SLOVENCI - ROMARJI

Romanja so bila Slovencern v
krvi že davno. Je to naša splošno
narodna navada, da vsak pošten
kristjan poroma vsaj enkrat na le¬
to k svetišču, .kjer stoluje sveta
priprošnjica ali priprošnik njego¬
vega posebnega zaupanja. Lepa je
ta slovenska navada in nas ni bilo
treba biti zaradi nje sram.

V minulih stoletjih so naši pred¬
niki romali k sv. Jakobu v Kompo-
steljo, k sv. Trem Kraljem v Kel-
moranj, k sv. Hemi na Koroško in
seveda v Rim, saj beseda romati
pride od večnega mesta Roma —
Rim.

Naša dežela je bila polna bolj
ali manj znanih romarskih sre¬
dišč. Belokranjci so romali k
Trem faram in na žeželj, Ribniš¬
ka dolina k Novi Štifti in na Zden-
sko reber, Notranjci na Križno in
Planinsko goro in na presersko
Žalostno goro, Gorenjci k sv. Jo¬
štu, k sv. Luciji v Dražgošah in
Skaručni, k Mariji v Velssovem in
na šmarni gori. Črni graben je
imel sv. Valentina na Limbarski
gori, Zasavci in Dolenjci so roma¬
li k sv. Antonu v štangi, h Kozmi-
janom na Krki, k Mariji na Zapla-
zu, Veseli in žalostni in Trški go¬
ri, trboveljski knapje k sv. Joštu
in sv. Neži na Kumu, Štajerci na
Sv. Gore in na Ptujsko in Brinovo
goro, naši Korošci na Sv. Višarje
v žihpolje in na Prerovo, kjer
“Bog raste,” imeli smo “konjske
procesije” v čast sv. Štefanu v
cerkljanski fari na Gorenjskem in
v št. Jerneju in velike shode za
praznik Marije Pomočnice na Ra¬
kovniku. Sv. Rok v Dravljah in še
drugod je imel za svoj godovni
dan tisoče častilcev in še in še!

Nad vsemi svetimi kraji, ki so
bili kot biseri posejani na naj lep-j
ših točkah slovenske zemlje, pa je j
ob vznožju slovenskih planin, naj
•Brezjah, postavila svoj prestol'
naša Mati in kraljica, Marija Po-j
magai, kamor so se dan za dnem j
zbirale množice Slovencev, proseč
utehe in nomoči v dušnih in teles- j
n ih potrebah.

Brezje so postale naše narodno
svetišče.

Oči in misli nas vseh, popotni¬
kov po tujem svetu, se vedno obra¬
čajo proti tem svetim krajem, na
katere nas veže toliko lepih spo¬
minov. Danes nam niso dosegljivi.
Zato skušamo utešiti svojo željo
na ta način, da iščemo v tujem
svetu krajev, kjer bi lahko dožive¬
li vsaj nekoliko tiste utehe in ve¬
selja, ki smo ga doživeli doma.

V nepregledni argentinski rav¬
nini si je postavila svoj prestol
“Virgencita criolla”. Lujanska
Marija. In ob njej je dostojno in
skromno prebivališče dobila tudi
naša Kraljica z Brezij. Tako nam
je criolski Lujan postal domač, tu¬
di naš. Tja radi zahajamo, posa¬
mezniki in v velikih skupinah,
iščoč utehe v tegobah našega življe¬
nja. ki je v zadnjih letih eno samo
veliko romanje. Samo Bog ve, ko¬
liko Slovencev je že našlo v Lu-
janu svoj dušni mir in oporo za
borbo v življenju.

Skupno romanje v Lujan je po¬
stalo že. tradicija. Kljub težavam,
ki ga rade spremljajo, nam je v
uteho. Kadar nas je tisoč in več
skupaj, se čutimo bolj močne, se
pomnoži naša vera v Boga in v
boljšo bodočnost, se osveži v nas
spomin na vse ono, kar nam je bi¬
lo v domovini drago in sveto.

Prav je tako! Ohranimo lepo
navado slovenskega romanja v
'Lujan, ki naj vse, kar hoče biti
zvesto svetim izročilom naših oče-
to, še tesneje združi in poveže!

Gbe zbornici kongresa sta se poklonili
spornima Generala San Martina

Dne 17. maja 1818. leta, pred
132. leti, je argentinski parlament
slovesno sprejel zmagovalca pri
Maipu generala SAN MARTINA
ter mu je izkazal vse časti kot ju¬
naku in osvoboditelju.

Včeraj se je poslanska zbornica
sestala na slavostno sejo ter se je
v imenu naroda hvaležno pokloni¬
la spominu Osvoboditelja.

Slavnostni govor je imel posla¬
nec Tilli. V izbranih besedah je
orisal junaško epopejo Velikega
Kapitana, Osvoboditelja tlačenih
narodov in borca za njihovo res¬
nično svobodo. Za dosego tega ci¬
lja se je vsega žrtvoval in ni nik¬

dar iskal lastnih koristi. Tako je
postavil najlepH vzgled vsakemu,
kako je treba služiti domovini.

Ogenj, ki je žarel v njegovem
srcu, plamti danes po vsej svo¬
bodni in veliki Argentini in v do¬
movinski ljubezni druži vse prebi¬
valce svobodne republike.

Za njim je govorilo še več po¬
slancev, ki so nato z enominutnim
molkom počastili spomin Generala
San Martina. Po končani seji so
se pa vsi podali v katedralo ter so
položili venec na njegov grob.

Včeraj popoldne je imel spo¬
minsko sejo tudi senat.

