Branko MAMULA. član CK ZKJ. zadolžen za krško organizacijo Zveze komunistov: "Zadnji cas imamo probleme tudi z ustavnimi spremembami. Pri 3edanjih odnosih, obremenjenih 3 hegemonizrnom, s pojavi, ki vodijo k retrogradnosti, k nekaterim preseženim rešitvam in kjer so ogroženi obstoječi politični in ustavni odnosi v Jugoslaviji, se pojavlja tudi strah pred kakršnimikoli spremembami ustave. Mislim, da ta strah ni neutemeljen. Moramo pa tudi tu biti objektivni ter priznati , da je nekatere stvari iz Ustave vendarle treba uskladi ti z zahtevami prakse. Rekel bi, da gre tu predvsem za zahteve, izhajajoče iz gospodarstva,in šele nato za politične le v tolikšni meri, kot smo se dogovorili. To moramo opraviti ne glede na vse te nevarnosti, vključno z možnimi poizkusi, dn bi se nekateri 3kušali postaviti v nekoliko nadrejen položaj glede na ostale narode. Te nevarnosti je treba preseči___" "Ni več časa, da bi govoril obširneje o Armadi. Rad bi opozoril le na razne glasova, ki krožijo v Armadi, da je napadena. Res je, napadeni smo v prvi vrsti znotraj države in z različnih strani. Ne mislim pri tem samo na napade iz Slovenije in na Mladino, čeprav so tudi oni na teh pozicijah. Prepričan pa sem, da obstajajo tudi druge sile, ki v armadi trenutno vidijo oviro za uresničevanje nekaterih svojih ciljev znotraj Jugoslavije. Veste, JLA je v3ejugoslovanska in to tudi želi ostati. To je seveda njena ustavna vloga,pa tudi armadni kader, mi vsi, ki smo v njej, to želimo in bomo to ostali do konca. To pomeni, da se otrmada ne more drugače obnašati do vsega, kar ogroža .Jugoslavijo, kot se sedaj obnaša: do nacionalnega separatizma ali hegemonizrna__ Branili bomo integriteto skupnosti Jugoslavije. Zal, ko smo hoteli družbo opozoriti na nevarnosti, ki nam grozijo, so nam mnogi prilepili etikete. Očitajo nam pučistične tendence, iščejo možne pučiste po Jugoslaviji__Vedite, da v armadi pučistov ni, pa če jih še tako iščete z drobnogledom. Seveda ne morem trditi, da kaka desetina ne bo ponorela, prišla v kak lokal in se tam izživela. Ampak v armadi ni pučistov! Dosledno, titovsko bo sledila svojemu konceptu, na katerem je nastala kot obče.jugoslovanska ljudska armada... Zato nam je tudi veliko do tega, da dobimo čim enakomernejši kadrovski sestav. Zelo si prizadevamo za to in čez 5-6 let boste lahko sami videli, kaj pomeni, če kadrovski sestav v JLA ni nacionalno u-ravnotežen ." "Osebni dohodki? 0 njih je treba razmišljati na dva možna načina. Prvi je ta, da mora za gospodarski razvoj tudi dohodek biti stimulativen. Zelo je očitno, tovariši, da z malimi stimulacijami ne bomo dosegli veliko pri dvigovanju storilnosti dela. Zanesljivo nas niso dohodki pahnili v tako inflacijo, je pa veliko drugega: od Agrokomercov - tega velikega in onih malih, potrošnje, nadgradnje do raz-sipništva... Veliko je teh generatorjev inflacije v gospodarstvu. Zato se zavzemam za vse stimulanse, ki bi povečali učinkovitost proizvodnje - seveda v okviru sedanjih možnosti v Jugoslaviji. Uvesti je treba akumulacijo, bolje jo je treba izkoristiti - tudi tisto, ki Je v lasti naših občanov. Zato mislim, Ja je treba tudi preko ustavnih sprememb uresničiti tak gospodarski sistem, ki bo ta razvoj lahko zagotovi 1__" »Celo v organizacijah, kjer skrbno in uspešno gospodarijo, ne ostaja kaj prida akumulacije, ni sredstev za investiranje v boljšo opremo in ni boljših (tudi ivzoz-nih) rezultatov. Zato smo v zvezni vladi sklenili poiskati vse možnosti, da omogočimo bodisi našim zdomcem ali tujim partnerjem vlaganje njihovega kapitala v naše združeno delo. Tudi osebno sem se prepričal, da obstaja interes za to zunaj naših meja, saj si tuji sovlagatelji obetajo dobiček/« je med drugim dejal admiral flote Branko Mamula. CK ZKJ je admirala flote Branka Mamulo namreč zadolžil, da neposredno spremlja delo krške partijske organizacije. Zaradi tega je tovariš Mamula 20. oktobra prišel na svoj drugi delovni obisk v Krško, se pogovoril s člani ožjega političnega aktiva in predstavniki gospodarstva ter si ogledal proizvodnjo TCP Djuro Salaj in SOP Krško. Besede, navedene na začetku prispevka, so seveda le del iz razgovora o naših gospodarskih gibanjih, uvozno-izvoznih težavah naših učinkovitih izvoznikov (med katere sodita tudi oba obiskana kolektiva), ter o protiinflacijskem programu zveznega izvršnega sveta. Za slednjega je gost (tudi sam član zvezne vlade in zvezni sekretar za LO) dejal, da predstavlja pač možno stopnjo soglasnosti, ki jo je v trenutnih pogojih raznolikosti jugoslovanskega gospodarstva ZIS lahko dosegel. Prevladalo je mnenje, da bo tudi ta protiinflacijski 2 Nas glas 10, 5. novembra 1987 program lahko uspešen samo, če ga bodo vsi subjekti v celoti izvajali, sicer bomo ponovno dobili samo enega številnih neživljenjskih dokumentov. Stanje v gospodarstvu in v naši družbi pa je tako, da ni več veliko možnosti za pones%čene poizkuse,in če bo sila, bo treba seči tudi po nepriljubljenih ekonomskih ukrepih. Vsekakor je treba uspešnim, zdravim kolektivom omogočiti, da delajo čimbolje in s svojim uspehom potegnejo za seboj tudi tiste šibkejše. Kljub 70 odstotkom zastarele opreme TCP Djuro Salaj izvaža 32 odstotkov celotne proizvodnje ter hkrati zagotavlja dovolj papirja za redno izhajanje jugoslovanskega tiska. Žal tovarna ni dobila obljubljenega deleža deviz, ki jih je med drugim sama ustvarila z izvozom. Gre za 9,5 milijona US dolarjev in zaradi njih se v Krškem sedaj dnevno borijo s pomanjkanjem rezervnih delov ter repromateriala, potrebnega za nadaljevanje proizvodnje. Namesto investiranja v novo strojno opremo se prizadevni tovariški strokovnjaki lotevajo posodabljanja in inovatorstva na zastarelih napravah ter tako iz njih iztiskajo čedalje večji učinek, a brez deviz kljub temu ne bo šlo dolgo. Veliko besed so pri vseh srečanjih udeleženci izrekli na račun dela ^eze komunistov in vključevanja mladih v njene vrste. V SOP-u je,na primer.delež članov ZK v nekaj letih padel od 12 na 4,5 odstotka. Del krivde za to je gotovo pripisati neuspehom naše gospodarske politike in pretiranemu vpletanju norma-tivizma oblasti, saj skoraj ni več ničesar, s čimer bi lahko delavci samoupravljali in se zanesli, da bodo sprejeti sklepi tudi obrodili uspeh. Zato so tudi vseskozi poudarjali soodvisnost uspešnosti gospodarjenja in umirjenosti političnega razpoloženja ljudi. IVAN KASTELIC Komunist it. 43, 23. okt. 1987 ..."Nobena pametna družba ne more ustvarjenih vrednot zavreči, pohoditi, pač pa jih mora izkoristiti za ustvarjanje novih, boljših vrednot na novih generacijah in v ugodnejših pogojih— Gotovo moramo upoštevati tudi nove ideje iz novih gibanj, vendar ne tistih retroaktivnih znotraj njih, ki nas vodijo nazaj." "Značilno za ZK v sedanjem času je, da malo mladih vstopa v naše vrste. Ali je res ZK preozka za vse te nove ideje, ki jih nosi a 3eboj nova generacija,ali pa smo mi to našo obstoječo ZK deg-adirali in iz nje napravili nekaj, kar trenutno ni niti moč gibanja niti politična moč, ki bi nas popeljala iz gospodarskih in vseh drugih težav. Potemtakem ZK tudi ni več taka, kot smo jo imeli pred 10, Tj, 20 leti. Ob tem se pojavlja še veliko generacijskih inovacij: od filozofije in ideologije do dnevne prakse, ki očitno ne najdejo mesta v ZK taki, kakršna je. Ne v taki, kakršno opredeljujeta »tatut in program, ampak v taki, kakršno smo mi v praksi naredili. Tega seveda ne bomo razvozlali danes, ampak moralo bi nas pa resno zaskrbeti!" (Odstavki so vzeti iz novinarske beležnice o delovnem srečanju admirala flote Branka Mamule in predstavnikov krške družbenopolitične skupnosti, 20.oktobra 19b7. Citati so neavtorizirani!) NAŠ GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 2000 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško. tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa prozvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980— Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! Rokopisov in fotografij ne vračamo! Naš glas 10, 5. novembra 1987 3 Damjan Kozole Nagrada Sedem sekretarjev SKOJ-a za Usodni telefon Damjan Kozole je Krčan. Hlače je trgal v klopeh leskovške osemletke in novomeške gradbene tehnične šole. Sam pravi, da trenutno pavzira na Filozofski fakulteti v Ljubljani (psihologija), mi pa pravimo, da ne pavzira za vic. Med tem »pavziranjem« je namreč posnel celovečerni film, ki mu je tako na puljskem festivalu kot v mednarodnih filmarskih krogih prinesel laskave ocene in priznanja. Zadnje domače priznanje je ravno zlato jabolko, nagrada Sedem sekretarjev SKOJ-a, najvišje domače priznanje za mlade ustvarjalce. To je nagrada za film Usodni telefon, ki MASOVNO TROVANJE REAMZM3M >' 0l»lo |» top C* Otllli m*d*M"> u iuuoll»««'>t"o. t nnmil^ll.F sta ga posnela Damjan Kozole in Daniel Hočevar s sposobno, prizadevno mlado ekipo desetih sodelavcev. Film po besedah Bojana Adamiča, predsednika žirije v Pulju, ni bil uvrščen v tekmovalni program, ker so se organizatorji zavedali njegove drugačnosti in so ga raje uvrstili v informativno sekcijo. A tudi to je zadostovalo. Delo so opazili in pozitivno ocenili vodilni svetovni časopisi, ki se ukvarjajo s filmom, ameriški Varietv in Frankfurter AJLgemeine Zeitung, film je bil povabljen na oktob-rski festival mladih ustvarjalcev v Torinu, Damjan pa je navezal stike za nadaljnje sodelovanje z beograjskim ustvarjalcem Nebojšo Paj-kičem. »Seveda je izjemen dogodek že to, da mi je s 23 leti uspelo posneti celovečerni film, pa še to s tako malo denarja^ pravi Damjan. »Film Usodni telefon je nastal na mojo pobudo in v koprodukciji kulturnih skupnosti Slovenije in Ljubljane ter BRUT-filma. Film nosi pečat okoliščin, v katerih je nastajal: niakega proračuna, mlade, neizkušene ekipe, problematike pri produkciji ...,a očitno mu tudi to dodaja nekaj šarma, saj je menda po nekem internem glasovanju filmskih kritikov na jugu države med lansko puljsko bero pristal na tretjem mestu. Za priznanje smatram tudi vabilo v Torino, saj bo tam predvajan v sekciji, ki jo osebno zelo cenim. Razen tega pa imamo že vabilo za Berlin Fest in festival v Locarnu, ki bo prihodnje leto.« Usodni telefon bo na rednem sporedu tudi v ljubljanskih kinematografih. Damjan Kozole (tako kot vseskozi) občasno snema propagandne filme (spote) in pripravlja svoj naslednji podvig skupaj z beograjskim scenaristom Nebojšo Paj-kičem. Film bo kriminalka, junak je po rodu Krčan in z begom pred oblastmi se v mislih nenehno vrača v rodno Krško, k očetu ..... V te spomine bo Damjan vpletel kraje iz Krškega in njegove okolice, ki jih je spoznaval v svoji mladosti in otroštvu in s tega stališča (a samo s tega) je film nekoliko avtobiografski. Sicer pa skušata avtorja zasnovati klasično žanrski film, ki bo pritegnil gledalca. Damjan Kozole: »Škoda je, da smo pozabili na to, da obstaja Holywood, to mesto sanj, laži, businessa, a tudi institucija, ki je ustvarila filmske žanre: krimi-nalke, westerne, vohunske, ljubezenske filme .... Ni nujno, daje film svetobolen, izpoveden, težak, naporen za gledalca, pretresljiv ... Saj cenim tudi take filme, a pri nas vse prepogosto pozabljamo, da se je film razvil iz cirkuške predstave in daje njegov osnovni namen, da zabava ljudi. Stari HitcHbck je vedno govoril, da ga ne zanima mnenje filmskih kritikov, ampak število gledalcev v dvoranah, in imel je prav.« Kaj pa slovenski film? Damjan Kozole: »Ravno s to svojo globino izpovednosti, svetobolnosti za vsako ceno so ustvarjalci dosegli, da nosi ta izraz uveljavljeno negativni prizvok. Ne bi rad delal takih filmov, zato bom kar ostal pri Brut-filmu. To je trajna delovna skupnost samostojnih kulturnih delavcev v Ljubljani, kjer sem v delovnem razmerju in ob delu nameravam tudi doštudirati, saj je to za moj način dela in življenja edina možnost. Nagrada Sedem sekretarjev SKOJ-a mi bo (vsaj upam) pomagala, da pridem do denarja za že omenjeni film, ki nosi 4 NaS glas 10, 5. novembra 1987 »t******************************************** Pula Film Festival Reviews t********************************************* delovni naslov Remington. Sicer pa nameravam po zaključku študija za nekaj časa asistirati v tujini, ker sem prepričan, da si edino tam lahko res nabereš potrebnih izkušenj.« Morda še primerjava izkušenj pri delu s filmarji doma in v tujini? Damjan Kozole: »Seveda zunaj delajo bistveno drugače in to se pozna tudi pri kakovosti njihovih filmov. Že samo s tem, da mi je pri mojih letih uspelo posneti film, sem postavil neki rekord. Zunaj gledajo na to kot na investicijo: če se poizkus obnese in mladi mož z malo (dodeljenega) denarja delo dobro zastavi, investirajo v njega naprej, če poizkus propade, tudi škoda ni pretirana. Tako pridejo do selekcije in delo dobijo res le najboljši. Pri nas, žal, tega ni. Delati morajo vsi, slabi in dobri,in,žal, boljši niso vedno tudi dovolj prodorni. Honorarji so dokaj nizki, kar sili avtorje v hiperprodukcijo, te pa v našem prostoru ni. Zato skušajo avtorji čim več dela opraviti sami: so scenaristi, režiserji, montažerji, še snemali bi najraje sami in igrali tudi, če bi bilo to izvedljivo.... Vse to se seveda odraža na kakovosti. Film je vedno skupinsko delo in temelji na sistemu sugestij. Vsi delajo za skupno idejo, a žal pri nas režiserji nimajo možnosti, da bi svoje zamisli v celoti uveljavili ... Rezultat vsega tega pa je slovenski film.« »S pomočjo neke študentske kulturne organizacije (ŠKUC-FORUM, op. prev.) je bil po snet v črno-beli produkciji Usodni telefon komaj 23-letncga Damjana Kozoleta iz Ljubljane. Ta originalna film sko-fotografska stilna vaja diha izključno s slikovno estetiko in očarljivo montažo« • f DteM<.B.".AUguit 1987.Nr.U3/Seiic21 4 / ? \Jp ic Krise gevvitzt und unkonvcnlionell zu iiberstehen J^ I imlMkke mm virr,.!i.:,:-,.M>i,-it-n mM-i*Mfc«l SpidftlmlrMn.it vJ^SS-SS-«^ S&SSK »•m .w> KrJ.o '.o potrebi dopolnitev pravil o organiziranju in delovanju OOZS) — sprejem finančnega načrta OOZS — razrešnica dosedanjim članom IO in NO — VOLITVE: — članov IO — članov NO — članov komisij — delegatov v konferenco OOZS v DO — delegatov v konferenco SOZD — delegatov v krajevne konference SZDL Do 20. 1. 88 — volilne seje konferenc OOZS. KrSko. 9. 10. 1987 Predsedstvo OS ZSS KrSko Štirideset let LD Krško Lovci vzorno skrbijo za divjad v vse bolj okrnjenem naravnem okolju Pred štiridesetimi leti je Lovska družina Krško začela delovati v skromnih razmerah in s skromnimi sredstvi. Vztrajnim in prizadevnim članom je v nekaj naslednjih letih uspelo urediti in napolniti izropana lovišča, današnji čas pa prednje postavlja nove, drugačne probleme, s katerimi se za sedaj uspešno spopadajo. Organizirano delovanje LD Krško seje začelo konec I. 1946, ko je družina dobila v zakup svoje prvo lovišče. V naslednjih letih sta se od nje ločili LD Videm in LD Veliki Podlog, l. 1952 pa je dobila v upravljanje lovišče od Save med Pijavškim in Vihrami do Gorice, Velike vasi in Podstraže ob potoku Lokavcu, t.j. območje krajevnih skupnosti Krško, Krško polje, Leskovec, Senuše in Gora. Skupna površina lovišča meri 5286 hektarov, od tega je skoraj 5 hektarov lovnih površin. Lovišča krške lovske družine so bila po končani drugi svetovni vojni izropana, zato je bila prva naloga članov, da stalež LOVSKA DRUŽINA KRŠKO 40 let divjadi dvignejo na predvojno raven. Usmerili so se predvsem v gojitev poljskega zajca, jerebice, fazana in srnjadi, obenem pa so pokončevali škodljivce (lisice, ujede, potepuške mačke in pse). Sprva so člani uplenjeno divjad deli/i med seboj, kasneje sprejeti zakon o lovu pa je določil, da morajo lovci ves v lovišču pridobljeni denar vlagati vanj. To določi/o je prispevalo k uspešnejšemu gospodarjenju, še bolj pa se je družina materialno okrepila po 1. 1959, ko so v lovišče začeli prihajati prvi italijanski lovci. Povečale so se naložbe, t. j. vlaganja divjadi v lovišča, od 1973 pa so začeli še sami vzrejati pernato divjad. ¦ Na slovesnosti ob 40. obletnici delovanja konec preteklega meseca so priz-I nanj a Lovske zveze Slovenije prejeli ¦ naslednji člani LD Krško: Anton Drugovič (red II. stopnje), Sandi Bed-| naršek, Karel Rajer, Leopold Riedl, | Jože Stare, Jože Žabkar (red III. 2 stopnje), Joie Beribak, Ignac Cener, H Ivan Levičar, Marjan Mlakar in Mirko Naš glas 10, 5. novembra 1987 Zorič (znak za lovske zasluge). Kot uspešni rejci psov so priznanja Kinološke zveze Slovenije dobili Franc Pre-skar, Franc Škofljanc (red II. stopnje KZS), Franc Murko, Jote Žabkar (zlati znak), Franc Pompe, Ivan Ger-din in Franc Strnad (srebrni znak). V zahvalo za dobro sodelovanje je LD Krško podelila plakete Jofetu Jureči-ču, Branku Medvedu, Jotetu Špilerju, Joietu Žabkarju st., LD Trebnje, Lovski zvezi Slovenije, Zvezi lovskih drutin Posavja, KS Krško, Tovarni celuloze in papirja in SOP Krško. Žal je divjad na Krškem polju kljub vzorni skrbi lovcev vse bolj ogrožena. Na to opozarjajo tudi v brošuri, ki sojo izdali ob svoji 40-letnici: »Sprihodki od turizma in povečanega odstrela je lahko LD Krško pričela odkupovati zemljišča, ki so bila last SLP, in na njih urejati lastne remize za malo divjad. Ti posegi so bili še posebej potrebni, ker so se po l. 1970 pogoji za bivanje male divjadi na Krškem polju hitro slabšali. Bili so to vplivi vse večje urbanizacije, zgrajene avtoceste, ki je presekala Krško—Brežiško polje, vse večje uporabe kmetijske mehanizacije, sejanja monokul-tur itd., s čimer je imela divjad vedno manj potrebnega kritja, predvsem v časih, koga največ potrebuje (decembra, januarja, feb- Člani Lovske družine Krško ob 40 letnici ruarja). Vse bolj so bila ogrožena tudi gnezdišča male divjadi zaradi prehitre košnje, načinov oranja itd. Med negativne vplive štejemo še vse večjo uporabo pesticidov in herbicidov.