pnil eien drugemu : _S:e \včrden sich nicbt lange versteben, \varte nur!" A ko je videl, da je razgovor gladko tekel naprej, gledal in slušal nas je nekaj časa in vprašal petem ponižno, neverno in presenečeno: ~Uad i*t es moglich, dass Ihr eueb **ersteht ? Es heisst immer, dass, \venn z\vei S:a\ven zusam-mentreffen, so miissen sie deutEch sprechen um sich zu versteben! „Aha" nrslil si je, nemara je pa tista doba, ko je tako bilo, že da vno za nami ? To Ee pravi : -Slovani se zbližujejo, čeprav jih mi (Zidje), nemški janičarji, razdvajamo ! Svetli moment mojega potovanja je to, da sam se po naključju srečala in a ;cznala z mlado poljsko pesnico. Navdušena rodo-lju ka je bila, no, ne separktistka, ampak Veeslovaoka. Voz li 6va se skupaj od Prze-mišija do Krakova. Mla ia učiteljica je moja nova znanka. Gori in živi za n&rod. Z nami bo se vozili loUti Zid in dve lepo rejeni Zi-dovk". Med drugico je rekla prjetia Poljka: „D. ; mi bi ša imeii svoje kraljestvo, svojega kraija, da bi ne bilo.... teh pijavk" in na-mež kaila e na našo družbo, ki ^e jo čutila poki caao, da bi igrala uiv>go preiagate'.ja me i Poljsko in Rusijo, čes, saj ni možno, da bi se ti dve dami umeii.... No, umeli s:a se, kajti slsvanski jeziki so bogati in imajo za en pojem po več izrazov, iz katerh eden gotovo prav prihaja. I a že le po opetovani prošnji naj ee ne trudijo prevajati luškega na peljski in narebe, so se neverno pom.r.li. No, ski-movali to z glavami in delali razne opombe. Vročina. Od vseh strani prihajajo vesti o silni vrečini. Meteorologi zatrjujejo, da je bilo v 130 zadnjih letih le malo poletji tako vročib, kakor je letošnje. Kdo pači krajevna imena? V prvi vrsti delajo to italijanski listi. Celo za kraje na kršnih tleh tr io slovenskega Krasa tja do Notranjske si izin.šljajo nova italijanska ozna-čeoja, ali pa dajajo že obstoječim imenom italijanske nesmiselne oblike. Nu, italijanskim listom je lahko to, ker je ni moč , ki bi jim megla zabraniti tako početje, aiiaa: fdlzifisiranje. Toda takega početja so se lotile tudi italijanska občine oziroma italijanassi zastopi hrvatskih občin, v Bvojih uradnih spisih. Tu pa je stvar že nekoliko kočiji veja, neg > v listih. Tu je polit čia oblast, ki ima, ako hoče, besedo vmes. In danes moremo zabeležiti slučaj, ko je res hotela. Tudi v hrvatskem Lovranu imajo ''taljanaško županstvo. In to je iztisDi'lo iz svojega poslovanja edico prav Lovran ter jelo pisati in tiskati na svojih spisih >Laurana«. C. k. namestni-štvo v Trstu pa je doposlalo okrajnemu glavarstvu v Voloskem la le ukaz (seveda nemšk ) »Priloženi spis občinskega glavarstva v L )vranu ima se vrniti istemu z opazko, da se isto mora vzdržati protizakonitega ozna- ' Senja L urann mesto Lovrana ter da se ima posluževati edino le pislednjega označenja. V slučaju daljnje protizakonite rabe eznačenja Laurana, je postopati kazensko proti županu. Sedaj pa bodimo pripravljeni — čim se snide državni zbor — na ostre proteste in interpelacije od strani njih, ki jih povsodi vodi nemoralno načelo — osar tutto ! Enakopravnost pri C. k. avstrijskem Llovdu. Pišejo nam: Na začetku pomola Y novi proflajalnici polito uilici Madonnina št. 15 u Trstu se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. ^ndrej Wouk. Velika zaloga 11 Prosi se za obisk. — Obširno dovoljenje kredita. TRST — ul. Faduina 19. - TRST AVIANO & SCHEGA tovarna ščetk in čopiče v Prodaja na debelo in drobno. —Ugodne cene. — FRST — ul. Paduina 19. — TRST Vi Vera M hajlovna, dajte tiskati j Giuseppina stoji bajtica, oamenjena ka pro- po vseh ruikh .isopisih »Sparilo«, naj se i dajQ VOEnih listkov. Ta hišica pa nosi eamo- nikdo ne vozi na »zagranične vode«, posebno nervoznim odsvetujte, kajti še zirav ruski človek ne more brez škode prenašati za- ltalijanski napis : »Lloyd austriaco, dispecsa viglietti di pnssaggio«. Ravno ob tem pomolu pa dohajajo oziroma odhajajo pirniki iz tako resnem n težkem času. Vsakega vleče daljni Voztok !....Nh daljni Voztok !