PO LONDONSKI KONFERENCI

Kdor skuša nekoliko pozorneje sprem¬
ljati mednarodne dogodke zadnjih ted¬
nov, mora s presenečenjem ugotoviti,
da je postal postopek dela silno hiter.
Dean Aeheson je prispel 7. maja v Pa¬
riz in naslednji dan je bil objavljen
načrt za francoskonemško sodelovanje
v Porurju; objavljena je bila obljuba
USA za odločilno pomoč Francozom v
Iridokini; konferenca treh zunanjih mi¬
nistrov Francije, Anglije in USA je tra¬
jala samo tri dni in takoj nato se je
začela konferenca zunanjih ministrov
Atlantske zveze (v tej zvezi je poleg
USA in Kanade še deset evropskih
držav) in uradna poročila o sklepih teh
razgovorov povdarjajo, da je treba
“mrzlo vojno’’ rešiti s “totalno diplo¬
macijo”, ki da naj prepreči izbruh prave
tretje vojne.

Sporazum o jeklu in premogu med
Nemčijo in Francijo v bistvu ni nič no¬
vega. Nemški in .francoski industrijalci
Porurja in sosednje francoske Lorene
so sodelovali že ves čas tega stoletja.
Med prvo svetovno vojno je bilo na pr.
to sodelovanje tako, da je mogel Krupp
iz Nemčije skozi Švico pošiljati odvisne
surovine Creuzotju v Francijo, dasi sta
se tedaj nemška in francoska vojska z
istim orožjem borili druga proti drugi.
I Med prvo in drugo svetovno vojno je tu-
, di še ped Hitlerjem veljal dogovor o
I sodelovanju med porursko in lorensko
industrijo. — Toda sedaj je sodelova¬
nje postavljeno na čisto drugačno pod¬
lago. Industriji, ki sta poprej ločeno
opremljali dve najmočnejši armadi v

Evropi, naj poslej pod skupnim fran-
coskonemškim lastništvom opremljata
tisto vojsko, ki bo pod enotnim povelj¬
stvom in v obrambi skupnih koristi bra¬
nila vso Evropo, da tako reši Francijo
in Nemčijo. — Sovjeti so dvignili prvi
.— in to upravičeno — silen vik in krik
proti temu skupnemu lastniškemu kon¬
zorciju Francije in Nemčije. Po dogo¬
voru iz Potsdama bi morali sovjeti imeti
svoj glas v kontroli nad Porurjem. Toda
položaj se je od 1. 1945. silovito spre¬
menil. S tem nameravenim dogovorom
med Nemčijo in Francijo bo Porurje
služilo tistim, ki se pripravljajo na ob¬
rambo pred napadalci, to je za boj s so¬
vjeti.

Odpor Anglije proti dogovoru o po¬
vezavi Porurja s produkcijo v Loreni
tudi ni bil majhen. V Angliji hočejo
nadaljevati socialisti s svojo politiko na¬
cionalizacije. Državni aparat na vod¬
stvu industrije pa se v Angliji, kakor
tudi drugod, ni obnesel. — Najmočnej¬
ša evropska industrijska skupina pa
se sedaj misli povezati v svojevrsten
trust, ki bo precej podoben onim v USA,
ker bo gotovo pod USA kontrolo. Uved¬
ba takega načina vodstva ene najmoč¬
nejših industrijskih skupin na svetu bo
odločilno vplivala na vso angleško vladno
politiko o nacionalizaciji industrije. Ta¬
koj po sklepu londonske konference je
bila tajna seja vodstva delavske stran¬
ke in na tej so — kakor pišejo listi —
govorili o tem, kako naj delavska vlada
ustavi nadaljnje nacionalizacije.

Prve pošiljke atomskih bomb v Evropo

Kot najvažnejšo novico ob zaključku
londonske konference objavljajo listi
poročilo, da. so v USA sklenili, da bodo
razna oporišča v Evropi prejela prve
pošiljke atomskih bomb. V Angliji so to
že davno terjali, toda v USA so okleva-

tepovi; njenih dejanj ne določajo členi
pogodb in mednarodnih dogovorov, am¬
pak že računi in nazori bodočih povelj¬
nikov vojska. Tak napredek je diploma¬
ciji prinesla mrzla vojna, ko ji je dala
vzdevek “totalitarna diplomacija”.

li.

Pod vtisom te napovedi so bili razgo¬
vori zunanjih ministrov držav Atlantske
zveze. Komentarji podčrtavajo, da so
zlasti zastopniki malih držav terjali, da
bodi bodoča skupna politika proti so¬
vjetom taka, da varnost malih evrop¬
skih držav ne bo preveč izpostavljena.
Ako USA ne mislijo iti v politiki obo¬
rožene pomoči Evropi do skrajnosti (op¬
lašila je majhne države Trumanova na¬
poved, da mislijo USA zmanjšati izdat¬
ke za oboroževanje), tedaj naj store
tisto, kar je potrebno, da ostanejo zla¬
sti majhne države dovolj varne. Dan¬
ska in Norveška sta celo grozili z umi¬
kom v nevtralnost.