« Zato so lovci za divjad uredili remize — površine z grmičevjem, v katerem si divjad lahko poišče zavetje in se skrije, pa številna krmišča, skrivališča, solnice ipd., kar vse živali najbolj potrebujejo, ko so v stiski, t.j. pozimi. Skupščina občine Krško je Lovski družini Krško podelila priznanje za zasluge pri gojenju divjadi in ohranjanju naravnega okolja. VZDRŽEVALCI TCP D JURO SALAJ USPEŠNO ORGANIZIRALI 14. LETNO KONFERENCO YUMO V imenu družbenopolitične skupnosti je jugoslovanske vzdrževalce pozdravil podpredsednik SO Krško SLA VKO ŠRIBAR (Foto: Črt Čargo) NaS glas 10, 5. novembra 1987 7 15. in 16. oktobra letos se je v Krškem mudilo preko 300 vzdrževalcev iz vse Jugoslavije, ki so se zbrali na svoji 14. letni konferenci. Republiška in pokrajinska društva vzdrževalcev, združena v jugoslovansko zvezo vzdrževalcev YUMO, imajo najmanj enkrat letno tovrstno srečanje, katerega namen je kajpak predvsem izmenjava strokovnih izkušenj. Tozd VZDRŽEVANJE krške TCP Djuro Salaj je letos doletela čast in hkrati zahtevna naloga, da kot kolektivni član slovenskega društva vzdrževalcev prevzame neposredne organizacijske naloge za letno srečanje jugoslovanskih vzdrževalcev v Krškem. V naše občinsko središče je prišlo nepričakovano veliko predstavnikov te stroke, pritegnila pa jih je zanimiva strokovna tema » Uporaba računalnika v vzdrževanju" in seveda obisk prve jugoslovanske nuklearke ter največjega proizvajalca časopisnih in drugih lesovinskih papirjev TCP Djuro Salaj. Prvega dne seje v DKD E. Kardelja zvrstila vrsta predavanj na navedeno temo, kot prvi predavatelj pa je s temo »Moderni pristopi k vzdrževanju" začel strokovno srečanje direktor tozda Vzdrževanje TCP Djuro Salaj dipl. ing. DARKO KOLŠEK, na katerega ramenih je sicer slonela največja skrb za uspešno izvedeno zvezno vzdrževalsko srečanje. V imenu pokroviteljice TCP Djuro Salaj je jugoslovanske vzdrževalce pozdravil predsednik poslovodnega odbora te DO SILVO GORENC: » Veseli in ponosni smo, da ste izbrali Krško za kraj svojega letnega srečanja, ki mu pripisujemo izreden pomen, saj je vloga vzdrževalvcev v teh kriznih časih neprecenljiva. Po vaši zaslugi se stroji ob vsej zastarelosti vrtijo. Enako pomembna pa je tudi vaša vloga na področju prizadevanj za prehod na moderno tehnologijo, tehnologijo 21. stoletja..." NiK PRENOVLJENI PROGRAMI V SREDNJIH ŠOLAH V minulih petih, šestih letih, ko smo v srednjih šolah uvajali usmerjeno izobraževanje, so poklicani in nepoklicani ocenjevali pomanjkljivosti in prednosti nove zasnove in načina šolanja na srednji stopnji. Učenci niso bili zadovoljni z množico predmetov in s preobremenjenostjo, učitelji so pogrešali selektivnost posebno med učenci v prvem letniku, starši se niso znašli med velikim številom programov in smeri, predstavniki združenega dela so opozarjali na pomanjkljivo praktično usposobljenost. Vsi pa smo bili priča slabim in neustreznim učbenikom, zastonj smo tudi pričakovali, da se bodo med učenci in učitelji kar preko noči razvili bolj demokratični in bolj ustvarjalni odnosi. Z novim šolskim letom smo v prvem letniku srednje šole uvedli prenovljene programe. (Že lani sta bila prenovljena programa družboslovno-jezikovne in naravoslovno-matematične dejavnosti.) V razpravi o prenovi programov je sodelovalo preko 500 učiteljev in ravnateljev, skoraj 200 uporabnikov, okrog 70 priznanih strokovnjakov ter visokošolskih učiteljev. V javni razpravi so sodelovali tudi učenci. Šolske skupnosti so organizirale okrogle mize, srednješolski mladinci pa so o tem živo razpravljali tudi na vsakoletnih srečanjih v Slovenj Gradcu. Glavno izhodišče za prenovo pa so ugotovitve posebne evalvacijske raziskave, kije skušala kar se da verno ugotoviti pomanjkljivosti usmerjenega izobraževanja. Kot prvo pridobitev prenove naj omenim zmanjšano število programov in smeri. Tako bo sedaj zmeda za starše in učence manjša za 19 programov in 44 smeri. Prav zdaj poteka redakcija in priprava programov za objavo v posebni publikaciji. Ta pisna informacija bo koristna širši javnosti, posebno pa osnovnim šolam, staršem, učencem, delovnim organizacijam, skupnostim za zaposlovanje in drugim. — Istočasno poteka tudi informiranje srednješolskih učiteljev in ravnateljev na strokovnih aktivih, ki jih organizira Zavod SRS za šolstvo. Gotovo bo tudi bralce Našega glasa zanimalo, katere so bistvene novosti prenove srednjega izobraževanja, zato naj jih nekaj vsaj na kratko predstavimo. 1. Ena od novosti je doletela že letošnjo generacijo v prvem letniku, saj pouk poteka na dveh ravneh zahtevnosti povsod tam, kjer se programi izvajajo v triletnih in štiriletnih smereh. Tako so se morali učenci že ob vpisu v marcu opredeliti za lažji ali težji nivo glede na izobraževalne aspiracije. Na tej osnovi smo v srednjih šolah oblikovali ločene oddelke. Tako smo omogočili učencem, da nadaljujejo izobraževanje skladno s svojimi sposobnostmi, interesi in delovnimi navadami. 2. Naslednja novost so ponovni zaključni izpiti (matura). Z njimi želimo dvigniti kakovost dela v zadnjih letnikih srednjih šol, hkrati pa bolje pripraviti mlade za delo in za nadaljnji študij. Priznati je treba, daje kakovost vzgojnoizob-raževalnega dela od šole do šole različna. Ob razpravi o prenovi programov se je ponovno pokazalo, kako različna stališča imamo glede pomembnosti splošne oziroma strokovne izobrazbe in posameznih vsebin znotraj programa. 3. Tokratna prenova je ponudila tudi možnosti za poskus razbremenitve učencev. — Tedenski obseg seje sicer obdržal v večini programov na zgornji meji 32 ur. nekoliko pa je skrajšano letno trajanje (zlasti v zadnjih letnikih). — Poleg tega je 10 do 15% časa več za utrjevanje in preverjanje znanja, obenem pa bo zaradi teh ur tudi več časa za najrazličnejše pogovore na relacijah učitelji — učenci. — Še več! Vsaka šola naj bi do 5% celotnega števila ur v programu po svoji presoji uporabila za vsebine stroke, ki so v njenem okolju zanimive. Lahko pa bi ta razpoložljivi čas namenili izbirnim vsebinam za temeljitejšo pripravo na vključitev v delo ali nadaljnje šolanje. Poleg teh bistvenih novosti najdemo znotraj posameznih predmetnikov vrsto sprememb, za katere so si prizadevali tako učitelji, kot učenci in strokovnjaki. V prvem letniku je odpadel predmet osnove tehnike in proizvodnje (OTP), odpadlo je tudi proizvodno delo učencev prvega letnika. Pridobljene ure so uporabljene za informatiko in računalništvo, za strokovne predmete ter za varstvo pri delu. Očitna je tudi sprememba pri predmetu samoupravljanje s temelji marksizma (STM), saj se je skupni fond ur zmanjšal, poučevati pa se prične šele v drugem letniku, saj so mnoge vsebine zahtevne. Premik v drugi in tretji letnik je doživel tudi predmet obramba in zaščita. V naši družbi smo že kar vajeni pogostih in številnih sprememb. Vsaj za letošnjo prenovo v srednjem usmerjenem izobraževanju pa lahko rečemo, da je nastala na osnovi praktičnih spoznanj in da teži k novi, višji kvaliteti vzgojnoizob-raževalnega dela. Naš glavni smoter ostaja človek s široko splošno izobrazbo in kulturo ter s strokovno poglobljenim znanjem. IVAN MIRT 8 NaS glas 10, 5. novembra 1987 SKLIC SEJ ZBOROV SO KRŠKO 3. Vsi trije zbori bodo zasedali v torek, 10. novembra. Začetek bo ob 15. uri. Dnevni red: — poročilo o obratovanju NE Krško (ZZD, ZKS, DPZ); — poročilo o izvajanju komunalnih dejavnosti v občini Krško (ZZD, ZKS, DPZ); — poročilo o poteku sanacije v DO Kovinarska Krško v prvem polletju 6. 1987 (ZZD, DPZ); — osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990 (ZZD, ZKS, DPZ); — predlog odloka o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju občine Krško (ZZD, ZKS); — predlog odloka o ureditvi zimske službe v občini Krško (ZZD, ZKS); H — osnutek odloka o komunalnih dejavnostih (ZZD, ZKS); — osnutek odloka o pokopališki dejavnosti in pogrebnih svečanostih v občini Krško (ZZD, ZKS); 9 — osnutek odloka o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu komunalnih odpadkov v občini Krško (ZZD, ZKS); — osnutek odloka o pogojih za odvajanje odpadnih in padavinskih voda na območju občine Krško (ZZD, ZKS); — osnutek odloka o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in prepovedi spremembe vrste rabe (ZZD, ZKS); — predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti (ZKS); — volitve in imenovanja (ZZD. ZKS, DPZ); — predlogi in vprašanja delegacij (ZZD, ZKS, DPZ). Stališča in predlogi sklepov izvršnega sveta SO ob obravnavi Poročila o obratovanju Nuklearne elektrarne Krško Izvršni svet SO je na svoji seji dne 12. 10. 1987 obravnaval poročilo o obratovanju Nuklearne elektrarne Krško in je pri tem sprejel naslednja stališča in predloge sklepov: 1. Izvršni svet ocenjuje, da je poročilo o obratovanju NEK dobro pripravljeno in zato primerno za javno razpravo — dobi naj najširšo družbeno verifikacijo (z objavo v občinskem glasilu Naš glas). 2. IS predlaga zborom SO, da poročilo obravnavajo in pri tem naložijo elektrogospodarstvu SRSin SRH, da ob upoštevanju mednarodne pogodbe o neširjenju nuklearnega orožja ter dejstva, da je izrabljeno jedrsko gorivo osnova za izkoriščanje novih tehnologij uporabe jedrske energije v miroljubne namene, pripravi predloge o akcijah za skladiščenje oziroma uporabo izrabljenega jedrskega goriva. 3. IS daje vse priznanje delovnemu kolektivu NEK, da je dosegel maksimalne dosežke pri proizvodnji in da je hkrati zagotavljal varno obratovanje. IS ugotavlja, da je razpoložljivost in varnost elektrarne odvisna od kadrovske ekipiranosti,in zato predlaga SO, da zahteva od elektrogospodarstva SRS in SRH, da zagotovi delavcem v NEK Povzetki delegatskih gradiv v Našem glasu 10/87 Poročilo o obratovanju NE Krško, str. 8-14 Poročilo o izvajanju komunalnih dejavnosti v občini Krško. Komunalna dejavnost: Pomanjkanje finančnih sredstev in strokovnih kadrov, str. 20-21 Poročilo o poteku sanacije v DO Kovinarska Krško v prvem polletju 1987, Str 15-19 Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 - 1990. Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana, str. 22 Predlog odloka o ureditvi zimske službe v občini Krško Urejanje zimske službe, str. 24 Osnutek odloka o komunalnih dejavnostih. Komunalne dejavnosti, str. 22 Osnutek odloka o pokopališki dejavnosti in pogrebnih svečanostih. Pokopališka dejavnost in pogrebne svečanosti, str. 22 Osnutek odloka o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu komunalnih odpadkov v občini Krško, Str. 20 Osnutek odloka o pogojih za odvajanje odpadnih in padavinskih voda na območju občine Krško V pripravi •, Odlok, ki ureja delovanje in uporabo javne kanalizacije, str. 21 Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti. Solidarnostno pomoč tudi neorganiziranim kmetijskim proizvajalcem, str. 22 ustrezne materialne pogoje s posebnim poudarkom na reševanju stanovanjskih problemov. 4. Izvršni svet meni, da so za reševanje centralnega skladišča za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov odgovorni dejavniki širše družbenopolitične skupnosti in ni prav, daje izvršilna funkcija prenesena na Nuklearno elektrarno Krško. Zato izvršni svet predlaga zborom SO, da zahtevajo od odgovornih intenzivnejše reševanje te problematike. Rešitev morajo najti v najkrajšem možnem času. Izvršni svet predlaga SO, da preko delegatov slovenske skupščine iz Posavja sproži obravnavo te problematike na seji republiške skupščine. PREDSEDNIK IS: IGOR DOBROVNIK Naš glas 10, 5. novembra 1987 _9 POROČILO O OBRATOVANJU NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO POROČILO O OBRATOVANJU NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO L. Nuklearna elektrarna Krško je začela poskusno obratovati 2. oktobra 1981, ko je v omrežje elektroenergetskega sistema oddala prve kilovatne ure električne energije. Njeno redno obratovanje se je začelo 1. januarja 1983. Do 21. avgusta 1987, ko seje začel njen peti redni letni remont, je porabnikom SR Slovenije in SR Hrvaške dobavila skupaj okoli 21,5 milijard kVVh električne energije (to je skoraj dveletna poraba električne energije v SR Sloveniji) z dnevno proizvodnjo okoli 15 milijonov kWh, kar je približno ena petina porabe v obeh republikah. V ilustracijo velja omeniti, da bi za proizvodnjo 21 milijard kWh električne energije sicer potrebovali več kot 5 milijonov ton mazuta ali 25 milijonov ton premoga, kakršen je kolubarski. Tabela I Količine dobavljene električne energije iz NE Krško po letih: 1981 246.730 M Wh 1982 2.387.736 MWh 1983 3.724.230 MWh 1984 4.210.722 MWh 1985 3.859.220 MWh 1986 3.824.532 MWh 1987 3.201.508 MWh(do začetka remonta) 21.454.678 M Wh V letu 1986 je proizvodnja na pragu znašala 3.824,532 MWh, s čimer je bil za 1,2% presežen plan proizvodnje po elektroenergetski bilanci. Obratovanje na mreži je v lanskem letu trajalo kar 6561 ur, predvsem zaradi hitreje opravljenih del remonta, kot je bilo planirano. Od vsega razpoložljivega časa v lanskem letu je bilo le 1,3% porabljenega za neplanirane zaustavitve, v vseh letih komercialnega obratovanja pa samo 3,5% časa. (Za primerjavo naj navedemo, da v Franciji pri jedrskih elektrarnah normalno planirajo 7% razpoložljivega letnega časa za takšne zaustavitve.) Meritve kažejo, da je radioaktivnost, ki so jo do sedaj prejeli delavci NE Krško in ostali izvajalci del, sorazmerno zelo nizka, saj dosedanja povprečna letna kolektivna ekvivalentna doza znaša 1,67 človek—Sieverta, kar je npr. 2,5-krat nižje kot v jedrskih elektrarnah ZRN in 40% manj, kot znaša povprečje v švedskih in francoskih jedrskih elektrarnah. To potrjuje, da je NE Krško čista elektrarna in da njeni delavci v celoti spoštujejo vsa obratovalna navodila. II. .. Z odločbo Republiškega energetskega inšpektorata pri Republiškem komiteju za energetiko št. 31-04/83-5 z dne 6. 2. 1984 je bilo Nuklearni elektrarni Krško v ustanavljanju izdano posebno soglasje za začetek obratovanja po predpisih o varstvu pred inoizirajočimi sevanji. Pri tem je bilo NE Krško naloženo upoštevati obratovalne pogoje in omejitve iz Končnega varnostnega poročila (FSAR), poglavje 16, ter vsa administrativna in obratovalna navodila v enotnem elektroenergetskem sistemu SR Slovenije. Odločba nadalje nalaga še druge obveznosti skupaj z roki, ki jih je NE Krško vse uspela pravočasno realizirati, razen pogoja »zagotoviti izgradnjo skladišča radioaktivnih odpadkov srednje in nizke radioaktivnosti. Rok: 31. 12.1986«. m. TEHNOLOŠKI ODPADKI 1. Koncept odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov Za nizko in srednje radioaktivne tehnološke odpadke izjedrskih elektrarn je potrebno poskrbeti za daljše obdobje (150—300 let), daljše, kot je življenjska doba jedrskih elektrarn. Ker je zmogljivost začasnih skladišč ob samih elektrarnah v glavnem omejena, se v tehnološko razvitih deželah predvideva trajno odlaganje radiokativnih odpadkov. o" Za nizko in srednje radioaktivne odpadke so tehnološke rešitve razmeroma enostavne in večinoma obsegajo plitvo vkopavanje v glinasto-lapornatih slojih tal ali pa vkjjpavanje v tunele v granit-oidnih geoloških formacijah z dodatnimi inženirskimi barierami za preprečevanje morebitnih uhajanj radionuklidov v okolje. Pri izbiri lokacije za odlagališče kot tudi pri projektiranju tehnologije odlaganja se največ skrbi posveča varnosti objekta in njegove okolice. Vsi radioka-tivni odpadki se solidificirajo oziroma kondicionirajo, tako da se radionuklidi vežejo v čvrsto matrico kakega stabilnega materiala (cement, bitumen). Pri plitvem in tunelskem vkopavanju obsegajo inženirske bariere dodatne betonske bazene, v katere se zlagajo soli-dificirani odpadki in zalivajo s tekočo cementno maso, ki zapolni vse pore. Čeprav je odlaganje tako projektirano, da je praktično nemogoče uhajanje radionuklidov v okolje, se vsa odlagališča nadzirajo in kontrolirajo, dokler ne razpadejo vsi radionuklidi. 2. Nizko in srednje radio-aktivni-tehnološki odpadki v NE Krško Tehnološki ali nizko in srednje radioaktivni odpadki, ki nastajajo v NE Krško praktično ne vsebujejo sevalnih radionuklidov alfa (Ur. list SFRJ 40/86). Te odpadke obdelujemo — solidifici-ramo in inkapsuliramo tako, da so primerni za začasno skladiščenje v sami elektrarni in za končno odlaganje v dokončnem skladišču z ustrezno tehnologijo. V NE Krško nastaja relativno malo tehnoloških odpadkov. V šestih letih obratovanja jih je nastalo 1046 m\ kar je malo, če upoštevamo, da večji del te prostornine zavzemajo neradioaktivni beton, ki služi za solidifikacijo, in kovinski sodi (za primerjavo: v termoelektrarnah na premog nastajajo stotine tisočev kubičnih metrov pepela vsako leto). V teh odpadkih ima od vseh radi-oizotopov najdaljšo razpolovno dobo cezij Cs-137, in sicer 29 let, kar pomeni. 10 Naš glas 10, 5. novembra 1987 da bo v 5—6 razpolovnih dobah (180 let) specifična radioaktivnost odpadkov padla na raven radioaktivnosti v našem naravnem okolju. Torej, ti odpadki bodo z obdelavo in tehnologijo odlaganja v 180 letih nenevarni. Tu velja omeniti, da nobene pozornosti ne posvečamo pepelu iz termoelektrarn, ki vsebuje strupene snovi, ponekod pa tudi koncentrirano naravno radioaktivnost. V NE Krško je bilo do konca leta 1986 napolnjenih 5124 sodov radioaktivnih odpadkov. Med njimi so najbolj zastopani koncentrati izparilnikov (3369 sodov), kompresibilni odpad (998 sodov), izrabljene ionske mase (499 sodov), raznovrsten odpad (204 sodi) in filtri (54 sodov). Povprečna aktivnost posameznega soda znaša 0,0956 Ci (3,5 GBq), računano na podlagi aktivnosti, izmerjene na dan polnjenja. To pomeni, da je v NE Krško uskladiščena razmeroma velika količina radioaktivnih odpadkov nizke aktivnosti. Boljši pregled možnih tveganj, ki izhajajo iz morebitne izpostavljenosti sevanju, podajajo kontaktne hitrosti doz po številu sodov. Skoraj polovica sodov (2397) ima kontaktno hitrost doze manjšo od 10 mR/h (0,1 mSv/h), 1957 sodov ima kontaktno hitrost doze med 10 in 99 mR/h (0,1 — 0,99 mSv/h), 232 sodov pa med 100 in 199 mR/h (1 — 1,99 mSv/h). Torej bi bilo pri prevozu potrebno zavarovati samo približno 10% skupne količine sodov. Na podlagi podanih podatkov — ob pomanjkanju prostora ter časovnih in številčnih omejitvah v zvezi z uporabo skladiščnega prostora v NE Krško ter ob dejstvu, da končno odlagališče ne bo pravočasno končano, je bila v NE Krško opravljena optimalizacija začasnega skladiščnega prostora v skladu z »izvedbenim projektom optimalizacije prostora za uskladiščenje posod za RAO«. Gre za postavitev jeklene konstrukcije, ki omogoča racionalnejše vertikalno izkoriščanje prostora v začasnem skladišču radioaktivnih odpadkov v NE Krško. Če v naslednjih 3 ali 4 letih glede aktivnosti in količine proizvodnje radioaktivnih odpadkov ne bo večjih sprememb, bo s tem postopkom omogočeno varno in racionalno začasno hranjenje nizko in srednje aktivnih odpadkov v NE Krško. Pričakovati je. da bo v tem času dokončano končno odlagališče radioaktivnih odpadkov, kar je v interesu širše družbene skupnosti (uporaba tudi za druge proizvajalce takšnih odpadkov). Poudariti je treba, daje postopek optimalizacije skladiščenja radiokativnih odpadkov v NE Krško v skladu s predpisi, ki določajo mejo dovoljene izpostavljenosti prebivalstva — Uradni list SFRJ. št. 40 z dne 18. 7. 1986. 28. člen pravilnika govori o mejah, ki jih ne sme presegati sevanje, ki so mu izpostavljeni prebivalci in tisti, ki delajo z viri ionizirajočega sevanja, o mejah izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju oseb, ki delajo z viri teh sevanj, ter o kontroliranju kontaminacije delovnega okolja. Ob teh dejavnostih so v NE Krško angažirana precejšnja sredstva za modernizacijo opreme za predelavo in recikliranje radioaktivnih odpadkov. Rezultat le-teh naj bi bila zmanjšana proizvodnja radioaktivnih odpadkov v prihodnjih letih. 3. Skladišče radioaktivnih odpadkov Ko je 1978. leta NE Krško pridobila lokacijsko dovoljenje za postavitev začasnega skladišča radioaktivnih odpadkov, je bilo jasno, da je potrebno pripraviti primerno lokacijo za trajno odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Zato je dala izdelati študijo Projekt centralnega skladišča radiokativnih odpadkov — operativni parametri za izvedbeni projekt. To študijo je 1981. leta končal Inštitut za fiziko Zagreb v sodelovanju z drugimi delovnimi organizacijami. V njej so med drugim izbrane tudi določene ugodne lokacije za omenjeni objekt. Potem pa je sledil sklep, da bo projekt odlagališča izdelan za potrebe celotne države, zato je nosilec dejavnosti postala Zajednica elektroprivrednih organizacija Jugoslavije (JUGEL). V skladu s tem je JUGEL financiral izdelavo študije odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva za program graditve jedrskih elektrarn v elektroenergetskem sistemu Jugoslavije do 2000. leta. Ta študija je bila končana 1985. leta in je predvsem prikazala dinamiko nastajanja radioaktivnih odpadkov iz različnih virov, zasnovo odlaganja ter podala nekaj možnih lokacij na območju cele Jugoslavije. Se preden pa je bila ta študija končana (v drugi polovici leta 1984), je bil sklenjen družbeni dogovor o pogojih in načinu reševanja vprašanja skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva in trajnega odlaganja radioaktivnih odpadkov (lir. list SFRJ 6H/84). Podpisniki tega dogovora so soglašali, da se ustanovi ena ali več delovnih organizacij, ki se bodo ukvarjale s prevozom, skladiščenjem, fizično zaščito, trajnim hranjenjem in organiziranjem predelave radioaktivnih odpadkov, hranjenjem izrabljenega jedrskega goriva do njegove predelave in hranjenjem posebnih cepljivih snovi. Podpisniki so se poleg tega obvezali, da bo za opravljanje navedenih nalog pooblaščena ena od obstoječih organizacij združenega dela, če ne bi bila ustanovljena nova. V skladu s tem so Elektrogospodarstvo Slovenije, Elektroprivreda Hrvatske in Nuklearna elektrarna Krško 29. 