____ Vaša Ptička Selilka. grančnh« nasmehov nad Rusijo v sedanji | Dilnjacie in igtre> torej iz dveh dežel s bojni čas. Sploh pa se letos vozijo iz Rudije 8iovanekjm> oziroma pretežno slovanskim pre-v tuja letovišča skoraj izključno ru?ki Ždje; i bivalstvo«. Gotovo je torej, da večina pot-a resnično ruski človek, kako Bte vi sami | mkov iz leh dežel pripada al07anski na-rekli ne more zipusčati svoje domovine v rodnosti Nekega dne je botel neki Dalmatin e kupiti vozni listek za Spljet, a šal je, ker ni bil informiran, k uti, kjer izdajajo listke voznikom izkrcanega riž*. Poslujoči Italljan-čič pa je norce bril iz Da matiaca ; češ lahko bi opeharil tega neumneža in mu dal listek za voznike riža. To zasramovanje in zasmehovanje se je zdelo nedostojno cel6 nekemu navzočemu poštenejemu Italijanu, ki je za vrnil nesramneža, da naj nitcar ne misli tega ker tudi oni da niso več bedaki ! Ce bi bil pa napis na prvo omenjeni bajtici tak, kakoršen bi moral biti, to je tudi slovenski, cziroma hrvatski, gotovo bi bil tudi oni Dalmatinec pravo pogodil in ne bil izpostavljen zaničevanju in pa tudi nevarnosti, da bi bil — osleparjen. Drobne politične vesti. Švica hoče preosnovati Bvojo armado. Vojni oddelek je priobčil načrt vojaške orga-nizac je. Po tem načrtu bi trajala služba v redni vojski od 20. do 33. leta, v deželni brambi cd 34. do 39. leta in v črn: vojBki od 40. d j 50. leta. Osnovati hočejo tudi posebno planinsko per oto. Koalicija magjarske opozicije. Med tem ko se vrši v ogrski zbornici razprava o civilni list*, se pa za kulisami souje koal cija veeh opozicionalnih strank. Ta koal.c ja bi imela namen zrušiti Tiszov kabinet prej nego 89 izvede revizija poslovnika in se sklene carinska pogodba. Za koalicijo delata zlasti Bat»ffy in Polon vi. Italijanski stotnik Ercolessi. Iz R.ma javljajo, da pride stotn k Krculessi pred sodišče radi veleizdaje in vojaških listin. Važen papežev dekret. Ia Rima pr hijajo v zadnji čas vesti, da namerava dapež Pij X. izdati dekret, s katerim bo prepovedal terkvenim redom, da se ne smejo več pečati s trgovinskimi in industrijskimi podje'ji. Zidje n a R u s k e m. Iz Petrograda javljajo ..Frank. Zeitungi", da se u kratkem odpravi zakon od leta 1882. proti Židom, ter ee jim dovoli, da smejr» bivati v prihodnje tu li po vaseh in se baviti z po jedelstvom. Trgovinska pogajanja med Izlet tržaške podružnice »Slovenskega planinskega društva« na 1'aven. Na »Čaven !« — bilo je geslo tržaških planincev prve dni tega meseca. Cavea je za mnoge malo znano ime. In vendar je že ta beseda Fama cživila v marsikom vse tiste »hribovske žilice«, ki razburjajo fantazijo, da vstvarja pred očmi planinca neštevilo prirodnih krasot. In nerazumljivi notranji nagon ga žene gltdat resnično divoto prirode. Komur je znano veselo vrvesje med členi tržaške plan. podružnice, ta se ne bo čudil, da se je zbralo v soboto 9. t. m. lepo število 30 členic in členov na južnem kolodvoru, da polete preko Ajdovščine na Čaven in Kucelj. Ze mtd vožnjo je vladalo najboljša razpoloženje kljub tržaški vročini, ki smo jo sabo vozili v železničnih vozovih. S^lnce sa je že močno nagibalo, ko se je razprostrla A v R t r oo g r s k o in Italijo. OJpo- j prefl Ea|imi o6mi rodovitna vipavska