Poleg novice o pošiljki atomskih
bomb v Evropo se glasno objavlja klic
po “totalni diplomaciji.” V nekem ozi¬
ru je bila diplomacija vedno polno zapo¬
slena dokler ni odstopila svojega mesta
generalom, ki so morali z orožjem re¬
ševati, česar diplomacija ni mogla o-
hraniti. Diplomacija je prejela prizvok,
da bodi totalna v tistem trenotku, ko se
govori samo še o obrambi in o pošilj¬
kah atomskih bomb; vsebina mednarod¬
nih konferenc je polna samo vojaških
razmotrivanj. “Totalna diplomacija” v
dobi mrzle vojne je že vsa za oklepi in

“ZNOVA BOM DAL UKAZ...”
Predsednik Truman je imel na svo¬
jem potovanju po USA še več govorov
o zunanji in notranji politiki ter je med
drugim izjavil, da je USA. zapletena v
hudo in dolgotrajno borbo s svetovnim
komunizmom v prepričanju, da bo na
koncu ona odnesla zmago. Živčna vojna
bo trajala “nedoločen čas” in “če se bo
USA znašla v istem položaju, kakor
pred leti, bom znova dal ukaz o atom¬
skem bombardiranju sovražnika”, je
poudaril Truman.

PORAZ TURŠKE VLADE
Volitve v Turški parlament so nepri¬
čakovano prinesle ogromno zmago dose¬
danji opozicijski stranki demokratov, ki
so dobili 372, mandatov od 492; vlad¬
na stranka predsednika Izmet Inenija
je dobila samo 81 poslancev. Te volitve
so bile prve v zgodovini moderne Tur¬
čije, izvedene po vseh predpisih demo¬
kracije.

Slovenci, Slovenke! — Počastite
spomin naših junakov in mučencev.
Udeležite se spominske proslave v
nedeljo 4. junija 1950.

LA VIRGENCITA CRIOLLA

Uno de los mayores consuelos para los eslovenos, que llegamos a
la Argentina, fue el hallar en este Pcris la posibilidad de practicar libre-
mente las practicas religiosas. Nuestra patria Eslovenia ponia de ma-
niliesto ya a la primera vista de que alli vivia un pueblo profundamen-
te religioso. Miles de capillas diseminadas por todos los puntos mas
llamativos del pais imprimen a Eslovenia un caracter particular. En los
empalmes de los caminos y entre los campos abundan los crucifijos y
las hermitas con las imagenes de los santos proteetores. El lugar pri-
mordial ocupa alli la Santisima Virgen. No hay iglesia sin su altar, ni
časa sin su imagen. El punto centrico de la devocion Mariana lo consti-
tuyen el santuario nacional de Maria Auxiliadora en Brezje y de Nues¬
tra Senora en Monte Santo de Goricia. Alla acudia nuestro pueblo en
los dias de sus penas y de sus alegrias.

Al llegar a la Argentina nos dimos cuenta con nuestra gran sa-
tisfaccion, de que el pueblo argentino tambien demuesira un gran ca¬
rino a la Santisima Virgen, a la cual levanto el grandioso santuario
de Lujan, sitio de gracias especiales. Alli se concentran centenares de
miles de Criollos, alla peregrinamos tambien los eslovenos, y con ma-
yor fervor todavia, desde que tenemos en el lugar de honor en ese san¬
tuario, la imagen milagrosa de nuestra Maria Auxiliadora de Brezje.
que el pueblo esloveno eligio por su Reina.

Nos inspira gran alegria al observar la profunda confianza que
tienen los Criollos a la Virgen; sobremanera nos consuela el hecho de
que las autoridades publicas nacionales a la par con las organizacio-
nes privadas y publicas den tantos homenajes a la Virgen Santisima y
honren de tantas maneras a la que es nuestra Madre coraun.

Nuestra peregrinacion anual a Lujan persigue un doble objetivo:
Alli delante las imagenes de Lujan y de Brezje imploramos conliada-
mente todo lo que precisamos para el alma y el cuerpo; unidos alli con
los criollos nos entusiasmamos por los ideales comunes, empenados.
para hacer realidad de lo que es nuestro deseo mas sincero: compor-
tarnos bien en nuestra nueva patria.

Aeheson: Zgradili bomo mir na

razvalinah preteklosti

ACHESON je na zasedanje od¬
borov ameriške demokra t s k e

stranke, na katerem ga zastopa
njegov namestnik v zun. ministr¬
stvu James Webb, poslal spomeni¬
co, v kateri pravi med drugim do¬
besedno; “Danes so oči vsega sve¬
ta obrnjene v USA. Ste predstav¬
niki naroda, ki se je med vojno z
vsemi silami boril za mir in ki se¬
daj isto nadaljuje. Nismo sami v
tej borbi. Narodi izven železne za-
vese -stoje z nami m mi z njimi.

Milijoni mož in žena za železno
zaveso so z nami in mi z njimi.
Oni vedo, kakor tudi mi vemo, da
človek ni žival, da bi se vedno pu¬
stil živeti v strahu, v revščini in v
verigah. Oni vedo, kakor tudi mi
vemo, da morejo biti vsi narodi
svobodni, napredni in varni.

Toda oni vedo, kakor tudi mi
vemo, da svobodo, napredek in
varnost ni lahko pridobiti. Cena
je visoka  — visoka v tvarnih do¬
brinah in še višja v duhovnih za¬
htevah ter jo bomo morali plačati,
oni in mi. Prepričan sem, da jo bo-

\ do vsi svobodoljubni narodi radi
I plačali.

Če bomo to storili, bomo lahko
zgradili miren svet na razvalinah
preteklosti. Z dobro voljo bomo to
storili.

Amerikanci smo se naučili v
j dveh svetovnih vojnah in v depre-
| sij ah, ki so jima sledile, da nismo
srečni, če možje in žene v drugih
deželah podlegajo v borbi za svo¬
bodo, pravico, vero, prehrano in
za krov nad glavo. Čutimo, da se
| nam lahko isto zgodi, vemo pa, da
nas ne bodo v tujini spoštovali, če
ne bomo odločni v borbi za demo¬
kracijo in popolnoma pripravi je-
) na za obrambo demokracije.”