3. 1985 podpisali dogovor, s katerim je bila NE Krško določena, da vodi vse dejavnosti za pridobitev načelnih soglasij lokalnih upravnih organov za lokacijo odlagališča, ki naj bi bilo regionalnega značaja za SR Hrvaško in SR Slovenijo. NE Krško je potem leta 1986 sklenila vrsto pogodb o opravljanju začasnih del in o izdelavi elaborata kot osnove za realizacijo projekta odlagališča radioaktivnih odpadkov z več delovnimi organizacijami (Tabela 2). Istega leta je NE Krško sklenila oblikovati posebno službo za projekt odlagališča radioaktivnih odpadkov, ki je bila nato delno kadrovsko popolnjena in je decembra 1986 začela intenzivno delati. Ta služba pripravlja podlage, potrebne za izpolnitev sklenjenih pogodb, in projektne naloge za nadaljevanje del zaradi vnosa v prostorske načrte republik, pridobitve lokacijskega dovoljenja, ocenitve investicije in gradbenega dovoljenja. Po načrtu reševanja tega problema se je nato začela izbira najustreznejših lokacij na območju SR Slovenije in SR Hrvaške. V skladu s tem so bile angažirane ustrezne geološke, biološke, tehni-čno-projektanskega in družbenoplaner-ske organizacije v obeh republikah, stalno pa je tudi sodelovanje z upravnimi organi. Doslej je bila opravljena interdisciplinarna evaluacija prostora in izbrana makrolokacija odlagališča radioaktivnih odpadkov, sedaj pa teče postopek definiranja mikrolokacij. na katerih bo potem potrebno podrobno raziskovanje za izbiro najustreznejše. Poleg tega je v izdelavi idejna rešitev odlagališča, in siccer v dveh variantah — tunelski tip in plitvo odlagališče. Do konca tega leta bodo /nanc najustreznejše mikrolokacije /a nadaljnja podrobna raziskovanja, dokončane pa bodo tudi možne idejne rešitve odlagališča. Pri upravnem postopku (pridobitev dovoljenja), kjer bo vključena široka javnost, bo nujna vsa družbenopolitična podpora, saj gre dejansko /a objekt — eden redkih — za varovanje okolja. Cr Na5 glas 10, 5. novembra 1987 Tabela 2 DELOVNA ORGANIZACIJA Gradevinski inslulil—OOUR Fakultet gradevinskih znanosti Sveuifilišta u Zagrebu Institut za elektroprivredu Zagreb Prirodoslovno-matematički fakultet, OOUR Prirodoslovni odjeli Institut za medicinska istraiiva-nja i medkinu rada Zagreb Institut »Ruder Boškovič- Zagreb— OOUR TENEZ Institut -Jožef Štefan- — SEPO Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — Inštitut za konstrukcije, potresno inže-nirstvo in računalništvo Ljubljana Biotehni(na fakulteta — TOZD za agronomijo — katedra za krajinsko arhitekturo Ljubljana Institut za ispitivanje materijala SR Srbije Beograd Institut -Boris Kidrič- — OOUR Institut za zaštitu od zračenja i zaštitu čovjekove sredine — -Zastrta- Vinča, Beograd IV. IZRABLJENO JEDRSKO GORIVO Vsako leto se v času zamenjave goriva iz reaktorja NE Krško vzame okoli 16 ton jedrskega goriva. Gorivo se nahaja v gorivnih elementih, ki ostanejo v svoji prvotni obliki. Izrabljeno jedrsko gorivo skladiščimo v bazenu, zalitem z borirano vodo, kjer se mora hladiti zaradi zaostale toplote, ki se s časom zmanjšuje. Izrabljeno gorivo vsebuje vrsto radioaktivnih izotopov in cepitvenih produktov, med drugim tudi določeno količino urana—235 in plutonija—239, torej cepitvenih materialov za uporabo v jedrskih reaktorjih. Izrabljeno gorivo ni odpadek, temveč material za izdelavo novih gorivnih elementov. Na svetovnem tržišču so razmere glede predelave izrabljenega goriva trenutno manj ugodne. Tehnologija predelave je seveda znana in se uporablja, vendar so sedanje zmogljivosti obratov za predelavo tega goriva omej_ene in je zato potrebno na predelavo čakati, novih zmogljivosti pa iz političnih in ekonomskih razlogov trenutno ne gradijo. Visoko radioaktivni odpad, ki ostane po NALOGA program terenskih istraživanja mikrolokacije skladišta RAO Opravdanost i izvedivost skladata niskoaktivnog i srednje-aktivnog RAO u SFRJ Bioekološka študija Utvrdivanje normativnih akata i dopuna zakonskih propisa za izgradnju odlagališta RAO Analiza vjerojatnosti akciden-talnih dogadaja za prostor po-tencijalnih lokacija odlagališ-ta nisko i srednje aktivnog ot-pada Izdelava študije o izboru mikrolokacije za skladiščenje RAO Ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki — izbor lokacije za odlagališče Krajinsko-ekološko vrednotenje motnih odlagališč nizko in srednje RAO Oprema Študija za obradu RAO predelavi, se regularno odlaga. V ZDA intenzivno raziskujejo možnosti dolgoročnega skladiščenja in odlaganja jedrskega goriva, kakor tudi pridelave in uporabe izrabljenega goriva (Wesi Vallev Projeci). Zaradi takšnih razmer je bil v NE Krško zgrajen bazen za odlaganje izrabljenega goriva, ki bo nastalo v 17 letih obratovanja NE Krško. Do tega časa bo vprašanje predelave v svetu prav gotovo rešeno, naša družba pa bo definirala poti energetskega razvoja. Kar zadeva izrabljeno gorivo, lahko v dvajsetih letih po predelavi le-tega računamo z majhno količino visoko radioaktivnih odpadkov, ki jo bo potrebno odložiti na ustrezen način, pri čemer pa niti tehnologija odlaganja niti kriteriji za izbiro kraja odlagališča niso enaki kot za tehnološke radioaktivne odpadke. Ce se za predelavo izrabljenega jedrskega goriva ne bomo odločili, bomo morali poskrbeti za njegovo dolgoročno skladiščenje ali odlaganje, vendar na tak način, da bomo bodočim generacijam omogočili njegovo uporabo, če bodo za to imele interes. ________________11 V. POROČILO O PRIPRAVLJENOSTI ZA IZVAJANJE UKREPOV ZAŠČITE IN REŠEVANJA V PRIMERU JEDRSKE NESREČE V NE jKRŠKO 1. Načrtovanje Načrti ukrepov za primer jedrske nesreče (NUJN) NE Krško, Brežice in Sevnica se redno dopolnjujejo in usklajujejo, tako da je kvalitativna raven teh načrtov daleč nad ravnijo, doseženo med izvajanjem vaje »Posavje'82«. Vsekakor je to posledica realizacije sklepov in analiz vaje »Posavje'82«, ki so bile izdelane za vsak nivo načrtovanja in prijav. Nadalje smo v celoti upoštevali priporočila ekspertov mednarodne agencije za atomsko energijo za to področje, ki so bili medtem nekajkrat v NE Krško, kakor tudi tuja in lastna dognanja na področju obrambnih priprav nasploh in še posebej priprav za delovanje civilne zaščite v pogojih kontaminacije okolja z radiološkimi ali kemičnimi kontaminanti (posvetovanje EMIK in posvetovanje v Poljčah). 2. Materializacija načrtov je v N E Krško zagotovljena v celoti — tu mislimo predvsem na specialno opremo za ukrepanje v primeru jedrske nesreče, ki jo nenehno dopolnjujemo v skladu z novimi tehnološkimi dognanji, rešitvami in potrebami, ki jih zahteva to področje. 3. Kadrovska ekipiranost in pripravljenost civilne zaščite ter ostalih struktur NE Krško, ki bi se vključile v izvajanje ukrepov zaščite in reševanja, temelji na profesionalizaciji kadrov in z gotovostjo lahko trdimo, da je organizacija za primer jedrske nesreče sposobna obvladati razmere v NE Krško, če bi do nesreč projektnega obsega prišlo. (\ 12 NaS glas 10. 5. novembra 1987 VI. KADROVSKO. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA Za zagotovitev visoke razpoložljivosti in varnosti obratovanja elektrarne je v NE Krško zaposlenih 613 delavcev. Visoka kvalifikacijska struktura in dodatno strokovno-specialistično usposobljeni delavci zagotavljajo zanesljivo in varno delovanje elektrarne. Kvalifikacijska struktura zaposlenih na dan 30. 9. 1987 je naslednja: VSS VS SSS/VKV KV PK 132 51 241 138 51 Takšno število in kvalifikacijsko strukturo kadrov v NE Krško zahtevajo tehnološki proces (upravljanje in nadziranje procesa, vzdrževanje opreme in tehnično-tehnološka podpora), specifičnosti jedrskega postroja (delo v razmerah inozirajočega sevanja), dodatne funkcije, ki jih pri klasičnih elektrarnah ni (zagotovitev kvalitete, analiza jedrske varnosti, obdelava radioaktivnega odpada). NE Krško bo v naslednjem obdobju (leto dni) angažirala okoli 30 novih visoko strokovnih delavcev, ki bodo opravljali dela v zvezi z analizo jedrske varnosti, zagotovitvijo kvalitete, klasifikacijo jedrske opreme, izdelavo rezervnih delov ter pripravo in graditvijo skladišča radioaktivnih odpadkov. Za reševanje stanovanjskih problemov že zaposlenih in bodočih delavcev je nujno zagotoviti dodatna sredstva. S stanovanjskim skladom (okoli 220 stanovanj), realiziranim z investicijskimi sredstvi v fazi graditve, so bile zadovoljene stanovanjske potrebe y začetku 80-ih let. Zaradi na novo nastalih kadrovskih potreb v času zagona in komercialnega obratovanja elektrarne (1981 — 1987) pa se je v NE Krško pojavila potreba po dodatnih stanovanjskih enotah. Ker NE Krškode-li usodo elektrogospodarstva, se pravi, da posluje brez ostanka dohodka, v času eksploatacije ni bila kupljena niti ena stanovanjska enota. Minimalna sredstva, ki se izločajo iz osebnih dohodkov, se uporabljajo za kreditiranje individualne stanovanjske graditve, oziroma adaptacijo obstoječega stanovanjskega sklada. Situacijo otežuje tudi razmeroma visoka fluktuacija visoko strokovnih kadrov (1. 1985 do 1986 okoli 8<7r) in postopna zamenjava generacije v bližnji prihodnosti (običajno po približno 10 letih obratovanja elektrarne). Da bi se zagotovila visoka razpoložljivost in varnost elektrarne, kar zagotavljajo predvsem visoko specializirani strokovnjaki, je nujno zagotoviti dodatne vire sredstev za financiranje stanovanjske graditve v NE Krško. Pet do sedem stanovanjskih enot letno je spodnja meja, ki jo je potrebno zagotoviti. Za ilustracijo: sredstva za realizacijo teh potreb znašajo približno 1/3 cene dnevne proizvodnje električne energije v NE Krško. VII. PROGRAM REDNEGA NADZORA RADIOAKTIVNOSTI V OKOLICI NE KRŠKO 1. Uvod S sodobnim radiološkim nadzorom vpliva jedrskih objektov na okolje ugotavljamo skupno dozo obsevanosti človeka. Na to dozo lahko vplivajo izpusti iz objektov po različnih prenosnih poteh v okolici. Doza podaja objektivne vrednosti za določitev radiacijske obremenitve človeka. Nuklearna elektrarna Krško je tako zasnovana, zgrajena in upravljana,da pri rednem obratovanju in celo pri večjih nezgodah spušča v okolje le malo radioaktivnosti. Te snovi so kapljevine ali plini, ki jih med rednim obratovanjem v primerno razredčeni obliki (zakon predpisuje zgornje meje radioaktivnosti izpustov) le periodično in ob primernih meteroloških razmerah izpuščamo, potem ko so šli skozi čistilne in merilne sisteme. Človekova okolica vsebuje znatne količine naravnih radioaktivnih snovi, poleg tega smo deleženi tudi radioaktivnosti iz atmosferskega usada, ki prihaja k nam kot ostanek od preizkusov atomskega orožja. To radioaktivnost moramo dobro poznati, da bi mogli ugotavljati radioaktivno onesnaženje bližnje okolice, ki bi ga lahko povzročila elektrarna. Praviloma je to onesnaženje za dva velikostna razreda manjše, kot je obstoječa naravna radioaktivnost, in ne vpliva bistveno na povečanje radioaktivnosti v okolici oziroma na dozo sevanja, ki jo prejmejo delavci in bližnji prebivalci. Po mednarodnih in ameriških predpisih ta dodatna doza sevanja na račun jedrske elektrarne ne sme presegati 0,05 mSv na leto, merjeno ob meji elektrarne. To je tako malo. da je radioaktivne snovi že težko dokazati z jemanjem vzorcev v okolici. Zato je primernejše, da točno merimo izpuščene količine in dozo nato preračunamo z upoštevanjem faktorjev razredčevanja. Pri računanju dodatnih doz za prebivalstvo poiščemo kritične poti razširjanja radiozotopov v okolici in odkrijemo tako imenovano kritično skupino prebivalcev, ki bi v danih meteoroloških in drugih pogojih sprejela največjo dodatno dozo. Zato je treba preučevati razne poti razširjanja sproščenih izotopov in postaviti modele razširjanja in računske programe za pomembnejše izotope. Z izvajanjem programa meritev radioaktivnega onesnaženja okolice pooblaščeni instituti preverjajo podatke, ki jih o svojih izpustih daje NE Krško. Poleg tega opravljajo te meritve tudi zato, da bi pravočasno odkrili druge onesnaževalce okolja, kakor tudi da bi imeli podatke in dokazila o stopnji onesnaženosti za primerjavo z rezultati kasnejših meritev. Program meritev radioaktivnosti v okolici NE Krško vsako leto potrjujejo upravni organi oziroma strokovna komisija za jedrsko varnost, ki ta program po potrebi tudi dopolnjuje oziroma izboljšuje. 2. Program meritev A. Program nadzora okolja 1. Nadzor voda Meritve voda obsegajo nadzor voda reke Save, območij črpališč vode, potokov, ribnikov, vrtin, padavin in podtalnice. Izvajajo se izotopske analize sevalcev gama z visoko ločljivo spektrometrijo gama ter meritve tricija in stroncija. v/ročcvalno mesto St. meritev/ /leto 120 reka Sava /ajem bistvene vode NI K Brežice Jesenice na Dolenjskem reka Sava — sedimenti. biotop obala 0.5 km pred NKK obala pri Brežicah obala pri Jesenicah Podsused 52 Naš glas 10, 5. novembra 1987 13 vodovodi Krško Brežice 16 črpališča, zajetja, potoki, ribniki Krško — Beli breg Krško — Brege Krško — Dolenja vas Brežice 1 Brežice 2 180 vrtine — podtalnica Medsave Šibice 72 padavine, usadi Libna Šentlenart Dobova 108 2. Nadzor zraka Zrak nadzorujemo na mestih, ki so oddaljena od NE Krško do 12 km, ter v Bistri pri Zagrebu. Merimo sevalce gama in joda 131, opravlja se izotopska analiza partikulatov ter določanje žlahtnih pli- zrak Spodnji Stari grad Stara vas Leskovec Brege Vihre Šentlenart Libna Dobova Pesje mobilno mesto 3. Direktno sevanje — dozimetri TLD ca 50 merilnih — kontinuirana meritev točk v pasu do hitrosti doze 10 km od elektrarne. s sprotnim beleženjem 10 lokacij v SRH 4. Zemlja Izvajajo se meritve sevalcev gama z visoko ločljivo spektrometrijo in meritve stroncija. zemlja poplavna območja Amerika Trnje Gmajnica d 272 5. Nadzor kmetijskih pridelkov Program nadzora zajema vse pomembne kmetijske pridelke, kot so mleko, sadje, zelenjava, žitarice, stročje, meso, perutnina in jajca. Poleg tega se nadzoruje tudi trava, ker je važen dejavnik v prehrambeni verigi. Meritve obsegajo iAopske analize z visoko ločljivo spektrometrijo gama ter meritve stroncija in joda. 170 mleko sadje Pesje Drnovo Skopice NEK-sadovnjak Libna, Sremič, Leskovec, Žadovinek Drnovo, Stara vas Brege zelenjava, Libna, Leskovec, žitarice, Vrbina, Žadovinek, stročnice Drnovo, Pesje, Stara vas, Velika vas, S. Skopice, Brege, Brežice meso, perutnina, Krško polje jajca B. Program nadzora izpustov Program meritev obsega izlopsko analizo sevalcev gama z visoko ločljivo spektrometrijo gama, specifično analizo s scintilacijskim spektroskopom meritve stroncija ter tricija. 1. tekoči izpusti zajem in izpust bistvene vode NEK 96 izpustni rezervoarji vzorčevalna mesta 24 znotraj NEK (priprava vode, sekundarna voda. 21 2. plinasti izpusti bazen za gorivo...) ventilacijski dimnik NEK 93 C: Program vzdrževanja pripravljenosti mobilne ekološke enote Inštituta — Jožef Štefan — za primer jedrske nesreče v programu rednega nadzora radioaktivnosti v okolici NE Krško /. Redni obhodi predvidenih merilnih mest z opremljeno mobilno enoto in opravljanje referenčnih nadzornih meritev. Obhod vsebuje najmanj 10 mernih točk po razporedu, ki omogoča v letnem programu preveritev polovice potencialnih mernih točk. Na posamezni merni točki se opravljajo v celoti ali delno: a) rutinske meritve: — meteoroloških parametrov, — hitrosti doze gama, — kontaminacije površin s sevalci beta in alfa, 14 Naš glas 10, 5. novembra 1987 36 96 20 40 12 — menjava TLD in vazelinskih plošč; b) posebne referenčne meritve: — hitre analize VL gama na terenu in situ (identifikacija radioizotopov v zraku, na površini zemlje), t. j. 10 analiz na obhod, — VL gama analize v laboratoriju: — ogljenih zračnih filtrov, — vzorcev vazelinskih plošč, t. j. 5 analiz na obhod. 2. Referenčne meritve mobilne enote, neodvisne od obhodov: a) meritve vazelinskih lovilnih plošč: — VL spektrometrija gama, — celotna beta-alfa aktivnost plošč, — kontinuirano zbiranje vzorcev, — meritev 1-krat mesečno, — 7 lokacij pri zračnih črpalkah za jod; b) menjava in referenčne meritve akcidentalnih TLD: — kontinuirana izpostavljenost, — menjava in referenčno čitanje doze vsake 4 mesece, — 50 lokacij po programu. 3. Rezultati nadzornih meritev Izvajalci programa nadzornih meritev radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško so: — Inštitut »Jožef Štefan« — Zavod za varstvo pri delu Ljubljana — Institut »Ruder Boškovič« — Cen-tar za istraiivanje mora — Institut za medicinska istraživanja i medicinu rada Zagreb Celo poročilo o rezultatih meritev radioaktivnosti v okolici NE Krško v letu 1986 je zelo obsežno. Bistveno pa je povedano v zaključku tega poročila: — Vse ugotovljive in kvantitativno ocenjene obremenitve okolja zaradi emisij Nuklearne elektrarne Krško so bile pod upravno dopuščenimi mejami. Ocenjene obremenitve privzete kritične skupine prebivalstva (Brežice), narejene tako iz posredno ocenjenih imisijskih vrednosti kot računsko-modelno na podlagi podatkov o letnih emisijah NEK, pa dajejo v letu 1986 nebistven prispevek k ocenjenim obremenitvam, povzročenim s splošno černobilsko onesnažitvijo okolja. Krško, oktober 1987 Pripravimo se na zimo Padanje snega in ledenih sveč na pločnike je v lanskem letu delalo hude preglavice pešcem, prometu in vzdrievalcem cest. Sedaj je čas, da postavimo snegobrane, pregledamo strešne odtoke in storimo vse potrebno, da ne bo polomljenih nog in razbite pločevine. ^f" sL$Ž!&rtL 'UifiJliUAt^ijltUUi POPRAVEK TCP DJURO SALAJ - T. DRVAR - ACROCOKERC V zadnji številki (9/87) Našega glasa je prišlo do neljube napake pri prepisovanju teksta. V izjavi predsednika KPO TCP Djuro Salaj, Silva Gorenca (zadnja stran, št. 36), Je bil tekst natisnjen tako, da je bilo razumeti, kot da je TCP šla v integracijo s Papirnico T.Drvar zaradi pritiskov iz Slovenije. Pravilno besedilo se glasi: "... Iz dneva v dan se potrjujejo obojestranske koristi! Ni res, da Je Djuro Salaj Šel v integracijo zaradi pritiskov iz Slovenije, Češ, da boao pote« i«eli boljše odnose s SR BIH. To so lahko saao drugorazredni učinki, v prvi vrsti pa Je šlo za neposreden poslovni interes Djuro Salaja—" Zaradi napake se bralcea in tov. Silvu Gorencu opravičujemo! Uredništvo NaS glas 10, 5. novembra 1987 15 Poročilo o poteku sanacije v DO Kovinarska Krško v prvem polletju 1987 Kot je splošno znano, je bil septembra lani sprejet sklep o uvedbi ukrepa družbenega varstva za DO Kovinarska Krško z njenimi temeljnimi organizacijami in DSSS. Ob spremembi organiziranosti je bil ponovno sprejet sklep o tem ukrepu za enovito delovno organizacijo. O dosedanjem poteku sanacije do 1. julija letos govori v svojem poročilu Vinko Trafela, predsednik začasnega KPO Kovinarske Krško. Poročilo objavljamo v nekoliko skrajšani obliki. »1. SPLOŠNO Po uvedbi ukrepa družbenega varstva v DO Kovinarska konec septembra 1986. leta je bila prva naloga ZKPO, da priskrbi delo za proizvodnjo, ki je bila nezasedena in so vse aktivnosti bile usmerjene v razrešitev tega problema. Kot je znano, smo 1986. leto zaključili z izgubo v višini 1.520 mio din ter smo z angažiranjem lastnih sredstev morali pokriti razliko v višini 1.350 mio din s sanacijskimi krediti. Od nekrite izgube 1.350 mio din smo pokrili okoli 480 mio din izgube s krediti pod komercialnimi pogoji, kar je ok. 35% celotne nekrite izgube,in 870 mio din s kvalitetnimi sredstvi rezerv. Izgubo smo dokončno pokrili šele 16. 