dolina. slane držav M se radi silne vročine v ■ Vsporedno s progo sa ponosno dviga Čaven- K.mu podali v Valbmbroa?, kjer nadaljujejo I eko* pogorje> kakor bi nam delalo v pozdrav trgovinska pogajanja. Govor, se, da se je o | ,špalir% tam jz ozadJa pa je 8t9ri Nanog v^eh točkah bodoče trgov nske pogodbe žb dos« ir!o sporazumljenje, le glede vinske klauzule ee odposlanci ne morejo zediniti. ponosno dvigal sivo glavo in pozdravljal Domače vesti. I stare znance. Polumrak je začel razprostirati svoja krila. Na Orlovici se je posvetilo. Bil 1 je prvi pozdrav naših vrlih Ajdovcev — mogočen kres. Ko §e je vstavil vlak na ko-nečni postaji, zatjrmeli so top či in švignile Pronioeija. Minoli petek je bil na dn- raznobojne rakete v zrak. Bil je prisrčen najskern vseu<*l,šču promoviran doktorjem pozdrav. Velika množica je pričakovala tr-prava g. Dominik P u c, koncipijent žaške izletnike, saj je došel brat k bratu, pri g. dru. Treo v G rici. Po kratkem okrepč lu sta cd š.i dve tretjini I-t ga dne je b i pa v Gradcu promo- v Fpremst-u mnogih členov ajd. vip. podruž-viran g. Karol Po «1 gornik konci- niče v Dol, kjer so ložirali v skeloju na pijeat j>ri g. dru Turni isto v Goric . senu. Baje jim je bi'a noč prekratka. Nekaj Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. TRST. VI. Torre bianca 4-"» (vogal Torrente). ORDINUJE: od 9—11 predp.: 3—i pop. od 4—5 pop. brezplačno. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -—= TRST =—- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. Egiptovske k^l like, fefc sliKami, inia na prodaj prodnjalnica papirja Mavricij Hafner v ul. Belvedere 22. Kdor bi želel kupiti za poletno letovišče blizu Celja in Savinje ležeče lepo in plodonosno posestvo, naj blagovoli se obrniti na dra. Ludo-vika Filipič, odvetnik v Celji. Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) z== Piv© ===== v Bodčekih in v boteljkah, kakor tudi iz tovarne Bratov Reiningh&us Steinfeld pri Gradcu, zaloga jtfattonijeve giesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 11 tl-iJS 'V- - SS mW< i ■ - r. / ? • j . J/ li mtfli t m' - i i:ii.y im S mL-.. —— r- CD O Od !!Z3 n cd" —I S13 < CD CD C2 O O zr mamam ■ tO < - * C/2 puji sz V mirodiinici ALOJZIJA MERMOL nasl. LE BAN v Trstu, ulica Barriera vecch'a 18. >e nahaja velik izbor barv, čopleer, pokosti, tiskanih pol za tapeciranje sob, olje za barve, petrolej. špirit za žirati, najfinejši prah proti mrčesom, žveplo in mo bili na to Daročeni. Ker se je že lanjska poskušnja za Gorenje Avstrijsko, Solnogrneko in Tirolsko ako povoljno obnesla, je ministerstvo za rgovino dovolilo, da od 15. junija t. J. ta naznanila doposiljajo vsem brzojavnim uradom v državi. Pcš:no vodstvo je odredilo, da imajo ta naznanila biti sestavljena iz osem šifriranih besi d vsak* po pet črk, in da se naznanjajo iot uodaiek h kurzni brzojavki. Posamične š.frirtsne besede znač.jo 1. Spodnje Avstrijsko; 2. (i^rea e Avstrijsko m Solnograško; 3. Severno Tirolsko in Predarel-ko; 4. Južno Tirolsko; . S ajersko in Koroško ; 6. KranjsKO, Goiisko n Grad ško; 7. Čcrško, Moravsko, Slezijo in a zapadno Galicijo; Vrhodno Galicijo in iu*ovmo. Interesiram si torej pjršče dotično e-edo, KaLera je za njegov oitraj, pri nas - pr. 6. Da se najde pomen vsake črke v -sedi, bo na VBdkem brzojavnem uradu na izpolago tasozvani „ključ", iz katerega bo sv.den pomen petib črs v besedi. Naznanila 1o vedno le za naslednji dan, samo peta rca v be-edi bo naznanjala vieme drueega ie, katera je pa le nezanesljiv poskus, o terem s3 še ne a Kako gotovostjo ee bo te ž no zanašati tanj. Otsiren pouk za uporabo brzojavnih & znani! izia