Ob omembi Organizacije ZN„
Marshallovega načrta, Trumano¬
ve doktrine ter pakta v Rio in At¬
lantske pogodbe ter ameriške vo¬
jaške pomoči, Aeheson zaključuje:
“Nikdar prej v zgodovini ni bile
tako konstruktivnih in delavnih
petih let v borbi za mir in svobo¬
do. Noben divjaški napad, bodisi
od zunaj ali od znotraj, nas ne bo
odvrnil od začrtane poti.”

BORBA NA ŠTIRIH FRONTAH

Paul Hofman, šef Marshallove pomo¬
či. je na zborovanju županov prestolnic
severo in južnoameriških držav, ki se
ga je udeležil tudi buenosaireški župan
De Benedetti, izjavil, da “se bo moral
j zahodni demokratski svet boriti na šti¬
rih frontah, če hoče poraziti komuni¬
zem: na vojaškem, političnem, gospo¬
darskem in informativnem polju.” Z vo-
I jrško intervencijo zahodne demokracije
lahko preprečijo vojaški prodor komu¬
nizma, s politično borbo lahko zagoto¬
ve svobodne volitve v vseh državah, z
gospodarsko pomočjo ohranijo in izbolj¬
šajo življenjski standard in dobro infor¬
mativno službo lahko tolčejo komunis¬
tične laži in branijo demokratske svo¬
boščine.

Najnovejša ameriška reketa je doseg¬
la pri poskusih v White Sands, v New
Mexico, v USA, višino 254 milj.

V USA so izdelali magnetni protile¬
talski izstrelek, ki ga bo sovražno leta¬
lo privleklo nase ter bo ob udarcu ob
letalo eksplodiral. Izstrelki bodo po
radiju vodeni do bližine sovražnega le¬
tala ter jih bodo spuščali v glavnem z
letalonosilk.

Pri ZN so ustanovili poseben “Odbor
za zaščito človečanskih pravic” v okvi¬

ru že ustanovljene tozadevne komisije.
Odbor bo spadal pod okrilje Gospodar¬
skega in socialnega sveta ZN.

General Vandenbfrg, poveljnik amer.
letalstva, je ponovno zahteval zvečanje
ameriške letalske vojne sile. Zahtevo
je podprl z izjavo, da bi bila trenutno
ZSSR v slučaju vojne v zraku nadmoč-
na nad USA.

Enajst USA vojnih ladij je priplulo
V Lizbono na Portugalskem.

★

ZSSR je protestirala pri ameriški vla¬
di, ker je MacArthur predčasno izpustil
iz zaporov nekatere japonske vojne zlo¬
čince. Ameriška vlada je sovjetsko no¬
to odbila.

■k

Sovjetska špijonažna mreža v Perziji
se je podrla, ko je nek uradnik sovj. de¬
legacije celoten seznam aktivistov ter.
akcij še gorkega nesel perzijski policiji.
Iz Moskve pa še nadalje pošiljajo pro¬
testne note zaradi navzočnosti amer.
specialistov.

Kitajski nacionalisti so pričeli bom¬
bardirati z rižem okupirano ozemlje ter
so v eni noči zmetali 27 t. riža ter
270.000 letakov.

Med Maotsetungom ter Hočiminhon*
bo v kratkem podpisana vojaška pogod¬
ba.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires# 18. V. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

Gospod Janez se poslavlja

Napak! Gospod Janez Hladnik se ne
poslavlja, ampak samo prestavlja tori¬
šče svojega dela na drug kraj, bolj skro¬
men po videzu, pa bolj ugoden za nas
vse. Gospod Janez gre kot dober pas¬
tir za svojimi ovčicami v Lanus, kjer si
jc tudi stotine slovenskih družin zače¬
lo graditi svoje skromne domove. Cerk¬
vena oblast mu je dala v oskrbovanje
skromno kapelico Sv. Jožefa, kjer bo
treba iz nič organizirati novo župnijo,
ki bo obsegala tudi znano slovensko ko¬
lonijo, ki se poraja kot plod neutrud¬
nega dela g. Janeza in njegovih sode¬
lavcev.

G. Janezu čestitamo iz celega srca,
kc je kot slovenski duhovnik prišel do
samostojnega in tako odgovornosti pol¬
nega mesta,

G. Janez zasluži, da ga spremljajo
naše dobre želje. Je eden izmed tistih
slovenskih delavcev, ki je pripravljen
Vedno in ves žrtvovati se za dobro
stvar. Naše želje so še toliko bolj iskre¬
ne, ker vemo, da njegova oddaljitev iz
mestnega središča ne pomeni oddaljitve
od njegovega vsestranskega dela v ko¬
rist Slovencem.

Delati! To se mi zdi, da je osnovna
poteza v življenju g. Hladnika. Mislim,
da v njegovem zasebnem slovarju ne
obstojata besedi . truden in počitek
Vsakdo, ki ga malo pozna, se čudoma
vprašuje, kako zmore toliko letanja, to¬
liko dela, toliko drobnih opravkov. Kdor
ga pozna bolje, ve, kje je skrivnost: v
njegovi neizčrpni energiji. Ko je pri
sv. Rozi še vse pri počitku, je on že
na nogah. Z brevirjem v roki čaka pri
spovednici na spovedance tja do zadnje
maše, ki je seveda njegova in še čez.
In ko mine polnočna ura, skuša naš
garač tolči čim lažje po tipkah, da bi
ne motil počivajočih, kajti mora nujno
opraviti še toliko nujnih stvari: pre¬