4. 1987, kar je seveda daleč od kvalitetnega kritja izgube. V prvem kvartalu 1987. leta smo na osnovi predpostavk in videnja situacije v 1986. letu ter na osnovi resolucijskih usmeritev in prezentirane ekonomske politike izdelali osnutek sanacijskega programa ter ga dali v obravnavo. Sanacijska komisija je program potrdila v začetku marca tega leta, zbor delavcev pa konec marca tega leta. Po končanju tega dela smo morali usmeriti aktivnosti k organizaciji DO in prehodu na enovito DO brez TOZD, za kar je bilo potrebno pripraviti interne akte in organizirati referendume, kar je bilo dokončano v prvem polletju tega leta. Vzporedno z vsemi temi aktivnostmi smo morali spremljati in organizirati tekoče delo in poslovanje ter sproti dopolnjevati mikro organizacijo, interne evidence, zajemanje oz. evidentiranje poslovnih dogodkov, ter nenehno insisti-rati na večji ažurnosti vseh služb oz. poslovnih funkcij. Ob našteti problematiki smo morali reševati še vrsto kadrovskih problemov o prezaposlitvi in prekvalifikaciji viška delavcev ter jih razporediti na delovne naloge po novi mikroorganizacijski shemi. Istočasno smo še dokončali pravilnik o nagrajevanju, ki je v veljavi od 1.7. 1987. 2. DOSEŽENI POSLOVNI REZULTATI DO KOVINARSKA Krško je proizvajalec investicijske opreme z daljšim proizvodnim ciklusom, kar je pri visoki inflaciji zelo neugodno. V pogojih visoke inflacije vedno dobiva investitor in izgublja proizvajalec. Koliko je to res, najbolj prepričljivo govorijo rezultati DO, proizvajalk te opreme. Njihov ekonomski položaj se iz meseca v mesec poslabšuje. Z daljšim proizvodnim ciklusom in neučinkovitim nabavnim tržiščem smo dobili nov obračunski sistem, ki je z revalorizacijo vseh zalog in porabe drastično zvišal stroške. Tako je polletno poslovanje naše DO potekalo v izredno zaostrenih tržnih. pogojih, ob padcu investicijskih vlaganj, izredno visoki inflaciji in celo s pojavi nelojalne konkurence in poseganja v programe naše DO s strani drugih DO, ki tega prej niso delale. Na tržišču smo morali vložiti ogromno naporov in se s kvaliteto in izpolnjevanjem rokov dokazovati, da bi čim prej povrnili zaupanje tržišča v Kovinarsko in potisnili v pozabo posledice pogodbe z Luko Koper. Toda kljub temu smo krepko čutili vpliv te afere pri pridobivanju novih poslov. Potrebno je bilo nadaljevati nekaj velikih objektov — poslov iz preteklih let (dokončanje opreme za Luko Koper, FIM Kanjiža, Jabuko Pančevo, Kolu-baro, Metalno Senovo) oz. pogodb, ter ne oziraje se na stroške reševati, kar se da rešiti. V primeru drugačnih odločitev bi bila izguba še večja. To je seveda negativno vplivalo na poslovni izid, posebej na stroškovnem področju. Vse skupaj pa je še spremljalo drastično zviševanje stroškov financiranja — obrestnih mer. Kljub naštetim problemom smo dosegli pomembne pozitivne premike na večini področij, poglavitne pa pri zajezitvi stroškov, povečanju produktivnosti, discipline in porastu celotnega prihodka. Rezultati poslovanja kažejo, da so se trendi v poslovanju obrnili v pozitivnem smislu oz. v cilju zastavljenih smernic v sanacijskem programu. Toda te spremembe očitno ne gredo tako hitro, kot bi to želeli in kot smo načrtovali. Doseženi rezultati so dobri, toda ne v toliki meri, da bi anulirali oz. pokrili vse odhodke. Med poglavitne dosežke štejemo naslednje: a) Celotni prihodek je večji za 97,2%, porabljena»sredstva pa za 73,6%, kar je eden od osnovnih sanacijskih ukrepov. Samo takšen trend ta dva pokazatelja lahko pripelje do pozitivnega izida. Res da ta porast zaostaja za planom za prvo polletje za ca 20%, za kolikor zaostajajo tudi porabljena sredstva. Če anuliramo revalorizacijo stroškov, so porabljena sredstva višja le za 53%. b) Dohodek je porastel za 304,5% in čisti dohodek za 2570%, vendar ni v zadostni višini, da bi pokril vse obveznosti iz dohodka in čistega dohodka. Dohodek zaostaja za planom za ca 20% in čisti dohodek za 45%. Na takšno odstopanje pri teh pokazateljih so v glavnem vplivali stroški na DN iz preteklih let v višini ca 350 mio din. Ti stroški so se skoraj približali nastali izgubi. Na te stroške nismo mogli vplivati in jih ne predvideti pri planiranju. Zneski iz pogodb so ostali enaki, inflacija pa je pristavila svoje. c) Na slabše rezultate je vplival novi obračunski sistem, ki nam je porabljena sredstva stroškovno revaloriziral za 17,8% oz. nominalno za ca 650 mio din, kar je vsekakor potrebno upoštevati, kc se primerjajo lanski in letošnji rezultati. Ta postavka je sicer omogočila kritje izkazane izgube v poročanem intervalu. Poslovni rezultat bi sicer bil bistveno boljši ne samo po celotnem prihodku, ampak tudi po dohodku in čistem dohodku, če bi naša kooperacija s ČSSR stekla na tržišču hitreje. Ocenjujemo, da bi celotni prihodek lahko bil višji za ca 700 mio din, namesto tega pa nam je zrasla zaloga v drugem kvartalu. e) Razen tega smo še interno stornirali realizacijo za ca 400 mio din ob prvem polletju, ker smo ocenili, da niso bili zajeti vsi stroški in bi izkazovali boljši rezultat, kot je realen. Nismo pustili, da se nadaljuje stara praksa. Ob vključitvi teh postavk v celotni prihodek bi tudi poslovni izid bil blizu pozitive, če ne že pozitiven. Pri izkazanih rezultatih poslovanja je strukturni delež dohodka v celotnem prihodku 21%, za pozitiven izid bi moral znašati 27,3%. Okoliščine, ki so navedene v točkah c), d) in e), so seveda vplivale tudi na to, da so doseženi pokazatelji toliko zaostali za planiranimi. Primerjava z doseženimi rezultati 16 Naš glas 10, 5. novembra 1987 SOZD ZPS pove, da smo dosegli nadpovprečne pokazatelje. 0 Izredno dobre rezultate smo dosegli pri zalogah, saj smo jih, nominalno znižali za ca 20%, upoštevajoč lanske in letošnje cene, kar ni majhen dosežek. g) Na področju zalog in prenosa stroškov financiranja zalog na kupce smo v tem intervalu dosegli izreden uspeh oziroma celo večjega, kot smo pričakovali. To nam je omogočilo, da smo zunanjo zadolženost DO nominalno znižali, upoštevajoč sanacijske kredite. V nasprotnem primeru bi obresti izničile vse delo, ki je vloženo v saniranje DO. Zaloge so vrednostno oziroma nominalno pri lanskih in letošnjih cenah nižje za 20 odst., fizično pa za več kot60odst., kar ni uspelo narediti nobeni DO v SOZD ZPS in v strojegradnji nasploh. 3. PORABLJENA SREDSTVA Porabljena sredstva so v DO rasla veliko počasneje kot v SOZD ZPS — za 44,1%. Zelo pomembno je, da smo povprečno uporabljena poslovna sredstva zvišali od 4.495 mio din na 5.564 mio din oziroma le za 23,8%, kar je zelo dober rezultat pri tako visoki inflaciji. To je eden od prepričljivih podatkov, da se področje interne ekonomije ureja celo hitreje, kot smo smeli pričakovati. Doseči večji celotni prihodek za 97% ob 23,8-odstotnem zvišanju angažiranih sredstev je uspeh. 4. DELITEV DOHODKA Tudi iz te tabele so razvidni kvalitativni premiki, ker je dohodek štirikrat višji od lanskega polletnega in v strukturi CP raste. Zaradi boljše predstave so prikazani tudi podatki konec lanskega leta. Obveznosti iz dohodka rastejo in so višje za 139% od istih v lanskem polletju, kar je razumljivo zaradi porasta dohodka. Prikaz delitve dohodka zaradi primerjave podajamo v naslednji obliki: Udeležba OD v CP pa je padla od 20,6 na 17,8%, kar je spet razumljivo, če upoštevamo znižanje števila zaposlenih in omejitve po družbenem dogovoru za DO, ki imajo izgubo. Logičen zaključek glede poslovnega izida je v tem, da je nujno skozi boljšo organizacijo izboljšati produktivnost oz. doseči večji CP z manj porabljenih sredstev. Bilanca uspeha izkazuje negativen poslovni izid za 403 mio din, kar se ne da primerjati z lansko izgubo, ker so revalorizacijski stroški v tem letu udeleženi v porabljenih sredstvih s 650 mio din. Negativen poslovni izid je pokrit v breme revalorizacijskih stroškov, kot to dopušča zakon ob ZR. Tako je poslovanje DO od 1. 7. 1987 brez nekrite izgube. 5. OSEBNI DOHODKI Pri osebnih dohodkih je stanje pereče, ker še vedno zaostajamo za drugimi DO, sicer nekaj manj kot lansko leto. Zaradi zakonskih omejitev na tem področju nismo imeli možnosti ukrepati — nameniti več sredstev za OD in zadržati kadre, sam rezultat pa tega tudi ni dopuščal. Jasno je, da rast OD zaostaja za inflacijo, vendar jih ni možno povečevati, če ni dovolj dohodka za njihovo kritje. — Povprečni čisti OD na delavca za I. — VI. mesec v din — Povprečni OD na delavca za junij in avgust v din Strokovnjaki M-Agrokombinata Krško (TOK) se skrbno pripravljajo na jesensko spravilo letine. Pridružili smo se jim na enem njihovih obhodov, ko so skušali ugotoviti stopnjo dozorelosti jabolk v nasadu Cerjako-vih v Mrčnih seiah ter vsebnost sladkorja v grozdnih jagodah. Take »meritve« opravljajo pospeševalci TOK iz Krškega v času dozorevanja nasadov vsak teden na ,talnih točkah po vsej občini. Pridružili smo se jim sredi septembra in obiskali del terena skupaj z inženirjem Alojzom Pircem in Zdravkom Mastnakom, enologom v leskovški kleti. v 000 din 30.6.86 %CP 31.12.86 %CP 30.6 87 % CP Dohodek Obveznosti do družbe 241.443 225.010 10,2 9,5 416.959 522.511 6.7% 8,5% 976.717 21% 537.884 11,5 ČISTI DOHODEK od tega za OD za PS za SSP 16.433 484.715 23.215 0,7 20,6 -105.552 1.145.810 99.382 18,6 438.833 9,4 827.258 (17,8) 15.073 Razen tega so določila zakona o sanaciji jasna in celo zahtevajo znižanje OD. Do sedaj smo dokazovali, da v tekočem poslovanju nimamo izgube, kar je omogočalo določeno zviševanje. Zviševanje OD je lahko zelo rizkantno v vseh primerih, ko je pozitiven poslovni izid negotov. Vračanje OD je zmeraj bolj negativno od počasnega porasta. Določila oz. omejitve po družbenem dogovoru so tudi jasne in nas kot takšne omejujejo. v 000 din 30. 6. 86 30. 6. 87 Indeks 96.135 141.319 166.855 201.143 * -. ¦» 174 *#t •>* IZGUBA Kritje izgube 554.315 1.350.744 403.498 san. kredit iz revalorizacije stroškov Ob"skali smo tudi novo -zgraibo -skladišče, ki ga TOK gradi poleg SOP-ove nove hale. Tu je namreč živo kar se le da, saj izvajajo zaključna gradbena in monterska dela ter istočasno spravljajo letošnji pridelek v hladilne celice, (foto: I. G.) Naš glas 10, 5. novembra 1987 17 FAKTORJI, KI SO VPLIVALI NA IZGUBO IN NJENO KRITJE Izgubo v prvem polletju v višini 403 mio din na nivoju DO smo pokrili v breme revalorizacijskih odhodkov, ki so znašali 656 mio din. To možnost dopušča Zakon o celotnem dohodku in prihodku ob zaključnem računu. Ker smo delali zaključne račune za TOZD (zaradi statusne spremembe oz. prehoda na enovito DO), smo izgubo pokrili na ta način. Faktorji, ki so vplivali na izgubo, so naslednji: 1. V prvem polletju je največji vpliv imel objekt Luka Koper, na katerem smo delali cel januar in polovico februarja,1" nismo pa mogli fakturirati. Celotna realizacija za januarje znašala 160 mio din, kar se ni moglo več nadoknaditi. Na tem objektu izkazujemo v tem letu 136 mio din izgube, k čemur bi morali prišteti še 90 mio din stroškov, ki so interno skompenzirani, kar pomeni, da so dejansko za 226 mio din večji stroški od prihodkov. Razen tega za ta objekt še ni končnega obračuna. V primeru, da ne bomo pri pogovorih naleteli na razumevanje, se lahko zgodi, da bomo pri tem poslu imeli še stroške. 2. Ob uvedbi ukrepa je bil objekt FIM Kanjiža v taki fazi, da bi lahko postal velik problem, saj je grozila prekinitev del (in pogodbe). Z ukrepi in dodatnimi stroški smo uspeli objekt dokončati. 3. Enako kot FIM Kanjiža smo imeli še pet — šest objektov starejšega datuma, katere smo tudi dokončali. To so: Teol Ljubljana, Karbon Zaprešič, Kolinska Mirna, Smelt Ljubljana, Metalna Senovo. Na teh objektih smo imeli po izračunih cca 160 mio din negativnega salda. 4. Izvozne posle je v preteklosti (pred uvedbo družbenega varstva) sklepalo več oseb, toda niso znale ustrezno zavarovati naših terjatev, tako da imamo dosti odprtih deviznih terjatev in toča 500.000 DM, kar bo spet krepko oškodovalo DO, tudi v primeru hitre izterjave. Eden izmed takšnih poslov je tudi asfaltna baza za Malezijo, ki je prodana na kredit z moratorijem in ni priliva. 5. Celotna razrešitev odnosov s firmo Wibau je v tem trenutku povsem nejasna. ZK PO je še jesen i 1986 angažiral pravno službo SOZD ZPS in preko ruje še pravno službo Ljubljanske banke, vendar ugotavljamo", da ni bistvenih premikov v smeri razrešitev medsebojnih terjatev. Ker je razrešitev problema še nejasna, se lahko zgodi, da dobimo nove finančne obremenitve. 6. Interna ekonomija je daleč od dobre organiziranosti in od potrebne produktivnosti. 7. Precejšnje pomanjkanje strokovnih kadrov z ustreznimi izkušnjami na vseh nivojih DO, kadrov, ki bi poznali več načinov organizacij poslovanja in vodenja produkcijskega procesa. To pomanjkanje je posebej čutiti v tehnologiji, pripravi proizvodnje, komerciali in posebej na področju organizacije. Poglavje zase je pomanjkanje izkušenih kadrov v konstrukciji in projektivi. 8. Pokrivanje izgube s ca 35% sredstev pod komercialnimi pogoji je zvišalo ustrezno temu tudi stroške financiranja in poslabšuje likvidnost. 9. Stalno pomanjkanje trajnih obratnih sredstev zahteva izredno angažiranost pri financiranju tekoče reprodukcije in servisiranju teh obveznosti. V sanacijskem programu smo navedli, da bi bilo potrebno zagotoviti DO ca 800 mio din tovrstnih kreditov, toda to ni realizirano. Seveda je ta znesek danes precej višji. To je zelo pomemben problem ob upoštevanju dej_stva, da DO sploh nima lastnih virov za obratna sredstva, ampak je celo v preteklosti s kratkoročnimi sredstvi financirala dolgoročna vlaganja. 10. Zaradi nizkih osebnih dohodkov je padla motiviranost za delo in se pospešila fluktuacija kvalitetnih delavcev iz neposredne proizvodnje in razvoja. 11. Obstoječi programi niso standardizirani, tudi tisti ne, ki bi to morali biti, kar izredno zvišuje stroške proizvodnje. Delati unikate ne more biti poceni (ker se ne da postaviti ustrezna tehnologija) in je ekonomsko ceno težko doseči na tržišču. 12. Zastarelost in odpisanost opreme, ki se več let ne obnavlja, je dejansko ozko grlo. Strojne ure dajejo največji dohodek, nam pa manjka nekaj sodobnih strojev, da se lahko v kvalitativnem smislu približamo konkurenci. Prisiljeni smo zahtevnejše obdelave na strojih dajati v kooperacijo. 13. Investicije, ki smo jih izvajali, smo jih neracionalno (vlaganja v zidove) ali izredno nepripravljene in brez pripravljene dokumentacije in elaboratov o ekonomski opravičenosti, kar je povečevalo fiksne stroške oz. vplivalo na konkurenčnost na tržišču. Gre za primer peskalnega stroja, ki je bil nabavljen pred uvedbo ukrepa. 14. Neracionalen vozni park povzroča izredno visoke stroške vzdrževanja in popravil. 15. Od zunanjih faktorjev, ki so vplivali na izgubo, je na prvem mestu ekstremna rast obrestnih mer in s tem izredno visoki zneski stroškov financiranja (v prvem polletju tega leta ca 890 mio din, kar je več kot OD). Ob tem smo dobili še nov obračunski sistem, ki je s svojo metodologijo obračuna — revalorizacijo stroškov dohodek izredno znižal. Tretji faktor, ki je imel močan vpliv, so izredno zaostreni pogoji gospodarjenja, ki so pridobivanje poslov drastično zre-ducirali. Konkurenca vedno bolj nastopa nelojalno ali pa ima boljši start. Poslabšanje likvidnosti in solventnosti gospodarstva nasploh nas je prisililo na odstop od poslovanja na odprt račun, kar je precej upočasnilo prodajo. Pri tem druga alternativa enostavno ni možna in je naša DO ne prenese. Proizvodnja na zalogo ni sprejemljiva. 16. Od zunanjih faktorjev, ki so imeli močan vpliv na doseženi dohodek, je kooperacija s CSSR, ki v domači prodaji ni stekla tako, kot smo načrtovali in kot bi lahko. Na zalogi so nam ostale pomembne vrednosti, v katerih je vkal-kuliran dober del dohodka, ki je izpadel pri kontradobavi (ta bi močno vplival na dohodek in čisti dohodek). Vzroki so v kadrih, ki jih ni dovolj za tako zahtevno prodajo. Tudi kupcem se je spremenila situacija in mi nismo prevzeli napovedanih odjemov oz. potreb. Tudi ino-partner še ni dovolj elastičen in posloven. Iz naštetih pomanjkljivosti, ki so vplivale na izgubo, se da hitro sklepati, da je v DO potrebno še ogromno storiti, in to na vseh nivojih organizacije do ustreznega informacijskega sistema. Za razreševanje te problematike so potrebni izkušeni in preverjeni profesionalci, ki bi imeli kaj delati dve leti. Seveda teh ljudi ni in jih je težko pridobiti v sedanji situaciji. ZKPO je to področje zadajalo in še zadaja velike preglavice. Izvajati nadzor in kontrolo ne more malo število ljudi, ampak cel kolektiv, vsi vodje sektorjev, služb in oddelkov. Da to teče sinhronizi-rano, morajo biti precizirana in jasna pravila igre. ZKPO je razpolagal z malo informacij v zvezi z naštetimi problemi in je navedeno diagnozo ugotovil šele, ko je začel analitično raziskovati po principu posledica — vzrok. S to analizo pa nismo mogli začeti prej kot v maju, in to zaradi sanacijskega programa, pokrivanja izgube in tekočega dela. Drži konstatacija, da bi lahko do teh informacij prišli prej, če bi posamezniki na več delovnih mestih bili kritični do slabosti iz preteklosti. Mirno lahko rečemo, da te kritike niti ni bilo oz. vsak 18 Naš glas 10, 5. novembra 1987 je svoje mnenje držal za sebe in ga je prej povedal na ulici kot v DO javno in pošteno. Častne izjeme so vsepovsod. Nasprotno, ugotavljamo da obstajajo znotraj in zunaj DO »projektanti« škodljivih informacij, ki so ciljno usmerjene k zbijanju morale ljudem ali k rušenju zaupanja v vodstvo. Reagiranje in izpodbijanje teh informacij pa terja dodatno vlaganje energije in nas onemogoča pri opravljanju operativnih in strateških nalog. Res je, da Zveza komunistov in osnovna organizacija sindikata nista odigrali svoje vloge, na kar je vplivala največ statusna sprememba v DO in prezasedenost vodilnih delavcev. Razlogov za pasivnost družbenopolitičnih organizacij ni potrebno posebej naštevati, saj vemo, da je naša družba v politični, moral ni in gospodarski krizi. Končno nam je uspelo v tretjem poskusu organizirati družbenopolitične organizacije in izovliti njihove organe. Pri obeh ni ustrezne pripravljenosti za sodelovanje, delujejo prestrašeno, kot da bi imeli le problem — kako preživeti. 