ravnatelj centralne pisarne za t--t .urologijo i u gejdvjam;ko ca Dunaju v >uri : > Dnevna brzojavna vremenska nazna = a oa Avstrijskem- (De tagliche teiegra-"ae \Vett=rprogn' sa m Oesterreich") Omenja se še, da bo ..ključ" izdan v osmih deželnih jezikih. Sinček: »Mati, tukaj je čitati, da zamore kamela preživeti 15 dni brez vode. Mati: »To ni se nič, tvoj oče ni že 15 let več pil vode. Telefonska govorilnic® t kastvu. Na c. kr, poštnem in brzojavnem uradu v Ka stvu se odpre dne 25. julija javna telefonska govorilnica, ki se vsled podaljšanja lokalne proge Opatija-Matulje spoji z državnim tele fonskim omrežjem opatijskim. Pristojbina za govorjenje, trajajoče 1 3 minute, v prometu z Opatijo, Matuljami, Volo&kim in Lovranom znaša po lokalnem ceniku 20 stotink, v interurbannem prometu z Reko ee pa bodo plačevale pristojbine, določene za pogovore med Opatijo in Reko. Uradne ure omenjene telefonske govorilnice so iste, kakor za poštno in brzojavno frluž'oo. Bombe. — Včeraj so redarji in agenti avstrijske policije aretjvali na avstr.-italijan-ski meji Josipa Sillani, kateri je hotel bežat v obljubljeno deželo, Italijo, ker je kompro mitiran v tferi o bombah. Odvedli so ga takoj v Tr?t; a tu ga je na policiji zaslišal dr. Zecchini ter ga potem djai pod ključ v ulico T gor, kjer je našel že precej številno družbo v oeebah onih gospodov, katere smo navedli že predvčerajšnjem. S S;1 anijem na raš5a število aretovanih na 10. Samomor. Včeraj v jutro ob 6. uri in pol so nekateri mladeniči v takozvanem »bjsehetuc našli obešenega za vejo nekega drevesa človeka srednje starosti. Sli so takoj na bi žnjo stražnico v »besehetu« tor tam povedali, kaj so našli. Redarski nadzornik Martelanc je najprej obvestil o tem zdravni ško postajo ter potem šel na lice mesta. Z Iravn k, prišedši na lice mesta je takoj konstat^val, da za nesrečnika ni več nikake pomoči, ker je bil isti ža mrtev vsled zadu šenja. Redarski nadzornik je dal preiskati mrtveca, v čijih žepih so našli mej drugim listek, na katerem je bilo nap sano: »Moje ime je Hijeronim Lavritz, in sem bil v službi v tovarni zamaškov g. Mo l v Vrdeli.« Obešenec je bil jako slabo oblečen. Njegovo truplo je bilo preneseno v mrtvaš nico pri sv. Justu. Dva gezdna požara. Včeraj popoludne ob 3. uri in pol je začel goreti gozd pod openskim vrhom. Gorelo je mlado drevje in trava. Veeg* skupaj je zgorelo za kakih 1500 šiirj&š£ib metrov goz la. Požar 'e navetd najbrže po ostanku smodke vržene iz tramvaja. Ogenj so pogasili mestni gasilci pod poveljništvom ga. Bugliovaza. Zgoreli gozd je občinska last. Ob 5. uri je začel goreti gozd ob cesti na Prosek. Tu je gorelo grmovje in je zgorelo za 5000 štirjaških metrov gezla. Zičeli so bili ga.-iti kmetje a potem so nadaljevali gafejje mestni gasilci pod poveljništvom ga. Chadoin Ta požar je bil pogašen okolu 8. ure zvečer. Požar. Ob 9 uri 45 m. so bili tekfo ničnim ^potom poklicani mestni gasilci, naj pribite v hišo št. 19 v ulici Madonna del mare. kjer da je v III. nadstropju izbruhnil požar v stanovanju ga. Jakoba Merlo. Požir je b.l cavstal vsled kurjenja s pomočjo petroleja. Gasilci so šli gaait pod poveljništvom ga. Paoli. Nespretni kolesar, kataremu se pa ne ve imena, ker je pravočasno ušel, je povozil 10 letnega Mirija Pelizzon, kateri je bil pri tem ranjen na glavi, na hrbtu in na levem komolcu. Pelizzon je šel na zdravn ško postajo, kjer je dobil potrebo« zdravniško p: moč. — Povožen. S.ncči ob 9 uri in polje prišel na zdravniško pastajo 68 letni Mihael Semec, ki je imel precejšnjo rano na glavi. Zdravniku, ki mu je rano izpral in obvezal, je Semec povedal, ua ga je neki izvošček povozil v ulici Miremar. Tovarna pohištva Aleksander Levi Mirni ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. Piazza Rosario (šolsko poslopje) Cene, da se nI bati nikake konkcreass. Sprejemajo se vsakovrstna dela tn< i po posebnih načrtih. Castrovas oenlk brezpla&no la frs-r.ro Na I cf aro I ca 810 venska zal°ga in tovarna lldjoldl ojod pohištva Andreja Jug v Trstu, ulica S. Lucia IS. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po- tiranega poiShtva. XXKXXXXXXXKXKXXK Zaloga tu- in inozemskih m, špirita ia likerjev in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. v i a d e i r A c q u e št. 12. (nasproti Kaffe Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avatro^-ogrskih vin. Bordeaux, Bur-gunder. renskih vin. Mosella in Chianti. — Rum kODjak, razna žganja^ter posebni pr stni tropinovec slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, došli iz dot enih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in fraako. — Razprodaja odpol litra naprej. X3XXXXXKX*XKXXXX Iščejo se delavci pokladalci parketor. Naslov porč tiskarna »Edinost«. GospDflarsKo i tostmo Mm Cres - (Kvarnerski otok) - Cres Prodaja po K 100.— hehtoliter svoje izvrstno domače, naravno namizno maslinsko olje. Na zahtevo se pošilja vzorce. Prve in jedine želodčne kapljice sv. Antona Padovanskega. (Varstvena znamka). Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepć pokvarjeni želodec, store, da zgine v kratkem času omotica in ži-, ' votna I^nost (m r t v o s t). — Te ;-T- -i. . '-'j/ kapljice tudi store, da človek raji ji. ^ • iCena steklenici 60 vin. Prodajajo ae v vseh glavnih lekarnah na svetu. — Za. naročitve in pošiljatve pa jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. "k Novi velik dohod snovij za možke obleke iz tu- in inozemnih tovaren za. spomladmi in poletni čas. Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma- nifakturnih predmetov. Velika množina možkih srajc vseh vrst belih, barvanih ali od satena. Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojače. ALOJZIJ GALPERTI naslednik Fr. Hitty ^TRST - Barriera vecchia 13. - TRST.^ Anton Skerl mehanik Piazza de ie Legna 10. (hiša Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna g'odba in pe^Je Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja ee proda :siajo vpredmeti tudi na meseSne obroka. Kavama RDSSI ulica S. (]iovanni št. 16. Telofon št. 1632. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. Ljudje vseli stanov 1 ziimorejo brez prometne glavnice dobro iu trajajoče preslužiti ali kot postranski zaslužek pomnožiti svoje dohodke (na dan 15—sOkron). Novi patentovani predmeti, ki so jako v rabi. V vsaki v-»ai ali okraju eden samoprodajalec. (Blag;o je prosto earine). Zahtevajte brezplačen prospekt. Taul Lamberty, Altena Westfalen. Hermangild Trocca Barriera veechia št. 8 ima veliko zalogo mrt vaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na uorcelaiiastil plošča! za spomenik. Najnižje konkurenčne cene. Zadnji amerikanski model! Loterijske številke, izžrebane dne 16. Gradec: 16 14 63 80 35 Duoai : 37 69 57 13 41 Ivan Bellemo kolar in sedlar v Kopru pr;parcca hI. občinstva svojo delavnico za iz-delavanje kolarsso sedlarskega dela, naprvo novih kočij ; istudobao popravlja vsako delo le stroke po najnižji ceni. NaiHoli ipdn -taven, n«j-»<»ii«4r.ejši ' dovršeni amerikanskf pisalni stroj prve vrste ie .REMINGTON'4 Mod. 1904. s pisavo povsem razvidno od prve do zadnje črke. Strojevi za računanje. Pomnoževalni stroji: Mimto-graf, Ciclostyl in Rotativ. = Dotieni pripadki. — PRIPADKI za pisalne