staviti članek v kasteljanščino, napisa-'
ti nekaj prošenj kdo ve koliko stotin, če
ne tisočev jih je že natipkal! — naredi¬
ti to in ono vlogo na oblasti, odgovori¬
ti na sto drobnih osebnih vprašanj, ki
mu jih zastavljajo njegovi znanci in ne¬
znanci z vseh koncev sveta. In poleg
tega je vedno povsod: V Lanusu in A-
vellanedi, na Martinezu in Paternalu,
San Martinu in Ramos Mejiji, pri dru¬
žinah starih in novih Slovencev, in še
vsako toliko časa v Uruguayu in v
Cordobi in ne vem kod še vse. Pozna
pota vseh tramvajev in njih najugod¬
nejše kombinacije, pozna vse ulice in za¬
kotja tega velemesta in menda vse hi¬
še, koder žive slovenski ljudje, dobri
in slabi, ve kje in kaj delajo, od kod so
doma in kaj jih teži. Čel mislimo, da je
bil g. Janez celo desetletje edini, ki je
po pravi poti vodil Slovence v Argenti¬
ni, moramo odkrito priznati, da je edi¬
no on zmogel to delo in da je bil na¬
čin njegovega dela pravilen in zato bla¬
godejen.

Prav je, da danes ponovno povdarimo
en sad g. Hladnikovega dela za Slo¬
vence, ki je bil za nas, begunce, živ-
ljenskega pomena. Vsi vemo kako si je,
prizadeval, da smo se Slovenci 'lahko
naselili v Argentini. Začelo se je z av¬
dienco pri g. predsedniku vlade, ki je
dovolil vselitev 10.000 slovenskim be¬
guncem. Nato so sledila neskončna
pota okoli vselitvenih oblasti dokler se
niso dosegle znane vselitvene olajšave.
In ko se je naša revščina začela nase¬
ljevati v svoji novi domovini, ni bilo
neprijetnosti, zapleta in skoro nepre¬
magljivih težav, pri katerih ureditvi bi
ne bil g. Janez odločilno sodeloval.

V Lanus bodo g. Janeza spremljale
dobre želje tisočev Slovencev. Naj mu
Bog da še nadalje zdravja in optimiz¬
ma. Da bi ga prosili, naj se tudi na
svoji novi postojanki posveti z vso vne¬
mo delu za Slovence, se nam zdi kar ne¬
potrebno, ker vemo, da bo za Slovence
delal z vso vnemo tudi v bodoče, ker
g. Janezu je delo življenska potreba.

G. Janezu želimo, da bi svojo novo
dušnopastirsko postojansko tako ure¬
dil, da bo imel kam spraviti Slovence,
ko mu bodo prišli čestitat za srebrno
mašo!

V spor med Izraelci in Arabci je pri¬
čel posegati veliki Mufti Hadj Aniin El
Husein, ki je najodločnejši nasprotnik
kakršnega koli popuščanja proti Izra¬
elu.

*

ZSSR je od Italije zahtevala 85 dola¬
rjev za vsako tono pšenice t. j. 10 dolar¬
jev več kot Amerikanci. ZSSR bo doba¬
vila Italiji okrog 200.000 t.

ZSSR je na prošnjo Grotewohla
zmanjšala vsoto vzhodnonemških repa¬
racij za polovico; plačali bodo Nemci
aamo še 3171. milijonov dolarjev.

IZ TEDNA V TEDEN

Obnova stikov med FLRJ in Grčijo se

bliža uresničenju, kajti v principu sta
se že obe vladi dogovorili; pereč je še
najbolj problem 9506 grških begunskih
otrok v FLRJ.

FLRJ je Albaniji zagrozila s hujšimi
ukrepi, ako takoj ne prekliče prepove-
vedi prostega gibanju jug. diplomatov
na alb. ozemlju.

Enotni delavski sindikati FLRJ so te

dni izstopili iz Svet. sind, zveze, ki tre¬
nutno zboruje v Budimpešti ter je ime¬
la na programu tudi izključenje jug.
kem. sindikatov iz Zveze, češ da deluje¬
jo proti interesom proletariata; jug. sin¬
dikati pa so izstopili iz protesta proti
manevrom Kominforma; ne bodo se
priključili nikaki drugi zvezi in bodo o-
stali, dasi še naprej komunisti, strogo
nevtralni.

“Zaradi popolnega pomanjkanja svo¬
bode pri splošnih volitvah v Jugoslaviji”
je zapustil titovo dipl. službo Bora Po¬
povič, gosp. ataše FLRJ ambasade v
Londonu.

FLRJ je ponovno uvedla blok med
svojo zono Trsta in Ameriško ter priče¬
la s temeljitimi preizkavami potnikov.

Kcminformu zvesta KP Trsta je pre¬
povedala svojim članom in somišljeni¬
kom nakup jug. cigaret.

*

Italijanski vladi bo amer. vlada poso¬
dila 10 transportnih ladij za prevoz e-
migrantov v dežele Južne Amerike.

V Neaplju so komunisti namesto
štrajka pri izkladanju orožja iz Ame¬
rike odnesli 4000 m telefonske napelja-
ter tako preprečili zvezo med pri¬
staniščem in policijsko centralo.

116 It. komunistov je bilo obsojenih
na zaporne kazni od 4 mesecev do 28
let zaradi nemirov, vprizorjenih po
neuspelem atentatu na Togliattija 14.
julija 1948.