7. TRŽENJE Ocena stanja v slovenski strojegradnji je taka, da ni videti razvoja, ki si ga je začrtala oz. se celo pojavljajo zelo resna vprašanja o možnostih nadaljnjega obstoja in tudi preživetja. V času uvedbe ukrepa (oz. v preteklem letu) je bilo veliko govora o prevelikem številu programov (s preveč uvoznimi komponentami!), ki jih ta DO poizkuša obvladati. Zaradi tega je tudi bila ena od usmeritev tudi ta, da se mora Kovinarska usmeriti le na donosnejše programe (selekcijo pa narediti na osnovi tržnih raziskav), kar vse je bilo v sanacijskem programu tudi opredeljeno. Od takrat pa do danes je situacija povsem drugačna, zato smo pravzaprav morali (delno) odstopiti od tega koncepta. Struktura investicij se je tako spremenila, da nam nekdaj osvojena tehnološka in druga znanja pridejo prav do take mere, da sploh lahko konkuriramo na razpisanih delih. To pomeni veliko manjših del, kjer pa ni željene donosnosti (tudi pri bolje organiziranih DO kot smo mi še v tem trenutku!). Drug problem je v tem, ker poizkušamo v kalkulaciji v čim večji meri vnesti »breme preteklosti«. Kalkulacije so zaradi tega višje od (vse ostrejše) konkurence, zaradi česar je pridobivanje del še težje ali pa prevzamemo delo s planirano izgubo. Kot primer naj navedemo še vpliv znane afere na praktično že skoraj pridobljeno veliko pogodbo, ki pa jo bomo zaradi zapiranja trgov verjetno izgubili, kljub bistveni prednosti pred vsemi ostalimi konkurenti. Med pomembnejšimi projekti velja omeniti še objekt »KOLUBARA«, katerega realizacija se je tudi zaradi dopolnitve investicijskega programa (razširitev!) zavlekla v prvo polletje 1988. Konkretnejše ocene realizacije v tem trenutku še ni možno dati. 8. ZASEDENOST PROIZVODNJE Proizvodnja je bila do sredine avgusta polno zasedena (z manjšimi oscilacijami), zastojev ni bilo. Od sredine avgusta do 20. septembra se je pojavilo pomanjkanje dela. V tem obdobju je bilo ¦ Večina naših bralcev je gotovo že pozabila na počitnice, a iz humanitarnih vzrokov se nam zdi vredno obuditi tale spomin. Boris Tomašič iz Brestanice, trenutno bruc na strojni fakulteti v Ljubljani.se je le nekaj dni po vrnitvi iz JLA odpravil na Punto pri Novem Gradu. Tako kot že leta poprej se je udeležil letovanja invalidov — paraplegikov in obolelih za sklerozo multipleks. Bil je v skupini 30 spremljevalcev, ki so skrbeli za 150 pacientov. Vsak izmed spremljevalcev ima na skrbi enega izmed težje prizadetih in dva, ki jima je potrebna pomoč pri nekaterih opravilih. »V začetku je res nekako težko, ko vidiš okoli sebe toliko prizadetih,« pravi Boris, »a kmalu se privadiš in vživiš v njihovo družbo. Zelo so lahko prijetni, zabavni, zmorejo se neprizanesljivo šaliti na račun lastne nebogljenosti... Tudi to so lahko počitnice na morju, pa še nekaj zaslužka je. Kljub temu pa objavi kako sliko — morda se bo čez zimo še kdo izmed mladih bručanov odločil za tako humanitarno letovanje!« Torej! Mladinci! Če vas zamika podobna — kljub vsemu pomembna izkušnja, se povežite z zavodom za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani! Naš glas 10, 5. novembra 1987 19 priznanih 1285 ur režije zaradi zastojev, vendar šele potem, ko smo izkoristili vse možnosti: — prerazporejanje delavcev v skupine, ki so imele delo (predvsem delavci na strojih za preoblikovanje in varilci), — izvajanje montaž lastnih in tujih izdelkov, čeprav je dogovor, da ta dela izvajamo v kooperaciji, — posojanje delavcev pri remontih, — prisilno koriščenje dopustov — in celo odobravanje neplačanih dopustov. Na pomanjkanje dela je vplivala tudi kasnitev dokumentacije. Zaradi manjka materiala je bilo konec julija 35 delovnih nalogov, kjer smo kasnili z rokom dobave. Po 20. 9. je v proizvodnjo prispelo dela za ca 25 000 ur (polmesečna kapaciteta) in se je s tem zasedenost proizvodnje močno izboljšala. Oddelek strojne obdelave je stalno polno zaseden in bomo morali manjko kapacitet nadomestiti v kooperaciji. V mesecu oktoru se je zasedenost proizvodnje bistveno povečala in je zadovoljiva. Še vedno iz proizvodnje odhajajo kvalitetni delavci, pojavlja pa se tudi neskladje: primanjkuje nam več strugarjev in električarjev, po drugi strani pa imamo višek varilcev, kijih razporejamo v skupine na ključavničarska dela, vendar je njihov učinek manjši. Enak problem je tudi v projektivi, primanjkuje 15 — 20 kvalitetnih, izkušenih projektantov in konstruktorjev, saj sedanja zasedba pri obstoječih programih (objekti po naročilu) ne uspe pokriti več kot 25% proizvodnih kapacitet. Poleg tega nimamo popolnjenih dveh ključnih delovnih mest, t. j. vodje računovodske službe in vodje tehnične kontrole. Kapacitete naše proizvodnje v zadnjem kvartalu tega leta znašajo ca 107.000 delovnih ur. Že sklenjene pogodbe vsebujejo ca 78.000 ur oz. 73% zasedenost do konca leta. 9. OCENA POSLOVANJA DO KONCA 1987. LETA Sodeč po rezultatih prvega polletja bi mesečna realizacija v višini 850 mio din pripeljala do pozitivnega izida v tretjem kvartalu. Toda v tretjem kvartalu ne bo tako močan udarec stroškov iz poslov preteklih let, tako da bi za pozitiven izid bila potrebna mesečna realizacija v višini ca 800 mio din. V VII. in VIII. mesecu smo krepko zaostali za ciljnim zneskom rea- lizacije, ki bo v tretjem kvartalu zaostala za ca 400 mio din. Vprašljivi so seveda revalorizacijski stroški, katere je težko oceniti, dokler ni podatkov o porabljenih sredstvih. Poraba materiala v tretjem kvartalu je 775 mio din in OD znašajo ca 640 mio din brutto. Potrebno bo seveda pokriti obveznosti do družbe, storitve in revalorizacijske stroške. Prognoza je, da bo poslovni izid blizu pozitivne ničle v primeru 100% plačila fakturirane realizacije in izgube, odvisno od procenta neplačane realizacije, kar pomeni, daje lahko tudi do 200 mio din, ker se likvidnost konstantno poslabšuje in DO iščejo razne izgovore za odlog p'ačanja. Ocena poslovanja v zadnjem kvartalu je zelo ugodna. Računamo, da bomo dosegli ca 3.000 mio din celotnega prihodka, kar bi zadostovalo za dober poslovni rezultat. Te prognoze slonijo na realnih podatkih oz. že znanih poslih, ki bi prinesli ca 2.500 mio din. Velik uspeh mladega krškega kolesarja V soboto, 3. oktobra, so se na državnem prvenstvu v gorski vožnji na progi Idrija — Vojsko (9 km) med ostalimi kolesarji pomerili tudi mlajši mladinci. Na startu jih je bilo kar 59 iz vseh jugoslovanskih klubov. Z izredno vožnjo je član krškega kolesarskega društva Igor Kranjec, sicer doma z Rožnega, ugnal vse svoje tekmece in postal novi državni prvak. Po težkem padcu na dirki za veliko nagrado Roga, kjer sije težje poškodoval ključnico, se je Igor Kranjec z izredno voljo in požrtvovalnostjo lotil treningov in si toliko opomogel, daje lahko nastopil na tem državnem prvenstvu. Ta nastop mu je prinesel doslej največjo radost in uspeh v kratki, a bogati kolesarski karieri. Tudi naslednji dan, v nedeljo, ko je bila na sporedu dirka na kronometer (hitrostna preizkušnja), se je Igor dobro odrezal, saj je za zmagovalcem Finkom iz novomeške Krke zaostal borih 20 sekund in osvojil sedmo mesto. Tu velja poudariti veliko prednost tekmecev, ki so vozili specialke za dirko na kronometer. Tudi ostali krški kolesarji so se dobro uvrstili, z majhnimi zaostanki za zmagovalci. Roman Blatnik O 20 Naš glas 10, 5. novembra 1987 OSNUTEK ODLOKA O OBVEZNEM ZBIRANJU, ODLAGANJU IN ODVOZU KOMUNALNIH ODPADKOV Potreba po izdaji tega odloka se v naši občini kaže že nekaj let. V njem smo opredelili rešitve problemov, ki so specifični za našo občino. . V prvem delu osnutka odloka opredeljujemo, kaj in kdo je izvajalec ter kdo uporabnik. Navajamo naloge samoupravne komunalne interesne skupnosti. Komunalne odpadke razvrščamo v koristne in neuporabne ter predlagamo smotrno rabo in izvajalce k temu tudi obvezujemo. Nalagamo jim odgovornost higieničnega ravnanja s komunalnimi odpadki ter izdelavo pravilnika v skladu z zakonom, ki bo seznanil uporabnika in obvezal izvajalce do boljše organizacije te dejavnosti. Pričakujemo, da bodo s pozitivnim pristopom sčasoma odpravljena »črna odlagališča«. Že sedaj odvažamo komunalne odpadke iz mestnih središč, toda potrebe narekujejo razširitev te dejavnosti tudi na središča krajevnih skupnosti. Predvidevamo, da bomo do leta 1995 opravljali odvoz komunalnih odpadkov na celotnem območju občine Krško. V osnutku odloka so nakazane rešitve posameznih odlagališč v krajevnih skupnostih, vendar menimo, da le-teh sčasoma ne bo več ali pa bodo tako urejena, da ne bodo več ogrožala okolja. Pristojnim upravnim organom • so dana določena pooblastila, kar izhaja iz 41. člena zakona o komunalni dejavnosti. Tako določene aktivnosti niso več prepuščene samo krajevnim skupnostim, ampak se vključujejo pristojni upravni organi, ki morajo nuditi izvajalcem in uporabnikom več pomoči kot doslej. Za sanacijo gramoznih jam so v odloku v grobem nakazani materiali, ki jih izvajalci lahko za to uporabijo, vendar so sanacije možne le s pravilnim planskim pristopom, to je z vključevanjem vseh pristojnih. Kadar nastane dilema, ali določeni odpadki spadajo med komunalne ali ne, odloči o tem Medobčinski inšpektorat, ki v skladu s predpisi s tega področja da svoje soglasje. V osnutku odloka smo nadalje definirali koristne odpadke. Zbiranje takih odpadkov bi bilo smotrno in ekonomično, k tej nalogi pa je potrebno pristo- piti plansko. Predvidevamo enkrat tedensko ali mesečno pobiranje teh odpadkov. O dnevu in uri bodo občani obveščeni na krajevno običajen način. Pooblaščene delovne organizacije bodo morale odkup teh odpadkov izvršiti vsaj enkrat letno. V primeru, da delovna organizacija te naloge ne bi izvedla, smo predvideli posredovanje izvršnega sveta skupščine občine. Končno je v odloku opredeljeno, kdo in kdaj je dolžan postaviti tipizirane posode in kako se le-te odvažajo. Pri oblikovanju predlaganega osnutka odloka so sodelovali predstavniki delovne organizacije Kostak Krško in Samoupravne komunalne interesne skupnosti — njihove pripombe so v celoti upoštevane. Izvršni svet je o osnutku odloka razpravljal na seji dne 12. 10. 1987 in je sprejel sklep, da se v predlagani vsebini predloži skupščini občine v razpravo in sprejem. Pripravil: Komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora O Komunalna dejavnost: Pomanjkanje finančnih sredstev in strokovnih kadrov Poročilo o izvajanju komunalne dejavnosti v občini Krško, ki je na dnevnem redu novembrskega zasedanja, je pripravljeno v skladu s programom skupščine z namenom, da se oceni stanje na tem področju. V poročilu je zajeta problematika izvajanja komunalnih dejavnosti samo z vidika samoupravne komunalne interesne skupnosti in izvajalca komunalnih dejavnosti — delovne organizacije Kostak Krško, ni pa zajeta problematika izvajanja teh dejavnosti v krajevnih skupnostih, kjer so le-te same izvajalke komunalnih dejavnosti, kar jim zakon o komunalnih dejavnostih omogoča. Kvaliteta komunalnih storitev je najbolj problematična predvsem zaradi neustrezne tehnične in strokovne usposobljenosti ter pomanjkanja finančnih sredstev. Na drugi strani pa tudi delovna organizacija Kostak ugotavlja, da zaradi enakih problemov ni sposobna celovito obvladati komunalne dejavnosti v občini Krško. Zato je potrebno ustrezne službe strokovno in tehnično izpopolniti tako, da bodo sposobne tehnično in strokovno obvladovati celotno komunalno infrastrukturo v občini Krško. Zakon o komunalnih dejavnostih določa pogoje za izvajanje investitorskih del na področju komunalnega gospodarstva z vidika strokovne usposobljenosti investitorja. Delovna organizacija Kostak glede na obstoječo kadrovsko zasedenost ne ustreza predpisanim pogojem, zato bo morala zaposliti še ustrezne strokovne kadre. Krajevne skupnosti, samoupravna komunala interesna skupnost Krško in delovna organizacija Kostak Krško morajo izdelati program, v katerem morajo opredeliti kriterije za postopno prevzemanje komunalnih objektov. Kot takojšnja akcija je načrtovan prevzem vodovodov na osnovi rezultatov analize pitne vode, ki jo je izdelal Zdravstveni center Dolenjske, in sanacijskih programov izvedbe posameznega vodovoda. Za zagotovitev normativne podlage za opravljanje posameznih komunalnih dejavnosti smo na podlagi zakona o komunalnih dejavnostih izdelali posamene odloke. Z odlokom o komunalnih dejavnostih v občini pa glede na dosedanji odlok dejavnost razširjamo. Doslej še niso sprejeti odloki, ki bi definirali varstvene pasove pri vseh zajet- Na5 glas 10, 5. novembra 1987 21 jih (razen zajetij Brege in Drnovo), tako pri tistih, kijih upravlja DO Kostak, kot tudi pri vodovodih, ki jih upravljajo krajevne skupnosti. Kriterije za opredelitev varstvenih pasov bomo določili v prostorskih izvedbenih aktih. Na republiški ravni je dogovor o čistosti reke Save do Zidanega mosta. Zahteva Posavja pa je, da se enako opredeli program čiščenja reke Save od Zidanega mosta do meje SR Slovenije s SR Hrvatsko. Samoupravna komunalna interesna skupnost mora program izgradnje mreže čistilnih naprav uskladiti s predvidenim programom za čistost reke Save. Ugotavljamo, da ni izdelana analiza vrst odpadkov, ki se odlagajo v sanitarno deponijo. Ker se količina in vrsta odpadkov nenehno povečujeta, je nujno poiskati tehnološke možnosti za predelavo koristnih odpadkov in izločanje škodljivih. Tako bi se potrebe po dodatnih površinah za odlaganje odpadkov lahko zmanjšale. Kot problematično ocenjujemo tudi stanje izčrpanih gramoznih jam. Reševanje tega problema je še toliko težje zato, ker koristniki gramoza ne izpolnjujejo dosledno obveznosti za sanacijo. Strokovne službe samoupravne komunalne interesne skupnosti in Kostaka Krško morajo pripraviti dolgoročni program postopnega reševanja posameznih segmentov komunalne dejavnosti in opredeliti dinamiko izvajanja glede na akutnost posameznega problema. Iz poročila SKIS in DO Kostak Krško V pripravi Odlok, ki ureja delovanje in uporabo javne kanalizacije Z odločitvijo o izgradnji zbirnih kanalov za odvajanje odpadnih in padavinskih voda v občini Krško je nastala potreba po pripravi odloka o pogojih za delovanje in uporabo tega sistema. V osnutku odloka, ki ga bodo delegati obravnavali na novembrskem zasedanju občinske skupščine, so predvidene rešitve te problematike. Odlok naj bi določil pogoje za odvajanje odpadnih in padavinskih voda, naprave uporabnikov in upravljalcev, pogoje za priključitev na javno kanalizacijo, prevzem kanalizacijskih naprav v upravljanje, meritve in obračun odvoda odpadne vode, prekinitev odvajanja, ukrepanje v izrednih razmerah, obveznosti upravljalcev in uporabnikov itd. Uporabniki bi bile po tem odloku fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnih ali lastnih vodovodov, za odvajanje vode pa javno kanalizacijo. Upravljalec javne kanalizacije je lahko komunalna organizacija združenega dela ali krajevna skupnost. Naprave uporabnikov so kanalizacijski priključki in interna kanalizacijska mreža, vse do prvega revizijskega jaška za parcelno mejo uporabnika. Naprave upravljalcev so sekundarno (kanalski vodi, črpališča in čistilne naprave za posamezna naselja ali območja), primarno (naprave za dve ali več območij) in magistralno kanalizacijsko omrežje (kanalski vodi, črpališča in centralne čistilne naprave, ki so regijskega ali medregijskega pomena). Priključitev na javno kanalizacijo je mogoča, če so za to izpolnjeni vsi predpisani tehnični pogoji, če je uporabnik vložil zahtevek, upravljalec pa izdal soglasje. V osnutku je tudi seznam potrebne dokumentacije. Odvedena odpadna voda bi se vsem uporabnikom javne kanalizacije obračunavala v kubi- čnih metrih, t. j. v enakih količinah, kot znašajo količine porabljene vode iz javnih vodovodov. Kjer to ne bo mogoče, bo moral uporabnik z upravljalcem skleniti posebno pogodbo o odvajanju in načinu meritve odvedenih količin vode. Upravljalec bi imel pravico prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, če bi za to obstajali določeni razlogi npr. neurejena interna kanalizacija, ki bi ogrožala zdravje drugih uporabnikov, previsoka temperatura odpadne vode, previsoka vsebnost nevarnih odpadnih snovi, potres, poplava, velika okvara, izlitje škodljive snovi itd. Uporabniki in upravljalci bi s sprejetjem odloka prevzeli vrsto obveznosti, predvsem pa bi morali eni in drugi zagotavljati varstvo okolja, zaščito vodonosnih območij in vodovodov. Za nespošto-vanje določil odloka so predvidene kazni od 250 do 300.000 din. Vsebino osnutka so predlagali strokovnjaki splošnega združenja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije, pri oblikovanju besedila pa so sodelovali tudi predstavniki DO Kostak in SKIS Krško. Občinski izvršni svet je osnutek obravnaval 12. oktobra. (fOtO: I. G.) 22 NaS glas 10, 5. novembra 1987 Komunalne dejavnosti Odlok o komunalnih dejavnostih v občini Krško, katerega osnutek bodo obravnavali delegati na novembrski skupščini, naj bi zamenjal tovrstni odlok iz 1. 1984. Za razliko od sedaj veljavnega naj bi bilo v novem odloku opredeljeno še vzdrževanje in urejanhje varstvenih pasov vodnih virov, urejanje, upravljanje in vzdrževanje javnih sanitarij ter oskrba naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij. Novost bodočega odloka je tudi delitev komunalnih dejavnosti na dejavnosti individualne (izmerljive) in skupne (neizmerljive) rabe. Med dejavnosti individualne rabe sodijo oskrba z vodo, odvajanje odpadnih in padavinskih voda, storitve mestnega prometa, pokopališke in pogrebne storitve, dimnikarske storitve itd. Dejavnosti skupne rabe pa so odvajanje padavinskih voda v naseljih, vzdrževanju čistoče v naseljih in urejanje javnih površin, javna razsvetljava, vzdrževanje krajevnih poti, izobešanje zastav itd. Odlok naj bi naložil upravnim organom večjo skrb za urejanje komunalnih zadev, česar v sedanjem odloku ni, čeprav je z zakonom predpisano. Pokopališka dejavnost in pogrebne svečanosti Komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora je pripravil osnutek odloka o pokopališki dejavnosti in pogrebnih svečanostih v občini Krško. Njegova vsebina obravnava zvrsti grobov, pogrebne storitve in storitve v zvezi z upepeljevanjem, pogrebne svečanosti, oddajanje prostorov za grobove v najem in urejanje pokopališč. V osnutku pravzaprav ni nobenih novosti; vsi postopki, ki so v praksi že dolgo v veljavi in med ljudmi dogovorjeni, naj bi bili odslej predpisani v občinskem dokumentu, to pa naj bi omogočilo enotno urejanje tega področja v celi občini. Solidarnostno pomoč tudi neorganiziranim kmetijskim proizvajalcem Podpisniki družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji so I. 1986 sprejeli sklepe o uporabi sredstev soli- darnosti za odpravo posledic zimske in spomladanske pozebe v družbeno organizirani kmetijski proizvodnji 15 občin v skupni višini 1.622.469 tisoč din, kar predstavlja 16 odstotkov celotne ocenjene škode. Na pritožbo Društva vinogradnikov ljutomersko-ormoških goric Hjeruza-lem« Ivanjkovci je ustavno sodišče SR Slovenije razveljavilo določilo 3. točke sklepa o usmeritvah za uporabo republiških sredstev solidarnosti. Poraba teh sredstev je bila, Rot je že povedano, odobrena družbenim proizvajalcem in združenim kmetom, ki jih je prizadela pozeba, družbeno neorganizirani proizvajalci pa so bili izvzeti, čeprav so po zakonu plačevali prispevek v sklad solidarnostnih sredstev. Odbor podpisnikov družbenega dogovora je 7. 7. 1987 ugotovil, da so občine dodeljena jim sredstva solidarnosti že v celoti porabile za izvedbo sprejetih sanacijskih programov, to pa pomeni, da prizadetim neorganiziranim proizvajalcem iz tega naslova ni mogoče dodeliti pomoči. Zato je pripravil nov predlog za uporabo republiških sredstev solidarnosti ter ga posredoval občinskim skupščinam v obravnavo in sprejem. Pomoč naj bi znašala — tako kot za organizirane proizvalalce — 16 odstotkov od skupne ocenjene škode (3.562.202 tisoč din) v neorganizirani proizvodnji. Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana Spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo predvsem na prostorski del srednjeročnega družbenega plana občine, sta predlagali krajevni skupnosti Brestanica in Raka. Krajevna skupnost Brestanica Ob izbiri lokacije novega pokopališča za območje Brestanice in bližnjih naselij je bilo v delovnem osnutku družbenih planov predlagano, naj bo lokacija v glavnem blizu nasadov M-Agrokombi-nata. Na pripombo te delovne organizacije je bila lokacija premaknjena izven ograje sadovnjaka. Biološke raziskave terena pa so pokazale, da je sestava tal predlagane površine neprimerna, vsekakor bistveno slabša od tal znotraj ograje sadovnjaka. Če bi širili pokopališče na tej lokaciji, bi bilo treba poseči v prostor sedanjega sadovnjaka na površini okoli 0,7ha, ostali del potrebnega zemljišča (skupna površina bi bila 1,6 ha) pa je zunaj ograje — cesta, gozd in ostale površine. Za potrebe pokopališča bi torej na novo posegli v površino 1,6 ha. Poseg v I. območje kmetijskega zemljišča bi bil možen, saj zakon o kmetijskih zemljiščih iz 1. 