stroje vseli vrst. TRAKOVI za kopiranje au l>rea feopirania za litografira ije ali hekcosrafi-ranje zi pisalne stroje vseh ResiHVov kakor : Adier, Under-wood. Remington, Hammond, Oliver, Ideal 'ti. s jamstvom od K 3*— naprej. Blazine za stroj ,?Y0ST' z jamstvom. Stroji na poskušajo ne da bi jih bilo treba vkupiti. Brezplačen poduk za učenje pi-nati na ftroj. Nastavljajo «e brezplačno uradn ki in uradnice vešča pi^auja ua Ktroj. Kupuje, prodaja in zamenjuje stare pisalne p troje vsakega sestava. Ć sfci in popravlja pisalne stroje vseh vrst. Prve vrste priporočila. — Ceniki brezplačno in franko. — Telefon 1GS2. — Zastcp in zaloga: Via Geppa 18. — Telefon 1G82. — ©©©ig . •rej em a zavarovanje človeškega živ-enja po najraznovmnejJih kombinaci-ah pod tako ugodnimi pogoji, ko no-- ena druga zavarovalnica. Zlasti »e igodno zavarovanje na doživetje in itmrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „S LA^IJ vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnina: 78.324.623-17 K Po velikosti druira vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pr požarnim škodam po najnižjih ceanh S?kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. K r» i* Otvorila se je Sottiglieria £xcelsior <4 \ r J /v .4 JJ ki je v ul. S. Sebastiano 2 preskrbljena z najboljšimi specijalitetami ORIGINALNIH FINIH VIN Likerji in špiriti v velikanskem izboru. Prodaja na debelo in drobno po tovarniških cenah. &XKXK*XMXXMXXKJC4«KKXXaK«*KX p H tt X te x X X Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič zalaratelj e. kr. redarstvene straže, c. kr. elavneira carinskega urada in skladišč, e. kr. priv. Hoji. orož, c. kr. finančne straže t Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. liUil "IUMI IIII Milil illMIB^—1 Pri svetem Antonu Padovanskem. prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipov povsem umetniškega dela bodi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh velikostih. Lastna delalnica pianet, dalmatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev. m£Šn;h srajc itd. izvršujejo se tudi vsakovrstne veznine, zastave itd. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane Bveče 1 in II. vrste, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iT umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. Zaloga misalov, ritualov, diurnov ter brezštevilno drugih mašnih knjiži-, svečnikov, svetiln, kelhov in ciborjev se srebrnim pokrovom. Popravlja se vsakovrstne stvari. Jfaj se poskuša prepričati se o ugoOnih - Zahteva naj se brezplačni cenik. z= Prodaja, najboljše voščilo (biks) = freBin Cene nizke. Postrežba točna. Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, arebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbc, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. ■Cene zmerne. Hočete li dolgo živeti in s 1 ohraniti dobro zdravje ? Da to do.ežete, morate »krbeti, da si obranite zdrav želodec in uredite dobro prebavljanjo. . . . Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec z neprebavljivim, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačami, vdobi gotovo odpcmoč z Germanovo življensko esenco koje -e uporablja z najbcljšim Tapehom pri pomanjkanju volje d o, je«. ^^ napenjanju, riganju, rezavlcl, slabo.tl, Sl"«^;™^6 M. SALARINI v nlici Ponte della Fabbra št. 2. (Vogal ul. Torrente.) Prva zaloga izgotovljenih oblek za moške, dečke in otroke. Jope Črne in barvane v velikem izberu nadalje bele od satena in platna, kostumi saten al platDeni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri, ki se izgotove v lastnej krojačn.3 ; 600 oblek po K JO za moške, 400 po K 