*

Medtem ko amer. časopisje napada na
splošno Nemce v zah. zoni, češ da so
preveč nevtralni v “mrzli vojni”, je pri¬
šla iz Moskve novica, da ZSSR  nima
več nemških ujetnikov razen 9717 obso¬
jenih zločincev, 3815 obtoženih voj. zlo¬
činov ter 14 bolnih. V ZSSR bi bilo se

1 milijon in pol ujetnikov.

Svetovne časopisje meni, da nastane
vprašanje, ali so se Sovjeti lagali leta
1945., ko so objavili, da imajo 3 in pol
milijone ujetnikov, ali lažejo sedaj ali
pa so 1 mil. in pol ujetnikov izbrisali
iz sveta. Najresnejšo besedo je k tej no¬
vici podal kolnski kardinal Frings, ki je
dejal, da se morajo Nemci ob tej novici
spomniti na vsa grozodejstva, storjena
nad sovj. ujetniki leta 1941-42, Sovjeti
pa naj se spomnijo, da jih nemško pos¬
topanje iz teh let še ne upravičuje k
takšnemu maščevanju.

Kurt Mufller, nemški komunist štev.

2 je bil izključen iz partije zaradi troc¬
kističnega rovarjenja; Mueller, ki je bil
tudi poslanec bonnskega parlamenta, je
svoj mandat odložil.

Bormannov adjutant Besenfelder se je
po petih letih ilegalnega bivanja sam
javil oblastem, računajoč na majhno za¬
porno kazen v smislu novih zakonov. O
Bormannu pa ne ve ničesar.

Zah. nemška vlada sobglasno o-
dobrila pristop k Evropski zvezi. Ade¬
nauer je istočasno izjavil, da pristop
Zah. Nemčije k Atlantskemu paktu še
ne pomeni nemškega priznanja franco¬
ske priključitve Posaarja. O sklepih z
zun, min, v Londonu je dejal, da pome¬
nijo velik korak h konsolidaciji razmer
v Zahod. Nemčiji.

★

Švedskai bo dobila 2 milijona dolarjev
kredita v okviru Organizacije za gospo¬
darsko sodelovanje (evropskih držav)
ter bo s tem nabavila petrolej v Sev. in
Južni Ameriki.

★

Na Ogrskem so pobili doslej že 230
duhovnikov, kakor poroča ‘Givilta Cat-
tolica.’ Preganjanje je vedno hujše.

Predstavniki vseh veroizpovedi na
Ogrskem, bivajoči v emigraciji so skup¬
no z bivšim admiralom Hothyjem po¬
slali protestno noto konferenci zun. mi¬
nistrov v Londonu zaradi usode mad¬
žarskih ujetnikov v ZSSR.

★

Dva poljska diplomata sta pobegnila
iz Finske na Švedsko. Zapustila sta
službo ter se nameravata podati v Juž¬
no Ameriko;

Poljska kom. vlada je bila preurejena
po sovjetskem vzorcu. Maršal Roko-
sovski, importifani poveljnik poljske rde¬
če vojske, je postal član Politbiroja
poljske KP; s tem je kontrola Sovjetov
še močm-jša.

“Pravda” je k Schumanovemu pred¬
logu zapisala, da je Francija s tem pro¬
dana mednarodnemu kapitalizmu in se¬
vernoameriškim bankirjem.

★

Sedem rdečih kitajskih divizij je pri¬
pravljenih za napad na otok Čusan.

•k

Avstralski vladi je bil predložen za¬
kon o prepovedi kom. stranke; vodilni
komunisti pa izjavljajo, da se bodo tem
nameram upirali z vsemi dovoljenimi
sredstvi, vsekakor pa bodo kot najmoč¬
nejše orožje porabili serijo štrajkov
med delavci, od katerih jih oni obvlada¬
jo okrog 220.000. Kom. stranko so že
prepovedali!

★

Novoimenovani svetnik amer. zuna¬
njega ministrstva Foster Dulles se
je v govoru pred člani amer. Odbo¬
ra za mednarodno pravo zavzel za re¬
organizacijo ZN. Dobesedno je izjavil:
‘ Listina in članstvo ZN sta že zasta¬
rela. Datirata iz 1. 1945. Mnogo novih
narodov je vstalo. Prišla je atomska

Predsednik senatnega zun. politične¬
ga odbora Connally je podal slično izja¬
vo, vendar s trditvijo, da se “za sedaj še
verjetno mrzla vojna ne bo spremenila
v vročo.”

Ameriško obrambno ministrstvo je
objavilo, da ima 'USA v zahodni Nem¬
čiji trenutno 140.500 vojakov priprav¬
ljenih’ za borbo. Poleg teh je v Berlinu
85.000 ameriških vojakov. Isto ministr¬
stvo je tudi objavilo, da se nahaja na
Daljnem vzhodu v glavnem na Japon¬
skem, 123.500 ameriških vojakov. Dru¬
gi oddelki so še na Okinawi, Koreji in
na nekaterih otokih, ki so pripadali pred
vojsko Japonski. Vsega skupaj je zu¬
naj USA 600.000 ameriških vojakov, t.
j. nad 40% ameriške vojske, ki se tre¬
nutno nahaja pod orožjem.

★

Stalin se je ob svoji 70 letnici brez
dvoma spomnil, da od 22 članov prvega
centralnega komiteja Vsezvezne KP.
(boljševikov) živita samo še on in pa go¬
spa Kolontajeva, bivša ZSSR poslanica
na Švedskem. Od pokojnih so trije umr-
I li naravne smrti, ostalih 17 pa je bilo
na povelje preživelega poslanih v “XIII.
brigado...”