1986 za potrebe pokopališč to dopušča. Krajevna skupnost Raka Krajevna skupnost Raka predlaga, da se del površin, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, razširi z 1,3 ha na 3,4 ha površin.za opravljanje obrti pa z 0,38 na 0,73 ha. Površini naj se uredita s prostorskim izvedbenim aktom — zazidalnim načrtom. Za stanovanjsko gradnjo so predvidene površine severovzhodno nad naseljem Raka, vendar, ugotavljajo v krajevni skupnosti, so premajhne in ne omogočajo širitve naselja. Za postavitev obrtne cone krajevna skupnost predlaga površine na desni strani ceste v smeri proti Raki, ki se jim pravi »pri Štanbu-hu«.Ta predel je v glavnem v II. območju kmetijskih zemljišč. Če bodo zbori občinske skupščine sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev, ki sta jih predlagali krajevni skupnosti Brestanica in Raka, jih bo mogoče obravnavati še v enomesečni javni razpravi. 70 let Dušana Žuniča Predstavniki Občinskega odbora ZZB NOV in krške družbeno, politične skupnosti so 16. oktobra priredili skromno slovesnost, s katero so počastili visok jubilej Dušana Žuniča. Predsednik OO ZZB NOV Stane Nunčič je v priložnostnem nagovoru slavljencu dejal: »Letos spomladi smo zaradi bolezni morali obiskati na domu svojega člana, prvoborca Jožeta Rakošeta iz Kostanjevice,^ mu voščiti ob njegovem sedemdesetem rojstnem dnevu. Zaradi tega nam je tokrat še ljubše, ko lahko proslavimo sedemdeseti jubilej Dušana Žuniča v našem krogu. Tovariš Zunič sodi še v tisto generacijo, ki se spominja življenjskih razmer v stari Jugoslaviji, doživel je njen razpad in bil priča prenekaterega zverinstva okupacijske vojske ter ustaške strahovlade, zato seje prostovoljno odločil za odhod v partizane. Na svoj rojstni dan se je pri- Naš glas 10, 5. novembra 1987 23 ključil (leta 1941!) Tupinskemu odredu, pozneje pa je bil ob ustanovitvi dodeljen kordunskemu odredu. Skozi vso vojno seje boril v številnih partizanskih enotah in opravljal odgovorne naloge. Bil je v 15. udarni brigadi, v drugi bateriji glavnega štaba Hrvatske in v tretji brigadi, postal je oficir OZNE {Jrvega pontonirskega bataljona 4. udarnega korpusa in zajem II. inženirske brigade JLA. Kot borec tudi po osvoboditvi ni miroval. Do leta 1948 je bil vodja ekonomsko--mobilizacijske sekcije vojnega področja Petrinje. Januarja 1949 je prišel v Krško in prevzel mesto načelnika vojnega odseka krškega okraja. V tem obdobju je dve leti opravljal tudi funkcijo sekretarja občinskega komiteja Krško. Upokojil se je leta 1957 s činom majorja^ le nekaj dni po upokojitvi se je ponovno aktiviral in prevzel mesto načelnika vojnega odseka na občini Senovo. Leta 1961 je po združitvi občin Senovo in Krško na vojnem odseku prevzel referat za popolnitev vojaških enot. Poleg dela v vojnem odseku je bil tudi politično aktiven; ves čas je bil član občinskega komiteja Krško, vrsto let pa tudi član častnega razsodišča pri občinskem komiteju. Decembra 1984 je bil predlagan tudi za člana sveta občine. V zasebnem življenju je tovariš Žunič aktiven lovec in ribič, kljub letom je aktiven član osnovne organizacije ZK Krško — levi breg, osebno skromen in pošten ter kritičen do vseh negativnih pojavov v ožji in širši okolici. Tovariš Dušan! Ob tvoji sedemdesetletnici ti v imenu občinske organizacije, v imenu vseh nas in v lastnem imenu iskreno čestitam in želim, da bi še dolgo ostal zdrav v krogu svoje družine in med nami.« Predsednik SO.Krško Zoran Šoln je Dušanu Žuniču ob njegovem prazniku izročil plaketo občine Krško, predsednik OO ZZB Stane Nunčič pa spominsko vazo. Naložbe Delež kreditov je vse manjši, investiranje razdrobljeno Investicijska gradnja v občini krško seje v prvem polletju letos v primerjavi s stanjem ob koncu 1986 realno zmanjšala. Število objektov v gradnji seje sicer od novega leta povečalo, njihova predračunska vrednost pa realno močno zaostaja za vrednostjo pred šestimi meseci. Od 65 objektov s predračunsko vrednostjo 9.426 milijonov din, ki jih trenutno gradimo v naši občini, jih je bilo deset začetih letos, njihova predračunska vrednost pa znaša le 904 milijone din. Nasploh je za zadnja leta značilna velika razdrobljenost investiranja v občini. Tako je tudi letos v gradnji največ objektov z nizko predračunsko vrednostjo — do 20 milijonov din, takih je 21, medtem ko je objektov s predračunsko vrednostjo nad 400 milijonov din le sedem. Razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami je ob koncu letošnjega junija znašalo 99 odst. (60 objektov) proti 0,9 odst. (5 objektov), vsi letos začeti oojekti pa so gospodarskega značaja. (V 1. 1985 je bilo razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami še 94,6 odst. proti 5,4 odst.) V industriji in rudarstvu je po številu največ investicijskih objektov, največja je tudi njihova predračunska vrednost. Med letos začetimi gradnjami je 5 objektov s področja elektrogospodarstva, izgradnja nadstreška za skladišče odpadnega papirja in celuloze (TCP-TOZD Komerciala) ter proizvodne dvoraneSOP-TOZD Klepar v žadovinku. V prvem polletju sta bila dokončana dva « objekta in sta oba dobila tudi uporabni dovoljenji: v Stari vasi je bil po pozebi obnovljen sadni nasad, v vrtcu v Dolenji vasi pa sanirana stropna plošča in ostrešje. Skupna predračunska vrednost je znašala 128.253 tisoč din. " 24 Naš glas 10, 5. novembra 1987 Med objekti,začetimi v prejšnjih letih, a še nedokončanimi, sta največja naložba v odpiranje zalog premoga (Rudnik Senovo) in razširitev 110-kilovoltnega stikališča pri TE Brestanica; oba bi bila po prvotnem načrtu morala biti dokončana v preteklem letu. Omeniti je treba še precejšen delež, ki ga v vrednosti naložb zavzema kmetijstvo. Ta znaša okoli 17 odst. skupne predračunske vrednosti vseh objektov v gradnji, največji objekt na temfcdročju pa je skladišče za odkup kmetijskih pridelkov, ki že poskusno obratuje. Od 65 objektov v gradnji v letošnjem letu jih je kar 53 prednostno usmerjenih (95 odst. skupne predračunske vrednosti. Največ, 24 objektov, je usmerjenih v razvoj dejavnosti s tehnološko intenzivno proizvodnjo, sledijo pa energetski objekti. Omeniti velja tudi to, da v zadnjih dveh letih v občini Krško ni bil začet noben objekt za izvozno usmerjeno proizvodnjo. Za objekte v gradnji so investitorji zagotovili vsa finančna sredstva. Pri gospodarskih seje povečal delež lastnih sredstev, pri negospodarskih pa delež združenih sredstev. Kreditna sredstva so pri prvih znašala le 2,7 odst. predračunske vrednosti, medtem ko jih drugi sploh niso uprabili, pač pa so majhen del, t. j. en odst. predračunske vrednosti, pridobili iz samoprispevka. Resolucijske usmeritve za področje vlaganj v 1. 1987 so večinoma uresničene, za ostale načrtovane objekte pa je upati, da se bodo začeli graditi v zadnjem četrtletju letošnjega leta (avtobusna postaja, investicije v TOZD Sigmat Brestanica in TGO Senovo). Urejanje zimske službe Vsakoletni problemi z izvajanjem zimske službe v naši občini so narekovali izdelavo odloka o izvajanju zimske službe. Izvajalci zimske službe, krajevne skupnosti, upravni organi, medobčinski inšpektorat ter občani smo čutili potrebo po ureditvi teh vprašanj in problemov, zato smo poskušali definirati tisto, česar ni zakon o cestah. Poskušali smo razdeliti izvajanje zimske službe na vse uporabnike javnih površin, ne samo komunalo in cestno podjetje, tako da se na novo srečujemo s krajevnimi skupnostmi, občani ter z zimsko službo v izrednih razmerah. Ker krajevne skupnosti ne morejo same reševati svojih problemov, smo dali večjo težo povezavi z občinsko skupnostjo za ceste, ki ima strokovne službe in bi zato morala pomagati krajevnim skupnostim v celi občini. Krajevne skupnosti imajo sedaj možnost, da preko občinskega štaba za zimsko službo v večji meri angažirajo občinsko skupnost za ceste, tako da le-ta ne bi bila samo pasivni dirigent, ampak bi se morala v večji meri vključili v dejavnosti, ki bi privedle k boljši ureditvi cest v zimskem času. Sami občani, delovne organizacije in ostali uporabniki javnih površin so do sedaj imeli malo možnosti sodelovanja z glavnimi izvajalci, saj so samo čakali in opozarjali na medobčinskem inšpektoratu, izvršnem svetu in pri upravnih organih brez vseh obveznosti. Menimo, da bi se s tem odlokom lahko bistveno popravili odnosi med občani in glavnimi izvajalci (Kostak, Cestno podjetje), saj bi morali sodelovati v večji meri. Del odgovornosti bi se prenesel na občane, kar bi pocenilo izvajanje zimske službe, sredstva pa bi se lahko porabila v druge namene (za redno vzdrževanje cest itd.). Menimo, da bi se z odlokom omogočil varnejši promet, vendar le ob veliki prizadevnosti vseh. Ker je zimska služba tudi premalo vključena v naše življenje, smo poskušali z njo rešiti izredne razmere v zimskem času. Odločitev o tem seveda mora sprejeti izvršni svet, vendar na pobudo občinskega štaba za zimsko službo, saj so njegovi člani tisti, ki lahko presojajo, ali bodo izvajalci sami zmožni preprečiti ohromitev prometa. Glede na široko zastavljeno vsakoletno akcijo izvajanja zimske službe je potrebno organizirati koordinacijsko telo, ki bo odgovorno za zimski prometni režim. To telo smo imenovali občinski štab za zimsko službo, v njem so tako izvajalci kot uporabniki, s tem pa bo omogočeno hitrejše ukrepanje v celem letu, saj je dobro vzdrževanje ceste velik prihranek v zimskem času. Seveda pa se postavlja vprašanje, ali ni to telo preozko, vendar zaradi večje mobilnosti opravičujemo tako zasnovo. Mogoče bi se v občinskem štabu za zimsko službo morale v večji meri angažirati krajevne skupnosti; mislimo pa, da imajo občani veliko možnost sodelovanja, če bi bilo potrebno, iz poročil pa bi bilo možno razbrati, kaj je občinski štab za zimsko službo ukrenil po njihovi zahtevi. Naloge občinskega štaba za zimsko U poročila SDK — podružnice Krško službo so zastavljene zelo široko in so točno določene. Takšen kot je predlagan, bo lahko zelo uspešno deloval, to pa bo hkrati odvisno od interesa vseh, ki želijo čim bolj izboljšati izvajanje zimske službe. V naši občini se zaradi neenotnega režima čiščenja snega (ene ceste so čiščene do »golega«, druge pa samo plužene, celo brez posipavanja) dogajajo nesreče, ki bi jih lahko s predlaganim režimom čiščenja snega v veliki meri preprečili. Vozniki neradi uporabljajo verige, ker to zanje pomeni veliko izgubo časa (vozniki avtobusa ali tovornega vozila potrebujejo okoli 2 uri)oziroma uničenje verig. Vozniki vozijo z letnimi avtomobilskimi plašči, ki ne omogočajo varne vožnje, zato so nesreče in zamude reden pojav. Zato smo v tem odloku predlagali, da se zahteva enoten način čiščenja, ne glede na prioriteto (take so tudi zahteve avtobusnih prevoznikov, transportnih organizacij in občanov). Povzetek vsebine osnutka odloka je bil objavljen v Našem glasu št. 8, 3. 8. 1987, str. 10 (op. ur.) Komite za družbeno planiranje, ra/voj gospodarstva in urejanje prostora NaS glas 10. 5. novembra 1987 25 ŠOLA V NARAVI V NEREZINAH Gremo v šolo v naravi! Po dolgotrajnem dogovarjanju med učenci, starši in delavci šole je končno zmagala taka odločitev. Pričeli smo zbirati denarne prispevke, nadaljevali pripravo programov, ki so jih vsak za svojo skupino izdelovali učitelji. Nekaj kapljic grenkobe je kanilo v veselo pričakovanje na zdravniških pregledih, ko je zdravnica ugotovila, da nekateri učenci zaradi obolenj ne smejo na morje. Kljub vsemu smo se 27. avgusta v zgodnjih jutranjih urah odpravili na pot. Bilo nas je 72 učencev in 12 vzgojiteljev, od tega 9 skupinovodij. Vseh nas je bilo za dva polna avtobusa. Nekaj težav med potovanjem nas ni spravilo na kolena, prav tako ne naslednji dan, ki je bil bolj kot ne deževen. Že takoj ob prvem soncu smo preizkusili morje, ki nas je vabilo, da se v njem okopamo. Naš delovnik se je pričel ob 7.30 in je bil razdeljen na čas za učenje, za rekreacijo in za zabavo. Potrudili smo se, da je bilo vsega ravno prav. Da smo naše programe v celoti izpeljali, je vsekakor pomagalo tudi 9 sončnih dni — torej smo z vremenom sklenili dober dogovor. Učenci so pod skrbnim vodstvom učiteljev vsak dan pridobivali nova spoznanja. Veliko novega in koristnega jim bo ostalo v spominu in jim prišlo prav v šolskih klopeh, ko bo jesenski dež trkal po šipah. Dneve smo si popestrili z dvema izletoma z ladjo »Krško«. Ogledali smo si Veliki Lošinj in Osor. Kljub utrujenosti so otroci ob vrnitvi veselih obrazov poskakali na pomol. Po programu je vsak dan delovala plavalna šola pod vodstvom Andreja Škafarja. Od 32 neplavalcev jih je kar 29 splavalo in osvojilo bronastega delfin-čka. 27 plavalcev seje preizkusilo v borbi za srebrnega delfinčka — 22 učencev ga je tudi osvojilo. Vso skrb smo posvetili tudi urejenosti naselja. Večere smo popestrili z zabavo in veselimi igricami, vmes pa smo vključili nekaj sprehodov v Nerezine in bližnjo okolico. Da smo zastavljene naloge zmogli, so ves čas skrbele tudi kuharice, ki so nas z okusnimi obroki večkrat zvabile po »repete«. To se je poznalo pri zadnjem tehtanju, saj je precej otrok kljub vodi in vročini pridobilo težo. Da je vse teklo, kot je treba, pa imata poleg učiteljev in drugih delavcev zaslugo tudi tovarišici Rezi Pire in Meta Habicht, ki sta bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni tudi vsem delovnim organizacijam, ki so z denarnimi prispevki pomagale, da so tudi socialno ogroženi učenci lahko spoznavali lepote našega Jadrana. Te delovne organizacije so: Rudnik Senovo, Metalna Senovo, Lekarna Krško, IGM Sava Krško, Stilles Sevnica-obrat Blanca, SOP Krško-TOZD Oprema in TOZD Klepar, Celuloza, Agrokombinat, Iskra-TOZD Kostanjevica, Elektro Krško, Društvo za pomoč duševno prizadetim Krško, OS ZS Krško, Centri za socialno delo Krško, Sevnica in Šmarje, OIS Krško, Zavarovalnica Triglav, TTKS Krško. Šola v naravi je za nami — že trikrat smo jo izpeljali na tak način. Še vedno smo malo utrujeni, saj smo takoj po vrnitvi sedli v šolske klopi in nadaljevali »zares«. Vendar pa, ko beseda nanese na teh 10 skupaj preživetih dni, je prav pri vseh opaziti kanček veselja in sreče ali hudomušnosti v očeh — in prav ta izraz otroških oči je za nas dokaz, da ni bilo zaman. OŠ dr. Mihajla Rostoharja — pedagoški vodja šol« v naravi Slavica Drobnič Ko smo prišli v Nerezine, smo se namestili v hišice in si uredili omare. Vsak dan smo šli na plažo. Učenci, ki še niso znali plavati, so imeli plavalno šolo. Ostali pa smo se kopali. Zvečer smo imeli zabavne igre, ki so bile zanimive in lepe. V teh igrah sem tudi jaz nastopala. Vsak učenec je lahko sodeloval pri krožkih, ki so mu bili všeč. Na morju je bilo lepo. Hrana je bila dobra. Veliko sem se naučila o živalih v morju. Spoznala sem tudi obmorske rastline in kraške pojave. Še posebno rada pa sem plavala. Na morje bom imela lepe spomine. Darja Kink Učenci o šoli v naravi. Letos smo začeli pouk v šoli v naravi v Nerezinah. Komaj sem čakala, da grem na morje. Peljali smo se zavtobusom. Ko smo zagledali morje, smo bili vsi veseli. Na otok Cres smo se peljali s trajektom, do mesta Nerezine pa spet z avtobusom. V Nerezine smo se prepeljali srečno. Najprej smo v hišice spravili prtljago. Potem smo imeli kosilo in po kosilu počitek. Popoldne smo odšli na plažo in se kopali. Vsako jutro in vsak večer smo imeli zbor, po večerji smo včasih tudi plesali. Čez dan je bila plavalna šola. Čas v Nerezinah je hitro minil, ker je bilo zelo lepo. Bojana Kovač V Nerezine smo prispeli srečno. Namestili smo se v hišici in se dogovirili za ime Morske deklice. Imeli smo se lepo. Zjutraj po vstajanju smo imeli telovadbo, zbor in dviganje zastave. Po zajtrku smo pospravili hišice. Na plaži smo se sončili, učili in kopali. Vsak dan sem si kupila kornet. Domov smo se vrnili v soboto zvečer. Elizabeta Unetič NAS NARAVOSLOVNI KROŽEK Pri naravoslovnem krožku smo spoznali živali in rastline v morju in ob njem. Opazovali smo življenje v morju. Naredili smo zbirko posušenih morskih živali: školjk, polžkov, ježkov in rakovic. Tudi rastline smo sušili in stiskali. Spoznavali smo zdravilne rastline. Zbirko živali in rastlin smo pokazali na razstavi. Majda Ceh te 26 Naš glas 10, 5. novembra 1987 USPEŠNO OPRAVLJENI PREIZKUSI ZAGONA KRITIČNIH POGONOV V NE KRŠKO IZ ELEKTRARNE BRESTANICA Varno obratovanje nuklearnih elektrarn postaja v svetu in pri nas vse bolj popularno vprašanje, čeprav mu je posvečeno največ truda in aktivnosti tako pri načrtovanju kot pri obratovanju objektov. Znano je, da strogi varnostni kriteriji za obratovanje zahtevajo, da ima nuklea-rka dva neodvisna vira lastne rabe. V primeru NE Krško sta to 400- in 110-kilovoltno omrežje. Kriterij neodvisnosti obeh omrežij ni popolnoma precizen, gotovo pa je izpolnjen, če ima 110-kilovoltno omrežje svoje vire. Že ob posr tavitvi jedrske elektrarne so bili plinski agregati v Brestanici namenjeni tudi intervencijskim potrebam za nuklearko. V ta namen so bili v Brestanici dograjeni določeni sistemi za zagon elektrarne brez zunanjega vira električne energije (black start) in določene modifikacije na krmilnih in regulacijskih sistemih ter avtomatski regulaciji plinskih turbin. Preverjanje sposobnosti elektrarne Brestanica za intervencijske zagone največjih pogonov v NE Krško, to je črpalk v primarnem hladilnem krogu, pa se je zaradi nedog-rajenosti sistemov v 110-kilovoltnem omrežju zavlekla do izgradnje drugega sistema zbiralk v elektrarni Brestanica. 