D o p i s i. Kranjsko. Z Gorenjskega nam pišejo: Kakor ptičice pred hudo uro je utihnilo učiteljstvo zadnje mesece minulega leta. Zdelo bi se človeku, da ga je poparila slana. Celo odločnejši kolege so začeli obupavati nad položajem učiteljstva, misleči, da ostanejo sami na bojnem polju. A bliža se uam doba pomlajenja. Kakor se t prirodi gibljejo vsi sokovi in bodo v kratkem prodrli v podobi cvetja in zelenja na dan, tako kipi in vre v učiteljstvu. Tudi v njem je pomladansko solnce oživilo energijo, tudi njega je zbudilo, da sejezačelo gibati. Vesel je tak pojav, zakaj mir je začetek gnilobe in ta začetek pogina. S podvojeno silo udarja na dan nekaj tednov udušeno življenje — vstajamo pomlajeni — polni življenja in delavne sile, s katero si bočemo priboriti, kar nam gre. Kakor iskra pod pepelom je tlelo v naših srcih; kot velikanski zubelj je jelo bruhati na dan. Višje in vedno višje držimo svoj prapor, ker le potem nas bodo upoštevali, nas bodo spoštovali. Zasramovali nas pa bodo, ako sami pomandramo v blato svojo zastavo. Da, bili smo idealni in še smo idealni, ker le dokler bomo idealni, bomo čislali svoj stan, kakor bitro pa izgubimo ideale — bomo postali nizkotni klečeplazci. Nikakor pa se ne sme nasa idealnost izkorisčati! Kdor bi to poizkušal, bi naletel tudi na najhnjšega nasprotnika. Stari junaški narodi so bili nad vse idealni, a tudi oni si niso dali kratiti svojih pravic — branili so jih z idealno hrabrostjo, in taki hočemo biti mi, tak naj je tudi naš ,,Tovariš". Način, kakor je ,,Tovariš" zopet začel v nas zbujati pogum, je pravi, in učiteljstTU se dvigajo prsi, vračata se mu samozavest in žilavost, ki nas vodita do smotra. In kaj je naš smoter? Prosto dihajoče učiteljstvo, ne filistrski automati, in dobro šolstvo — to je naš smoter, to so naši ideali. UČiteljstvo, ki se navija kot automat, ne bo vzgajalo krepkib značajev, ampak nizkotne in podle hinavce in izdajalske državljane. Kdor bi hotel zatirati kremenite značaje med učiteljstvom, bi uničeval najboljše sinove domovine. Njegovo delo bi bilo herostratsko, in prokletstvo naroda njegovo plačilo. Nam pa naj bodo vedno v spominu besede: Kdor zaničuje se sam — podlaga je tujčevi peti. Zavesnik.