★

Na ozemlju nekdanjega III. Reicha

doba. Svet se ni umiril in se zato tudi | vlada sedaj v celoti dolga VTsta oblast-

Združeni narodi ne morejo ustaliti.”
Kritiziral je izolacionistične skupine v
USA in izjavil, da so “dejansko te sku¬
pine predstraža komunizma, ki hoče ob¬
krožiti in izolacionirati USA, da bi ji
lahko dal poslednji udarec. Rešili bomo
svojo lastno svobodo samo, če se od¬
ločno vržemo v borbo za ohranit e v svo¬
bode drugih narodov.”

Demokratski vodja senata Scott Lu¬
cas, je podal v senatu izjavo o medna¬
rodnem položaju z ozirom na “mrzlo
vojno” med USA in ZSSR in izjavil, da
je ta vojna stopila v novo fazo in da
“je novarnost vojne; sedaj večja, kakor
kdaj koli od 1. 1945 dalje. USA sicer ne
bo pričela vojne, če ne bo direktno na¬
padena, je pa položaj tako kritičen, da
se morajo svobodni narodi združiti v
celoto, ki ne bo imela nobenega usmi¬
ljenja z ZSSR.”

nikov; od tega dva predsednika, 2 min.
predsednika centralne vlade (za vzhod
in zahod), 13 zvez ministrov, 14 min.
predsednikov dežel, 110 deželnih min.,
1 predsednik senata, 1 veliki župan, 24
senatorjev, 731 drž. poslancev, 43 čla¬
nov zveznega sveta in 1242 dež. po¬
slancev; poleg naštetih sta- v Berlinu še
dva velika župana, 11 izvoljenih sveto¬
valcev, 14 imenovanih, 120 občinskih
svetovalcev; v Posaarju pa imajo še
min. predsednika, 5 ministrov, in 50 po¬
slancev.

*

Po nekaterih poročilih je zadnja voj¬
na veljala 1 trilijon — 1000 milijard do¬
larjev. S tem denarjem bi vsem dru¬
žinam na zemlji mogli postreči s pet¬
sobno hišo, garažo in avtom, na vsakih
5000 prebivalcev pa bi postavili eno šo¬
lo in eno bolnišnico.

SLOVENSKI KONCERT V ANGLIJI

PISMO IZ ANGLIJE

_1BH

'

■t&alča

Rochdale 22.IV.

Tudi mi iz Anglije se malo oglasimo
v Vašem cenjenem listu, ki ga tudi tu¬
kaj z veseljem čitamo. Za to se čutimo
dolžne, da malo pokažemo, da tudi tu¬
kaj ne spimo, ampak, da se tudi malo
gibljemo.

Bolj razgibani smo postali tukaj na
severu Anglije, potem ko se je sem
preselil naš priljubljeni in nadvse de¬
lavni g. župnik I. Kunstelj, ko se jd na
njegovo pobudo ustanovil Slovenski pev¬
ski zbor. Na Vel. ponedeljek se je
predstavil javnosti z nekaterimi pevski¬
mi točkami.

Priredidev je nad vse pričakovanje
uspela. Udeležilo se je je okrog 60 Slo¬
vencev in Slovenk iz bližne in daljne
okolice Rochdale.

Trdno upamo, da ne bomo obstali na

1950  - ANO DEL LIBERTADOR GENERAL SAN MARTIN

TEATRO ODEON
Empresct: JOSE PEDRO CARAMBAT

ESMERALDA 367

T. E. 31 - 3633

začetni poti, ampak šli pogumno na¬
prej po vzgledu naših bratov v Ar¬
gentini in drugod po svetu, ko si pov¬
sod s svojo kulturo in delovnostjo pri¬
dobivajo ugled dobrih delavcev in poš¬
tenih ljudi, katere imajo povsod radi.

V splošnem so tu delovni in živi jen¬
ski pogoji zadovoljivi, tako, da so se vsi
naši ljudje lepo oblekli, in nekateri tu¬
di prav pridno pošiljajo pakete domov.
Veliko jih pa ima že prav lepo število
funtov v bankah.

Nekateri bolj korajžnji in podjetni so
pa že kupili svoje hiše in tudi z avtom
se eden tukaj v bližini postavi.

Za danes dovolj in končno prav is¬
kren pozdrav vsem bralcem Svob. Slo¬
venije po vseh kontinentih, koder se
Slovenci nahajamo.

Bog živi,

France.

P E V S K I KONCERT

ALTISTKE

FRANJE GOLOBOVE

operne in koncertne pevke

V PONEDELJEK, 5. JUNIJA ob 9.15 uri zvečer

Na sporedu so pesmi in arije skladateljev:

Carissimi, J. S. Bach, Mozart, Gluck, Verdi, Musorgsky, Buchardo,
Schubert, Borodin, Škerjanc, De Falla in Respighi

Pri klavirju pianist in skladatelj prof. Jože Osana

VSTOPNINA: Lože (za štiri osebe) od $ 50.— do $ 21.—; parter sedeži po
$ 10.—; sedeži na balkonu in galeriji od S 8. — do $ 3.—

ARGENTINA

Argentinsko vojaško odposlanstvo
v USA. Na povabilo ameriških obo¬
roženih sil je odpotovalo v USA pod
»vodstvom šefa argent. glavnega šta¬
ba generala Viktorja Maja argent.
vojaško zastopstvo, sestavljeno iz vi¬
sokih generalštabnih oficirjev. V
USA pripravljajo odposlanstvu ar¬
gentinske vojske slovesen sprejem.
Člani argent. vojaške misije si bodo
v USA kot njeni gostje ogledali vse
važnejše tam. voj. ustanove.