28. septembra in 10. oktobra 1987 so se v elektrarni Brestanica in v NE Krško opravljali poizkusi zagonov kritičnih pogonov v NE Krško ob otočnem obratovanju elektrarne Brestanica. Na osnovi obsežnih strokovnih priprav, v katerih so sodelovali NE Krško, Elektrarna Brestanica, elektroinštitut Milan Vidmar, IBE Ljubljana in strokovne službe EGS, je bil narejen poizkus zagona pogonov v nuklearki tako, da je bil simuliran popoln razpad elektroenergetskega sistema. Elektrarna Brestanica je v breznapetostnem stanju s pomožnim dieselskim električnim agregatom zagnala dva plinska agregata v zaporedju dveh minut, ju sinhronizirala na prvi 110-kilovoltni sistem zbiralk, posredovala napetost NE Krško in v otočnem obratovanju zagnala črpalko v primarnem hladilnem sistemu. Preizkus smo spremljali z vrsto merilnih in registrirnih instrumentov, ki so posneli prehodne pojave zagona tako na pogonskih agregatih v Brestanici kot na pogonih v NE Krško. Preizkus je bil uspešno opravljen in črpalka v 14 sekundah zagona na polnih obratih. In kakšne so dimenzije zagonskih parametrov? Črpalka v primarnem hladilnem sistemu NE Krško ima nazivno moč 5250 kW. Pri zagonu črpalka potegne iz omrežja do 19 MW prave moči in ok. 35 MVAr jalove moči. Elektroinštitut Milan Vidmar, ki je za ta preizkus pripravil poseben računalniški program in zadevo računalniško obdelal, je bil ob preizkusu obenem presenečen nad zelo majhnimi razlikami med simulacijo in merilnimi rezultati. Ob preizkusu sta bili preverjeni tudi sposobnost turbinske regulacije in regulacija napetosti na plinskih agregatih v Brestanici. Obe presenetljivo hitro delujeta. Celoten preizkus 28. septembra in 10. oktobra 1987 je dokazal, daje elektrarna Brestanica sposobna v otočnem obratovanju zagnati najbolj kritične pogone NE Krško oziroma je sposobna zagnati celotno nuklearko. Za obratovanje NE Krško to pomeni bistveno povečanje varnosti tudi izven zahtevnih kriterijev. Obratovalna pripravljenost NE Krško je za vse možne krizne elektroenergetske situacije izrednega pomena in je zato uspel preizkus dodaten prispevek h kvalitetni energetski oskrbi našega gospodarstva. Zavedajoč se tega se je NE Krško pri teh pripravah tudi materialno zelo angažirala. Štefan Marjetic, dipl. ing. Peti redni letni remont NEK Zgodaj zjutraj, 15. oktobra 1987 ob 3. uri in SI minut,so operaterji NE Krško po opravljenem petem rednem letnem remontu elektrarno ponovno vključili v omrežje elektroenergetskega sistema. Kot običajno so začetku obratovanja sledila testiranja posameznih sistemov elektrarne na različnih nivojih moči, tako da je elektrarna začela obratovati s polno močjo šele po približno tednu dni. V letošnjem remontu, ki je spadal med krajše doslej, saj se je začel 21. avgusta, je neposredno sodelovalo okoli 370 delavcev elektrarne in v času največjega obsega del še 500 delavcev domače industrije in inštitutov. Tudi letos je bila tuja pomoč minimalna, saj je delalo v elektrarni vsega 6 tujih specialistov, vsak v povprečju 14 dni. Pri tem gre za dela, ki jih lahko opravljajo le visoko rutinirani delavci, ki jim je tako opravilo stalno in se zato selijo iz elektrarne v elektrarno. V letošnjem remontu so bili vgrajeni vsi rezervni deli, ki so potrebni za varnost in dobro razpoložljivost elektrarne v Krškem. Po petih opravljenih remontih ugotavljajo v tehničnem sektorju elektrarne, da se je primarna, t.j. oprema v jedrskem delu elektrarne z izjemo uparjalnikov, pri katerih pa gre za v svetu znane in pričakovane težave, doslej dobro obnesla, saj ni potrebovala nobenih resnejših posegov razen preventivnega vzdrževanja. Zato pa je prišlo do večjega števila težav na sekundarnem delu, zlasti na hladilnem sistemu, kar je bilo v tesni zvezi z nadvse slabo kvaliteto savske vode, za kakršno pravzaprav sistemi niso bili projektirani. Umazanija v Savi je povzročila vrsto redukcij moči in zaustavitev elektrarne v prvih letih obratovanja. V prvem remontu leta 1983 je bil opravljen niz modifikacij, najpomembnejša pa je bila vgraditev zahodnonemških filtrov TAPPROGGE-za odstranjevanje nečistoč, s čimer je bila bistveno povečana razpoložljivost elektrarne. V petih remontih so delavci NEK pripravili in izvedli tudi druge izboljšave opreme in sistemov sekudarnega kroga. Kot vsako leto je bila tudi letos posebna pozornost namenjena pregledu uparjalnikov, pri čemer pa so strokovnjaki ugotovili, da 2% trajno in 2,6% začasno začepljenih U-cevi ne pomeni nikakršne ovire za nadaljnje obratovanje elektrarne pri polni moči. Kljub temu se bodo vsakoletna merjenja in izvajanja preventivnih aktivnosti v uparjalnikih nadaljevala, še zlasti zaradi slabih izkušenj nekaterih starejših elektrarn v svetu. Elektrarne, ki obratujejo v jugoslovanskem elektroenergetskem sistemu, morajo že maja sporočiti načrtovano obdobje remonta v naslednjem letu. Tako je tudi NE Krško, v kateri poznajo dva osnovna tipa remonta — krajšega (45 dni) in daljšega (70 dni) — najprej načrtovala letošnji remont do 31. oktobra, ker pa se je pokazalo, da je nekatera dela (pregled reaktorske posode) mogoče prestaviti na naslednji remont, je bil plan remonta ustrezno skrajšan. V NE Krško se začnejo priprave na naslednji remont takoj po zaključku preteklega, običajno je to že v novembru. Sledi več verzij plana remonta, ki jih je potrebno dopolnjevati glede na razmere v elektrarniški opremi, zadnja verzija plana remonta je tako sprejeta približno mesec dni pred začetkom samega remonta, letos je bilo to 14. julija. Vzporedno tečejo tudi priprave komercialne nabavne službe, ki prav tako mnogo prej preverja stanje na tržišču z rezervnimi deli, ki bodo potrebni v prihodnjem remontu. Tudi za letošnji remont je kazalo, da s samimi rezervnimi deli ne bo težav, ponovili pa so se že NaS glas 10. 5. novembra 1987 27 znani problemi z njihovim plačilom zaradi deviznih razmer v naši državi. Čeprav je res, da imajo rezervni deli in gorivo za NE Krško formalno zagotovljeno določeno prioriteto, je vendar od tega le malo koristi, saj je dobavni rok za rezervne dele od 6 do 12 mesecev po odprtju akreditiva, kar pomeni, da bi morali imeti zagotovljena sredstva za letošnji remont že decembra lani, v resnici pa so bili šele v maju plačani nekateri rezervni deli za lanski remont, prvi akreditivi za letos pa so bili na voljo le 9 dni pred začetkom remonta. Doslej je tako situacijo reševalo dejstvo, da ima NE Krško vzpostavljeno dobro sodelo- vanje z drugimi elektrarnami po svetu, predvsem švedskimi, ameriškimi in španskimi, je tudi članica posebnega združenja 11 evropskih elektrarn, ki si poleg ostalega pomagajo tudi pri zagotavljanju rezervnih delov. Ker pa so bili, kot smo že navedli, pogosto rezervni deli plačani z večmesečno zamudo, je le vprašanje časa, do kdaj bo lahko še šlo na tak način! Letos je NE Krško že do remonta proizvedla 3,2 milijarde kWh, tako daje po ponovnem startu pričakovati do konca leta še kaj več kot le izpolnitev letnega plana, ki znaša 3,8 milijarde kwh. S. M. Deset let DKD Edvarda Kardelja - ", - ffl 'f m 1 mM ™* ^nnrar h V sredo, 14. oktobra, so se ob 20. uri zbrali v mali dvorani DKD Edvarda Kardelja vsi, ki so krojili programe in delo v tej kulturni ustanovi. Najprej so si ogledali film Gremjv Krško, nadaljeval pa je s pozdravnim govorom predsednik občinske skupščine Zoran Šoln. Nato je Adolf Moškon na kratko opisal življenje DKD v preteklih desetih letih. V tem času je delavski dom predstavljal steber kulturnega življenja v Krškem in Posa-vju. Vsem, ki so v tem času delali kot kulturni delavci v DKD in so vidno prispevali k razvoju kulture, so podelili priznanja z zahvalami. Prejelo jih je 46 nekdanjih in sedanjih ustvarjalcev, vendar bi jih lahko podelili še mnogim. Priznanja je podelil Adolf Moškon, ki je sedaj direktor delavskega kulturnega doma. Poleg tega so podelili še 67 zbornikov vsem organizatorjem praznovanja 500-letnice mesta Krško pred desetimi leti. Slovesni del prireditve seje zaključil s kulturnim programom. (tekst in foto: Martin Ivnik, SŠ Krško 28 Na5 glas 10, 5. novembra 1987 RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE Električna energija se proizvaja in prenaša do uporabnikov električne energije v vsakem trenutku v tolikšni električni moči in količini energije, kot to zahtevajo električni uporabniki za svoje obratovanje. Električne energije ni mogoče proizvajati na zalogo (skladiščiti), zato se moramo zavedati, da lahko z načinom rabe električnih aparatov bistveno vplivamo na ceno električne energije, in tako tudi ravnati. Proizvodne, prenosne in distribucijske energetske naprave (elektrarne, daljnovodi, transformatorske postaje, nizkonapetostna omrežja in kablovodi) morajo biti zgrajeni za maksimalne (konične) obremenitve elektroenergetskega sistema. Z razumno rabo električne energije lahko vplivamo na enakomernejšo obremenitev. Dnevni diagram porabe električne energije: 8 10 12 14 16 18 20 22 24 KAJ SVETUJEMO? V času manjših dnevnih tarifnih postavk za električno energijo je cena električne energije nižja: VT 65,22 din/kWh, MT 32,61 din/k Wh; razmerje je torej 2:1. Čas manjše dnevne tarifne postavke je od 13. do 16. ure ter od 22. do 7. ure in ob nedeljah ves dan, v obdobju, ko se uporablja poletni čas, pa od 14. do 17. in 23. do 8. ure. Ker za nekatere električne aparate (hladilnik, zmrzovalna skrinja) in nekatere namene uporabe (razsvetljava, televizija) ne moremo prosto izbirati, v katerem času jih bomo uporabljali, svetujemo, da ostale uporabnike, kot so pralni stroj, termoakumulacijska peč, bojler, pečica, grelne plošče, likalnik uporabljamo pretežno v času manjših tarifnih postavk in tako — če imamo vgrajene dvotarifne električne števce — znižamo stroške za porabljeno električno energijo ter vplivamo na rentabilnejše obratovanje energetskega sistema. Za odjemalca električne energije je smiselno, da si da vgraditi dvotarifne merilne naprave, če doseže več kot 40% večjo porabo električne energije v času manjših dnevnih tarifnih postavk. KAKO VARČEVATI Z ELEKTRIČNO ENERGIJO? Ali ste že vedeli: • da je optimalna nastavitev temperature bojlerja glede na toplotne izgube in izločanje vodnega kamna 40 — 60C; • da je tuširanje 3-4-krat cenejše kot kopel v kadi; • da hitreje in kvalitetneje ohlajujemo in zamrzujemo manjše kose živil; • da jedi skuhamo hitreje in varčneje v čim manjši količini vode; • da tesno prilagajoče se pokrovke na posodi učinkovito preprečujejo toplotne izgube pri kuhanju; • da perilo, ki ni zelo umazano, lahko operemo tudi pri 10-20°C nižji temperaturi (opustimo predpranje in eno izpiranje ter tako privarčujemo energijo, vodo in pralni prašek); • da pravilno in varčno likamo, če začnemo s kosi perila, ki potrebujejo nižjo temperaturo; • da preveč suho ali vlažno perilo zahteva več časa, zato pa tudi več energije pri likanju; • da umazane in prašne svetilke zmanjšujejo izkoristek razsvetljave? NEKAJ PRIMERJALNIH STROŠKOV Z ELEKTRIČNO ENERGIJO * Povprečna poraba električne energije na gospodinjstvo znaša 2.700 kWh na leto * Povprečni strošek električne energije na 1 kWh z vključenim stroškom za obračunsko moč znaša v mesecu septembru 1987 17,93 din, kar pomeni, da bi bil strošek na gospodinjstvo 48.411,00 din, za eno leto. * Prostor, ki bi ga razsvetljevali s svečo po ceni 500,00 din 8 ur, bi za isto ceno s stovatno žarnico osvetljevali 280 ur. * Pralni stroj opere 4 kg belega perila za 81,00 din. * Strošek električne energije za pogon elektromotorja kmetijskega puhalnika, s katerim je možno v 1 uri transportirati 1.000 kg sena 15 m visoko in 50 m daleč, znaša 269,00 din. * Če je v družini kadilec, ki pokadi 20 cigaret filter 57 dnevno, potroši letno 109.500,00 din (300,00 din/zavoj x 365 dni = 109.500,00). * Strošek za kavico pri eni skodelici dnevno znaša 146.000,00 din letno (400,00 din/skoledica x 365 dni = 146.000,00). Želimo, da po svojih možnostih prispevate k racionalni rabi ter realnejšemu odnosu do vrednotenja električne energije. Naša najcenejša in najpomembnejša rezerva je varčevanje. Vsako negospodarno ravnanje z energijo pomeni njeno dokončno izgubo, ker se gorivo (premog, nafta, uran), porabljeno za proizvodnjo električne energije, ne more več uporabiti. Energetske razmere zahtevajo od nas, da z energijo varčujemo že danes, da bomo lahko z njo razpolagali jutri. Vili Zorko TOZD Elcktrodistribucija Krško // / T-/7/J l A^.i| l i I H I AVI t NaS glas 10, 5. novembra 1987 29 Oblačna trgatev V začetku oktobra so prizadevni organizatorji skušali zvabiti prebivalce Krškega in okoličane na že drugo turistično zabavno prireditev »Vinska trgatev«. Pripravili so bogato ponudbo, dovolj klopi za sedenje na trgu Matije Gubca, pester zabavni program... a žal kaže, da so pozabili napisati naročilnico za lepo vreme in tako z njim ni bilo kaj prida. *Kumrnoivreme seje seveda maščevalo in prepolovilo število obiskovalcev. Upamo, da bodo organizatorji vendarle vztrajali pri pripravi podobnih družabnih srečanj, ki jih v Krškem res primanjkuje, in da bodo v bodoče imeli nekoliko več sreče z vremenom in obiskovalci. Saj je res, da poleti Krčani emigrirajo že kar trumoma v svojo podružnico Nerezine in da se kasneje začnejo poljska dela, zato je težko uganiti tisti pravšnji trenutek, ko bo dovolj ljudi, lepo vreme in čas za zabavo. Obupati pa kljub vsemu ne bi smeli. Če bo šlo prihodnjič lažje od rok, jim lahko prišepnemo izkušnjo, izposojeno s slovenske obale: nekoč so tam ribiči proslavljali svoj praznik ob koncu lovne sezone. Potem pa so ugotovili, da takrat (jeseni) ni več na »zalogi« zabave željnih turistov (čeprav tudi domačini kar nekaj odtehtajo!) in so iz enega ribiškega praznika naredili kar dva. Spomladanski fešti so nadeli ime »otvoritev turistične sezone«, ribiški praznik pa so prestavili na t. i. visoko poletje. Ljudi se kar tre, da so jim prete- sni vsi trgi skupaj s pripadajočimi ulicami in običajno se zbotajo tudi z vremenom — če ne zlepa, pa zgrda. Razigrana množica se namreč ne da motiti poletnim ploham. Vrnimo se k Vinski trgatvi'87! Na Trgu Matije Gubca poleg hotela se je zbralo okrog 700 gostov in tistim, ki niste prišli, je lahko žal, saj se je na koncu (skupaj z Marjanom Kraljem, kije izginil neznano kam) tudi mraz unesel. Prireditev so skupaj organizirali občinska turistična zveza, krajevna skupnost Krško in aktiv kmečkih žena M-Agrokombinata, katerega članice so se ponovno odrezale tako, kot vedno doslej. Tisti, ki vas vsaj malo grize, da se le niste udeležili prireditve na Trgu Matije Gubca, pa si v poduk za prihodnjič oglejte, kaj vse so vam pripravili prizadevni organizatorji. GVICKOLJUB POSAVSKI IN NJEGOVA TAŠČA NA VINSKI TRGATVI Bilo je nekega dopoldneva, ko sem z rave«, kjer se ob vsaki uri dneva običajno rahlo zamudo prišel domov. Saj dobesedno gnetejo za šankom mnogi veste, težko je iti kar mimo »sončne up- znanci in prijatelji... Vstopil sem v stano- vanje, a že med vrati me je pričakal razneženi obraz moje drage tašče: — O, Cvičkoljub, samo da si prišel! Gledal sem jo presenečeno, kajti sladki glas, s katerim meje ogovorila, ni obetal nič dobrega. — Veš, Cvičkoljub, je nadaljevala z 30 NaS glas 10, 5. novembra 1987 medenim glasom, tokrat se mi boš lahko odkupil za vse svoje napake. Že sem se videl, kako stopicam nekaj metrov za njo po domačem nakupovalnem centru, polno obložen z vrečkami kot mula... — Ne boš verjel, je udarilo kot iz jasnega, šla bova na vinsko trgatev! Zinil sem od presenečenja. — Da, moj ljubi zet! Tvoja žena se je zabavi rade volje odrekla s pripombo, da ima dovolj že enega cvičkoljuba doma. Vidiš, tako ti bom jaz delala družbo na tej veselici, ki je tudi ti gotovo ne želiš zamuditi. Ja ... no ... ja, sem začel jecljati. — Nikar, prosim, se zdaj ne izgovarjaj. To stvar hočem videti in slišati! Sploh veš, kdo bo prišel v naše mesto? Moj najljubši radijski napovedovalec! Dobro veš, kako se jeziš name, ko ne moreš v miru gledati nedeljskega športnega pregleda na televiziji, saj jaz prav takrat poslušam njegovo oddajo in njegov žametni glas. To je glas pravega moškega in le malokaterega ostane ob njem hladna! Vidiš, prav on bo nastopil na prireditvi! Bilo bi popolnoma brez smisla karkoli oporekati. Vdal sem se v usodo. Prišla je sobota in z njo tudi vinska trgatev na mestnem trgu. Vreme je bilo sila neprijazno in tašča se me je ves čas držala kot klop. Zeblo meje, da sem šklepetal z zobmi, a takrat še slutil nisem, da bo malo kasneje škripala z zobmi tudi moja zlata tašča, vendar ne od mraza... Zabava se je lepo začela, bilo je veliko jedače in pijače, kmetice so prinesle sladke dobrote, slišala se je domača pesem. Posebno so uživale temperamentne turistke iz Trsta, ki so se urno vrtele z našimi postavnimi brentarji. Kmalu je zažarel tudi obraz moje spremljevalke. Usta so seji razlezla v prešeren smehljaj, kajti njene rosne oči so zagledale znanega radijskega napovedovalca. Začel je nekaj govoriti in duhovičiti. Vmes, ko je raztegoval vic o nesrečnem posiljevalcu, je moral zabavati tudi vročekrvne Italijanke. Od strani sem opazoval taščin obraz, ki je vidno spreminjal barvo. Res je, da sva že malo popila, a sem zaznal, kako je plahnelo njeno zadovoljstvo in nar raščalo razočaranje. — No, večer je še dolg, se je tolažila, ko je njen ljubljenec zapuščal mikrofon. O, kako se je zmotila! Pozneje, ko so ga organizatorji želeli soočiti z imitirano podobo Nele Eržišnik, znanega radijskega napovedovalca ni bilo več na spregled. Kot bi se v zemljo vdrl! Na ves glas smo ga klicali po imenu, a vse zaman. Malo kasneje je tudi moji vsega vajeni tašči prekipelo. Nemo mi je pomignila z glavo, vstala in zapustila prizorišče. p^^m^ ,^&, »Lepo vas prosim, poiščite še malo, saj je še ravnokar bil tukaj!« Ubogal sem in šel za njo. Govorila nisva aparat je ostal izključen... nič. Uganili ste! V nedeljo zvečer sem Vas pozdravlja Cvičkoljub Posavski! lahko v miru gledal televizijo, radijski Memorialni spust od brestaniških do krških borcev Kemal Arnautovič, prvak SFKJ tudi na letošnjem memorialu najhitrejši Drugi memorialni spust po reki Savi je bil letos 17. oktobra in udeležilo se gaje preko petdeset kajakašev. Tekmovanje je namreč zamišljeno kot spust po reki od spomenika padlim borcem pri brestaniškem mostu do mostu v Krškem. Slovesna razglasitev rezultatov pa je pri spomeniku prvi krški četi pred Osnovno šolo Jurij Dalmatin. Slavnostni govornik ob zaključku srečanja je bil predsednik občinskega odbora ZZB NOV, Stane Nunčič. Večino svojih misli je tokrat namenil pomenu športa in rekreacije za razvoj mladega človeka. Dejal je: »Borčevska organizacija je ponosna, da je vaša prireditev posvečena spominu krških borcev, ki so bili tudi športniki. Ob takih manifestacijah in slovesnostih se spominjamo prehojenih poti v NOB in socialistične revolucije ter vseh (veselih in NaS glas 10, 5. novembra 1987 31 17. oktobra je krški Kajak kanu klub organiziral II. Memorial 1. krških borcev pod pokroviteljstvom OOZZB Krško. Udeležba 12. klubov iz SR Hrvat ske, Bosne in Slovenije je potrdila renome tega spusta, ki ga prirejamo v spomin na prve krške borce. Med udeleženci (58 posadk) so bili tudi naši repre-zentanti, ki sodijo v sam svetovni vrh kajakaštva. Grobiša Andrej, KK Soške elektrarne, je vicešampion sveta v razredu Cl, Andrej Jelene, KK Ljubljana, letošnji najuspešnejši tekmovalec na svetu tudi v Cl, državni prvak v Ki Kemal Arnautovič, reprezentant Dubravko Matakovič ter ostali tekmovalci iz naših najboljših klubov v Jugoslaviji, so se pomerili na progi od brestaniškega do krškega mostu. V Kl-moški je zmagal Kemal Arnautovič, KK »Ada« Bosanski Novi z časom 11:46,59, pri članicah je zmagala Urška Breznik, KK Rašica 14:49,18, zmagovalec pri mladincih je bil prvi Borut Tuma, KK Ljubljana, pri veteranih je zmagal Martin Grašič iz Škofje Loke. Prvi v Cl je bil Dubravko Matakovič, KK Končar, itd. Tekmovalci domačega kluba pa so dosegli sledeča mesta: Kl-mladinci — 8. Novak Matjaž 9. Rostohar Miha 10. Rostohar Gašper Cl-mladinci — 4. Bizjak Sandi Kl-člani — 4. Šribar Matjaž Veliki prehodni pokal pa je v letošnjem letu osvojila ekipa KK Končar Zagreb Franc Bračun žalostnih) dogodkov iz časa ustvarjanja naše slovenske in jugoslovanske skupnosti. Kljub odmaknjenosti tistih časov ne smemo pozabiti, da so takrat izbojevani temelji še danes pomembni za obstoj in prihodnost naše samoupravne družbe. Ta prireditev je določena športna atrakcija, hkrati pa je tudi priložnost za tovariško srečanje in medsebojno spoznavanje. Danes bi težko v naši družbi našli človeka, ki bi zanikal ogromen pomen športa, njegov vpliv ter delež pri vzgoji zdravega, vsestransko sposobnega ter za družbeno skupnost koristnega človeka. Nedvomno je šport najboljša priprava mladega človeka za kakršno koli kasnejše delo. Tudi gospodarstveniki dobro vedo, da lahko pričakujemo uspešno umsko ali fizično delo samo od telesno zdravih, razvitih in utrjenih delavcev. Zato tudi s težavo zmaguje napore vsakdanjega dela in življenja vsak, ki preživi mladost brez ustrezne telesne vzgoje, športa, kdor se ne krepi v letih, ki so po naravi za ta namen najprimernejša. V športnem duhu vzgajani ljudje so po navadi pogumni, disciplinirani, odločni in vztrajni, poznajo svoje telo in ga znajo bodisi smotrno izrabiti ali po potrebi čuvati. Taki ljudje so sposobni premagati tudi različne napore v izrednih razmerah in to je s stališča ljudske obrambe vsekakor pomembno. Zaradi vsega tega sem prepričan, da so taka športna srečanja izredno pomembna in jih je treba podpirati in zato si tudi želim, da bi vaša srečanja prerasla v tradicijo, organizatorju, Kajak-kanu klubu Krško, pa želim še veliko nadaljnjih uspehov.