8 za dečke. Zalog* je vedno obložena z izdelki najboljših tovaren Češke Kormina in Cervinjana. PODRUŽNICA; U Ilica 40. — Zagreb — Hica 40. priporoča svoje točne, solidne in cenene proizvode. Cenike brezplačno in franko ALLA CITTA Dl LONDRA ni. Poste nuove št. 5. (vogal ul. Torre bianca) M. GAL >■' Trst, Corso 4 .,. -,. ™ ^LJ&rSZČ''- * leta kaj,, i,ta obstoji" od izbrain 1™dobrih rast] in ter ima 'priveo grenek aromatičen okna, koji ,lopa,le tod, jako oMutlj.v.m oaebam kakor ženskam in otrokom Germanova iivljenska esenca je pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne smelo manj-V»ti V nobeni hUi ker večkrat / njo — ko ni pri roki takoj zdravniške pomoči — obvarujeresne bolezni. ^ kuhanj 1 naj Zahteva le Germanovo il.yeu.ko esenco iz lekarne pn „črnem orlu» iz Belo vara ker *e nahajajo tudi druge pov. Cirila in Metoda Zaloga pri Jv.Perdanu v Ljubi jar.. ■o CD iOO^OJ^A Atu Te vžigalice so v prid družbi sv. Cirila in - : a , vLJOBLJANU 4 ^ u 3 S3 1 or g. zaboj s 500 zav. (Fiaming) K 52*— franko Ljubljana, popusta 2°/0. ristil C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezer mi zakladi druStva glasom bilance 31. decembra 1902. Zadružna glavnica (od kojih vplačano K a,200.000)..............K 8,000.000 Rezervni zakladi dobit kov .... „ 7,133.580 „ zaklad proti vpadanju vrednoatij javnih efektov ... „ 3,700.580 Rezervni zaklad premij za zavarovanja ........................„ 71,255.752 Zavarovanja na življenje v veljavi „ 254,966.140 Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1902] „ 498,919.050 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, Škodi vsled razstrelbi ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m;rju; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačne do aaarti ali po amrti zavarovanca, doto otrokom itd. LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogovice in modrci, ortopedični aparati, aparati za vzravnavanje života, pasovi za popek, sospenzorji. == Naročbe se izvrše po meri. ==r PREDMETI ZA BOLNIKE. Najveća solidnost. Zaročenci! Kupujte vaše pohištvo v dobroznani DoMštva, manJfaktnr in tapetaru tvrdke Ivanka Dorcghini ulica Madonnina štev. 8 •Jamči se za solidnost in trpežnost blaga. Absolutno konkurenčne cene. prodajalnlca izgotovljenih b laga = illa Gitta di Trieste" URAH F. PERTOT v Trstu, ul. Poste nuove št, 3. priporoča veliki izbor ur: Ornega, Seiialf-hause Longines, Tavannes itd., kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za ^ospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah. -vnvrtmrm' tvrdke XX EDVARD KALASCH Via Torrente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" s krojačnico, kjer se izvršujejo obieKa po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici icua tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah Izbor boljših in navadnih snovij. g^- VELIKI IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Avtorizovana krojaeniea. KSOOttOOOOOOOOCra* K X » X X X X X X „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja »a« vrste rent, zastavnih pisem, p rij ori te t, komunalnih rnUg&cij, srečk, delnic, valut, novcev is deviz, ^romeie izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava In eakomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. — -. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl - Izgubi -— II Vtnkuluje ln dlvlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Itakompt in inksuuo mmuie. Bor*nm naročil*. Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnin obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge dc - dne vzdiga. — Promet s čeki in nakaznieami.