« Poročilo o delu PD »MG« v preteklem šolskem letu POROČILO O DELU PO »MG« V PRETEKLEM ŠOLSKEM LETU Gasilski krožek ima na naši šoli poleg drugih krožkov dober obisk, kar 4(i članov. Krožek ji' prvi pričel poučevali I. 1980 lov. Vodenik liran ko. Nato je mentorstvo prevzela tov Hogovič Vesna, sedaj pa je naš men lor lov Hogolin Janez. Za krožek ni smo imeli določene ure, saj smo bili dosti obremenjeni, zato so nas o sprotnem urniku obveščali lov. učile Iji. Pri krožku smo ponavljali nam že staro snov in preizkusili delovanje aparala s prahom Izvedli smo I ud i tekmovanje za gasilske značke: osvo jili smo if> bronastih značk. Ki srebr nih in 4 zlate. To so bili: Borovinšek Boris, Kosteve Robi. 1'ečnik Simon in Župevc Milica. Tudi letos smo se ude ležili tekmovanja, ki je bilo v Sežani Po večurni vožnji smo prispeli v Sežano, kjer smo si ogledali tekmoval ne steze in na zboru izvedeli za v rsl ni red. Kmalu smo se spoznali tudi z našimi novimi prijatelji, ki so nas sprejeli na dom, saj sta bila za to gasilsko tekmovanje predvidena dva dni. Pričeli smo s tekmovanjem. Najprej smo pokazali znanje pri praktični vaji in vaji z vedrovko. Nato pa smo odšli na testiranje. Dan se je končal s potepanjem in obiskom domov naših novih prijateljev. Naslednji dan smo se spet zbrali na kvizu. kjer je najboljših 6 skupin tekmovalo za prva mesta. Mi smo od 51. ekip zasedli 21. mesto, naša likovnica pa je svojo risbo tudi uspešno končala. Po kvizu pa smo se odpeljali v Lipico, kjer smo videli dresurno jezdenje konjev. Ogledali smo si vsa poslopja Lipice, občudovali smo konje, ki pa jih je bilo preveč, da bi zapomnila njihovo število. Tu smo se poslovili in se z nepozabnimi spomini odpeljali proti domu. Na tem tekmovanju smo bili: Sikošek Miran, Grmšek Tomaž, Jankovi; tulita in likovnica Alenka i.okovšck. Upam, da bo letos GK deloval tako uspešno kot lani in da bi bilo še več znanja in praktičnih vaj, saj je ogenj eden takšnih sovražnikov, ki nam preži za vsakim koraKom in le z znanjem se ga da dokaj uspešno in prjvilno pogasiti. Skozi vse leto smo sodelovali z CD Veliki Kamen, saj so nam prav oni priskrbeli mentorja in se z nami ob dobrih rezultatih veselili. Za uspehe pa velja v prvi vrsti zahvala tov. metorju Bogolin Janezu in učiteljskemu zboru. V sredo, 21. 10. 1987 smo imeli občni zbor PD »Mladi gasilec«, kjer smo izvolili delovno predsedstvo, kandidacijske in volilne komisije, izvedli volitve upravnega in nadzornega odbora, prebrali poročilo v preteklem šolskem letu in sestavili program dela za naslednje obdobje. Po končanem občnem zboru pa so nam predstavniki občinske gasilske poklicne enote Krško pokazali gašenje s prahom, pokazali so nam delovanje avta in njegovo opremo. Gašenje z vodo pa ni preveč enostavno, saj je curek zelo močan in naši fantje, ki so to preizkušali, so cev le s težavo obvladali. Občni zbor se je zelo zanimivo končal, mi pa smo našli nove teme za pogovore. Želimo si še več takšnih zanimivih dni. Jankovič Edita, 8. r OŠ Koprivnica 32 Naš glas 10, 5. novembra 1987 w Prva papirniška kolesarska transverzala KRŠKO — TITOV DRVAR Skupina krških kolesarjev rekreativcev, sicer delavcev Celuloze, se je na pobudo Romana Blatnika odločila, da prva začrta in prevozi papirniško kolesarsko transverzalo Krško — Titov Drvar v dolžini 300 kilometrov. Prva tovrstna odprava naj bi na svojevrsten način manifestirala vse tesnejšo povezanost krške tovarne s papirnico iz Titovega Drvarja. Fantje so se v ciklusu priprav za to pot udeležili več kolesarskih maratonov po Sloveniji. V četrtek, 17. septembra, je ob 6.15 izpred tovarne krenila na pot odprava desetih kolesarjev in spremljevalnega kombija. V ekipi so bili Darko Andrejaš in Marjan Novak iz Proizvodnje Celuloze, Dušan Barbič in Miro Tičar iz DSSS, Rudi Pajtler in Roman Blatnik iz Vzdrževanja ter Igor Kranjec, Vinko Virant, Primož Štrasner in Matjaž Šribar iz Papirkonfekcije. Fantje so bili enako oblečeni v dresih, posebej narejeniiza to priložnost, s tovarniškimi oznakami in oznako transverzale; tako so po vsej poti zbujali pozornost. Le-ta je bila z bližanjem Titovemu Drvarju vse večja. V prvi etapi, dolgi okoli 200 kilometrov,so prikolesarili do Bihača. Tja so prispeli malo po 16. uri. Na tej poti — po veliki vročini — so imeli troje vmesnih postankov (izza Karlovca, Slunja in pri Rakovici). Imeli so tudi dva defekta,aso ju v hipu odpravili z zamenjavo koles. V motelu Sunce izza Bihača, ki stoji ob samem bregu idilične reke Une z brzicami, jih je čakal zasluženi počitek. Tam so se srečali tudi z delom inženirinške ekipe krške papirnice, ki je bila na poti v Krško. Med vožnjo so kolesarje povsod pozdravljali, posebno avtomobilisti. Tako so jim, na primer, iz kombija z novomeško registracijo ponucjili pivo. Ekipa je vozila homogeno, spredaj pa jim je pot utiral spremljevalni kombi. Drugo jutro zarana, po zajtrku, so krenili na drugo, zadnjo etapo, ki jih je privedla do cilja. Cesta od Bihača do T. Drvarja je zelo razgibana z vzponi in spusti. Med potjo so se ustavili na Medenem polju, kjer je bilo med vojno partizansko letališče, in se slikali ob letalu, vojni trofeji. Ko so zapustili Bosanski Petrovac, jih je čakal še zadnji, največji vzpon na 1040 m visoki Oštrelj. Tja so prispeli malo po 11. uri in si na vrhu ogledali razstavljeni Titov partizanski vlak. Sledil je 15 kilometrov dolg spust, ki jim je prijetno ohladil razgreta telesa. Po prihodu v Titov Drvar so odpeljali še častni krog po mestu in nato zavili skozi tovarniški vhod. Ob vhodu so jih pričakali predstavniki tovarne, naše inženirinške ekipe iz Zveze telesnokulturnih organizacij občine Titov Drvar. Iz zvočnikov je prihajala slovenska glasba. Potem ko so napravili še krog na tovarniškem dvorišču, jih je pozdravil predstavnik tovarne in čestital vsakemu udeležencu I. papirniške kolesarske transverzale posebej. Spominsko medaljo z vgraviranim besedilom »300 km/KRŠKO — TITOV DRVAR/1987« so ob zaključku manifestacije prejeli poleg pobudnika Romana Blatnika vsi udeleženci, ki so prekolesa-rili pot do Titovega Drvarja. Bivanje v T. drvarju so izrabili še za ogled papirnice in spominskega muzeja s Titovo votlino. Ob uspešnem zaključku in srečni vrnitvi krških kolesarjev lahko rečemo, da je prva tovrstna manifestacija doživela uspeh in prispevala delček k povezovanju med delovnima kolektivoma iz Krškega in Titovega Drvarja. -b Udeleženci kolesarske transverzale na obali Une blizu motela Sunce, v katerem so prenočili. Naš glas 10, 5. novembra 1987 33 LITERARNI KLUB BENA ZUPANČIČA KRŠKO — LITERARNI KLUB BENA ZUPANČIČA KJE JE SONCE --- večer s Stanko Macur — KJE JE SONCE -----večer s Stanko Macur KJE JE SONCE --- večer s Stanko Macur PROGRAM Delavske univerze in knjižnice Krško ZAČETNI, NADALJEVALNI IN IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA - tečaji so namenjeni slovensko in neslovensko govorečim občanom in trajajo 40 ur, SENOVO, petek, 6. november 1987 Dom 14. divizije ob 19. uri Sodelujejo: otroški zbor OŠ Brestanica, ženski oktet Brestanica, ansambel J. Skoberneta. Večer bo povezoval Janez Pirš, novinar RTV Ljubljana. KJE JE SONCE — večer s Stanko Macur-KJE JE SONCE-veČer s Stanko Macur-KJE JE SONCE-večer s Stanko Macur LITERARNI KLUB BENA ZUPANČIČA KRŠKO — LITERARNI KLUB BENA ZUPANČIČA ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA - začetni tečaj je namenjen osebam, ki želijo pridobiti osnovno znanje krojenja in šivanja. V nadaljevalnem tečaju pa se dograjuje znanjefpri-dobljeno na začetnem tečaju. Vsaka stopnjo tečaja traja 40 šolskih ur. ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ STROJEPISJA - začetni tečaji so namenjeni vsem, ki si želiio pridobiti osnovno znanje in spretnosti iz strojepisja. Nadaljevalni tečaji dograjujejo znanje pridobljeno na začetnem tečaju Vsaka stopnja tečaja traja 100 šolskih ur. TEČAJ ZA VRATARJE IN ČUVAJE — tečaj je namenjen občanom, ki so zaposleni kot čuvaji ali vratarji v OZD in TOZD. Tečaj obsega 60 učnih ur. TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH ČOLNOV — tečaj je namenjen bodočim voznikom motornih čolnov in zajema 10 ur predavanj. Kandidati opravijo mednarodno veljavni izpit. TEČAJ ZA ODGOVORNE ZA POŽARNO VARNOST - tečaj je namenjen delavcem v OZD in lOZD. ki so zadolženi za izvajanje požarnovarnostnih ukrepov. Tečaj traja 40 izobraževalnih ur. PLESNI TEČAJ ZA MLADINO IN ODRASLE -ZAČETNI IN NADALJEVALNI - tečaj obsega pouk 7 standardnih in latinsko ameriških plesov. OSNOVNA ŠOLA - Prva stopnja 5 in 6. razred. Pogoj za vpis je uspešno končan 4. razred. - Druga stopnja 7. in 8. razred. Pogoj ia vpis je uspešno končan 6. razred. PREDAVANJA - SPLOŠNA ZA KMETIJSKE PROIZVAJALCE - BIO VRTNARJENJE - ŽIVIMO ZDRAVO PRIJAVE SPREJEMAMO DO 20. SEPTEMBRA 1937. ZA VSE OBLIKE SE IAHKO PRIJAVITE OSEBNO V PROSTORIH DELAVSKE UNIVERZE IN KNJIŽNICE KRŠKO, CESTA KRŠKIH ŽRTEV 15 ALI PO TELEFONU 71152, VSAK DAN OD 7. DO 15. URE. OB SREDAH DO 17. URE. OB ISTEM ČASU DOBITE TUDI VSE INFORMACIJE 34 Naš glas 10, 5. novembra 1987 Teden otroka na Senovem in v Brestanici Na aktivu vzgojiteljic Senovega in Brestanice so se dogovorili, da v tednu otroka (5. 10. — 12. 10. 1987) pripravijo razstavo igrač. Kriterij za izbor igrač — tako piše v svojem sporočilu psihologinja Zdenka Divjak — je bil: najljubša in najbolj uporabljana igrača po oceni vzgojiteljic. Igrače so razvrstile tudi po razvojno-starostnih področjih, saj ni vseeno, katero igračo ponudimo otroku v določeni starosti. Igrače so bile opremljene s kratkimi razlagami o njihovih didaktičnih lastnostih, tako daje bila razstava hkrati tudi poučna za tiste, ki bi želeli o pomenu določene igrače vedeti kaj več. Poleg igrač, ki so jih izbrale vzgojiteljice obeh vrtcev, nadaljuje tovarišica Zalokar-Divjak, sta s specialno pedagoginjo pripravili še igrače za otroke z motnjami v razvoju, kijih uporabljata pri razvijanju senzomotoričnih spretnosti motenih otrok. Namen razstave je bil večstranski. V prvi vrsti naj bi opozorila starše in pedagoške delavce na teden otroka, poleg tega pa omogočila izmenjavo izkušenj dveh vrtcev, predstavila igrače za igro razvojno motenih otrok, pomagala staršem pri spoznavanju primernih igrač za določeno starostno obdobje otroka in seveda tudi prikazala najbolj priljubljene igrače. Razstava je bila na Senovem na ogled dva dni. potem so jo premestili v Brestanico. Na Senovem so se v tednu otroka še posebej potrudili in poleg razstave pripravili še druge aktivnosti: ogled risank, rezerviran dopoldan za igro otrok, ki ne obiskujejo vrtca, in literarni popoldan z ogledom in prodajo slikanic za otroke. (fotO: I. G.) Preprečevanje — edino orožje proti AIDS-u Sprva sojo imenovali kuga toplih bratcev ali pa božja kazen za razvratno življenje, saj je kazalo, da jo je mogoče najti samo med pripadniki rizičnih skupin — homoseksualci in uživalci trdih drog. Pa ni več tako. Danes vemo, da so se okužili ali pa zboleli že tudi ljudje, ki s homoseksualnostjo in narkomanijo nimajo nobene povezave. Gre za hudo bolezen, ki se je iz svoje pradomovine, centralne Afrike, razširila na Haiti, v Ameriko in čez Atlantik v Evropo, dobila epidemijske razsežnosti in stopila v ospredje zanimanja svetovne medicine. Število obolelih gre že v tisoče in neprestano narašča. Sam naziv bolezni — AIDS nam pove, da gre za sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti. Bolezen povzroča virus HTLV III/LA V iz skupine retrovirusov, ki napada limfocite T, ki sicer skrbijo za naš imunski sistem. Po dveh do osmih tednih po okužbi je mogoče s specifičnimi testi dokazati prisotnost protiteles tega virusa; prognoze, ali se bo bolezen razvila v svojo klinično obliko ali pa ostala prikrita dlje časa. pa ni mogoče dati. To je odvisno od stanja imunskega sistema pred okužbo in verjetno še od drugih, danes še ne dovolj raziskanih dejavnikov. Inkubacija je lahko zelo dolga, znaša 5 do 10 let ali pa še več. Zdrav nosilec virusa je za okolico posebno nevaren, saj do konca življenja izloča virus. Virus se prenaša z intimnim spolnim kontaktom ali s krvjo in krvnimi pridelki. Viri okužbe so torej izločevine, kjer najdemo limfocite, v katere seje vgnezdil moreči virus (najpogosteje kri in sperma). Tudi v slini in solzah so ga našli, toda v zelo majhni koncentraciji, tako da Naš glas 10, 5. novembra 1987 35 je okužba preko teh izločkov res izjemna. Ni dokazano, da bi bolezen prenašale žuželke. Mogoč pa je prenos z matere na plod med nosečnostjo in v času poroda. Ogrožene so torej osebe, ki pridejo v ozek stik z izločevinami nosilca virusa, najsi bo to pri spolnih homo- ali pa heteroseksualnih kontaktih, pri transfuzijah krvi in krvnih derivatov. Posebno so ogroženi hemofiliki in narkomani. Prvi klinični znaki bolezni so nespecifični — shujšanje za več kot 10% normalne telesne teže, splošna utrujenost in Dojemanje spolne sle, kronična driska, vročina z nočnim potenjem, povečane bezgavke, bolezenske spremembe na koži. V zgodnje znake okužbe spada tudi Kaposijev sarkom, pri katerem najdemo temne vijoličaste madeže ali pege po koži celega telesa in sluznici prebavil. Poznejša znamenja okužbe so posledica sesutja imunske obrambe organizma. Kažejo se v številnih sekundarnih infekci- jah, kijih povzročajo različne klice (tokso-plazme, pnevmocvstis carinii, candida albicans in druge), ki napadajo organizem in ki sicer pri zdravem človeku niso življenjsko nevarne, pri bolniku z AIDS pa privedejo do smrti. Zdravila proti AIDS-u še nimamo. Nekaj upanja nam je dal AZT (acidode-oksi-timidin), ki zavira razmnoževanje virusa, vendar ni dovolj učinkovit. Ogromno denarja gre v raziskovalne namene za odkritje cepiva ali zdravila. Vse dokler pa tega še nimamo, nam ostane edino učinkovito orožje proti AIDS-u in virusu, ki ga povzroča — preprečevanje. To pomeni: izogibati se spolnih kontaktov s partnerji, ki jih ne poznate dovolj dobro, obvezno uporabljati kondom, izogibati se vbrizgavanja mamil in ljudi, ki jih uporabljajo. Na zaščito je treba misliti danes in ne šele jutri, ko bo morda že prepozno. Dr. Božena Borjan AIDS NE OKUŽITE SE ZARADI NEVEDNOSTI Psihološki vidiki bolezni AIDS Zakaj ne govorimo več o rizičnih skupinah, temveč o rizičnih obnašanjih? Do sedaj smo govorili o rizičnih skupinah: odvisno od tega, ali so ljudje spadali v skupino odvisnikov od mamil, prostitutk, homoseksualcev, promiskuitetnih oseb, obolelih za levkemijo ali skupino oseb, ki jim je bil presajen kak telesni organ, smo jih razvrščali v rizične skupine, to je skupine, v katerih je možnost okužbe z virusom AIDS veliko večja kot pri ostalih ljudeh. Ker pa se okužba najpogosteje prenaša s spolnim ali krvnim kontaktom, je z vidika možnosti širjenja epidemije bolj opravičljivo govoriti o rizičnih obnašanjih kakor o rizičnih skupinah. Obstajajo torej rizična obnašanja, ki se jim je treba izogibati, ne pa rizične skupine, ki bi jih bilo potrebno izolirati. Zakaj je izolacija okuženih in že obolelih nesprejemljiva? Izolacija bolnikov z AIDS je nehumana in je ni mogoče praktično izvesti. Bolniki z AIDS so pravzaprav samo manjši del okuženih oseb in je nesprejemljiv že pojem izolacije za več kot milijon okuženih oseb samo v ZDA. Takšne sugestije so brez dvoma nastale zaradi predsodkov do določenih »rizičnih« skupin, delno pa tudi zaradi neznanja o načinih širjenja virusa AIDS. Kateri so čustveni problemi bolnikov z AIDS? Soočenje bolnika z AIDS oziroma s takšno diagnozo je gotovo mnogo težje kot pri ostalih smrtnih boleznih. Bolnik mora vedeti, komu lahko zaupa in kaj lahko pričakuje od okolice. Obstaja lahko strah, da ga bo družina zavrnila, in tudi bojazen, da se informacija o njegovi obolelosti ne bo obdržala v tajnosti. Nekateri bolniki pa tudi ne želijo teh občutkov deliti s svojo okolico. Včasih je tudi dobro, da ožje okolje ne ve, daje bil bolnik prej na primer narkoman ali homoseksualec, ker bi se z vedenjem o tem samo še povečali občutki krivde zaradi predhodnega načina življenja. Prav tako se seveda bojijo, da ne bi okužili tistih, ki jih imajo radi. Zgodi se tudi, da nekateri oboleli ali seropozitivni izgubijo svoje prijatelje zato, ker so le-ti napačno informirani, kako se prenaša virus. Oboleli ali seropozitivni morajo vedeti, komu lahko zaupajo, pomembno pa je tudi, da jim okolica pokaže razumevanje in podporo, ne pa strah in umik. Morda je za obolele še najvažnejše, da imajo partnerje, kijim lahko zaupajo, se z njimi pogovorijo in sploh še naprej normalno živijo. Zdenka Zalokar-Divjak Priporočamo cepljenje proti gripi To je edini ukrep, ki nudi bolniku določeno stopnjo zaščite Gripa ali influenca je nalezljiva virusna bolezen, ki razsaja predvsem v jesensko-zimskem času. Javlja se v obliki epidemij in pandemij. V letu 1986 je v naši regiji zbolelo za gripo preko 7300 krajanov. Kol za vse ostale virusne bolezni tudi proti gripi ni zdravila. Obolenje poteka z visoko temperaturo, z nahodom, kapljanjem, bolečim grlom ter z bolečinami v mišicah in sklepih. Dokaj pogosta komplikacija je pljučnica. Gripa je še posebno nevarna za starejše ljudi in za kronične bolnike (kronilna obolenja srca, dihal, sladkorna). Dosedanje izkušnje po svetu in tudi v Sloveniji kažejo, da je cepljenje edini ukrep, ki zagotavlja določeno stopnjo individualne in kolektivne zaščite. Cepljenje ima poleg zdravstvenega še ekonomski pomen — zmanjša odsotnost z dela. Na zaščito pred gripo vpliva tudi odstotek cepljenih proti njej: kolikor višji je, toliko večja je zaščita (kolektivi!). Cepi se z mrtvim cepivom proti gripi, cepivo se da pod kožo nadlahti. Popolna zaščita je iz dveh doz, drugo se da mesec po prvi. Cepljenje je neobvezno. Priporoča se starejšim osebam, vsem kroničnim bolnikom in delovnim kolektivom. Vse zainteresirane obveščamo, da se proti gripi lahko cepijo na Zavodu za socialno medicino in ^ higieno vsak delovni dan od 8. do § 10. ure in v vseh zdravstvenih domo- T vih. V primeru, da bo v kakem *- kolektivu večje število zainteresira- pj nih, se bo možno dogovoriti o dru- +¦ gačnem načinu izvedbe. = Dodatne informacije dobite na *m Zavodu ali po telefonu 068 21-253. Y Dr. DUŠAN HARLANDER ° bolfnjilu '»tf i 2.2 36 Naš glas 10, 5. novembra 1987 BEKO NOVA MODNA HIŠA V KRŠKEM !!!! Beograjska konfekcija BEKO je v ponedeljek (2. 11. 1987) v Krškem odprla svojo modno hišo. V okviru mestne tržnice, na levem bregu reke Save, ponuja v nekdanjih prostorih Tarateksa na okoli 300 m2 površine bogat izbor ženske, moške in otroške konfekcije ter jeansa — po licenci Lee Cooper. Modna hiša Beko na krški tržnici je ob delavnikih odprla med 8. in 19. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. uro. Vabljeni! Mlade zanima. marsikaj Na os novni šoli v Leskovcu skušajo zato razširiti program interesnih dejavno sti. Med novostmi bo letos računal niski krožek, za katerega že imajo opremo, težave pa so s prostorom Radi bi uvedli še namiznoteniški teniški in atletski krožek, zato so se mladi odločili, da bodo tudi sami po magali pri urejanju igrišč in atletske steze. V svoje programe so zapisali, da bo vsak razred v šolskem letu opravil tri dni družbeno koristnega dela; doslej so že obirali jabolka in trgali grozdje pri kmetu Svcticu v Leskovcu (na sliki levo) in nabirali kostanj. Na brali so ga 1662 kilogramov, najuspeš nejši pa je bil 7. c s 164 kilogrami Kostanj bodo prodali M Agrokombi natu Krško, denar pa porabili za šolo v naravi. (Obe fotografiji: Janko So tošek)