Zakladni minister dr. Cereijo se je

po daljšem bivanju v USA vrnil v
Bs. Aires. Po vrnitvi je najprej po¬
ročal predsedniku generalu Peronu o
vseh svojih razgovorih z ameriškimi
vladnimi in gospodarskimi osebnost¬
mi, nato je pa dal častikarjem dalj¬
šo izjavo o svojem delovanju v Sev.
Ameriki. Potrdil je odobritev kredi¬
ta, ki ga bo dobila Argentina v USA
v višini 125 milijonov dolarjev. Kre¬
dit bo služil za plačilo starih dolgov
in za nabavo poljedeljskih strojev.
Minister dr. Cereijo je tudi napove¬
dal, da se bo obseg izmenjave gospo¬
darskih dobrin med obema državama
v bodočnosti še povečal.

Predsednik general Peron in nje¬
gova gospa sta v torek povabila na
kosilo v letno rezidenco v Olivosu
vse člane vlade in senatorje ter po¬
slance peronistične stranke. V govo¬
ru se je predsednik republike vsem
zahvalil za vestno izvrševanje zaupa¬
nih nalog.

Marija Eva Peron je na dan sani¬
tetnih del odprla na Floresu veliko
moderno delavsko obednico z vsemi
stranskimi prostori. Pri teh delih je
bil zaposlen tudi 1 Slovenec.

Dr. Oscar Ivanissevich, prosvetni
minister je podal ostavko. Predsed¬
nik jo je sprejel. Za njegovega na¬
slednika je začasno imenovan pravo¬
sodni min. Dr. Belisario Gache Piran.

Po vsej Argentini so se prejšnji
četrtek spominjali 137. obletnice na¬
rodne himne, za katero sta pripravi¬
la besedilo don Vicente Lopez in Pla¬
neš, glasbo pa don Blas Parera.

Argentinska vlada je podelila viso¬
ko odlikovanje vrhovnemu zav. vo¬
jaškemu poveljniku med drugo svet.
vojno generalu Dwightu Eisenho-
wer-ju. Odlikovanje mu bo izročil
šef zvezne policije general Bertollo.

V Bs. Airesu in ostalih provincah
že več kot dvajset let ni bilo v jesen¬
ski dobi take vročine (29 stop. C z
90. odstotno vlago kakor je bila prej¬
šnji teden. V nedeljo zjutraj se je pa
vreme spremenilo z močnimi nalivi
ter padcem temperature na 14 stop.'

V Salti zaseda drugi kongres za
načrtno ureditev argent. severoza¬
hodnih provinc. Kongres je izdelal
tudi štiri predloge za premestitev
argent. prestolnice v središčno po¬
dročje Argentine.

“Bahia Aguirre” se imenuje nova
ladja argent. vojne mornarice. Izde¬
lala jo je kanadska ladjedelnica v
Halifaxu, ki bo še to leto dobavila
argentinski vojni mornarici ladji
“Bahia Buen Suceso” in “Bahia The-
tis”.

V Buenos Airesu je po zadnjem
popisu med 6. in 21. letom 4.338 ne¬
pismenih. Od teh jih odpade na šolo¬
obvezna leta od 6-13 leta. 1.891, na
leta od 14. do 21. pa 2.447. Dečkov
je nepismenih 978, deklic pa 913. Od
vsega števila je Argentincev nepis¬
menih 1.750, tujcev pa 141.

Gospodarski svet je sklenil, da za
mleko in mlečne izdelke ne bodo več
veljali predpisi o maksimiranih ce¬
nah. S tem pa ni rečeno, da bodo ce¬
ne mleku lahko poljubno zviševali,
ker ima min. za trg. in ind. naročilo,
da mora določiti dobiček px’odajalcem
in osnovno ceno proizvajalcem. Po¬
meni samo to, da bo vlada začela da¬
jati trgovini več svobode.

železniški promet med Argentino
in sosedno republiko Chile so morali
zaradi snežnih zametov prekiniti. V
Andih je v zadnjih dneh zapadlo več
kot 1 m snega.

Z argentinskim potniškim letalom
je prispelo v Bs. As. več britanskih
letalskih strokovnjakov, ki bodo os¬
tali na službi v republiki.

Tramvajski in avtomobilski delav¬
ci so med sabo zbrali znesek nad 6
milijonov pesov ter so ga izročili
Mariji Evi Peron za socialno ustano¬
vo, ki deluje pod njenim imenom.
Predsednik general Peron je delavce
opozarjal, naj v let. in prihodnjem
letu še bolj utrde svoje sindikate.

Buenos Aires, 18. V. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice (jz Slovenilo-

m a.

Slovenci v Argentini

Buenos Aires, 17. maja.

TONE IN JAKA

‘‘Kako st' kaj počutiš pri delu na stav¬
bi?” se je pozanimal Jaka.

“Pri miru me pusti. Danes sem slabe
volje,” je odsekal Tone.

“Pa vendar ne, da bi ti spet tam ne
bilo kaj po volji,” je dalje silil Jaka v
Toneta. “Nekaj te je moralo pičiti, da
ti je udaril žolč na dan.”

“Kako naj bi bil zadovoljen?” se je
Tonetu razvezal jezik. “Sem mislil, da
bom kaj več zaslužil in prihranil pa je
fige vredno tudi to. Tri dni delam, pa
sem že dvoje hlače strgal. Se natak¬
neš na žebelj tam, kjer misliš, da ga
ni, pa se ti prepara hlačnica po vsej
dolžini. Potem pa še ta nerodnost, da
kažeš gola bedra. Še za hlače ne bom
zaslužil sproti, če bo šlo tako naprej.
Pa še večna žeja, ko se pariš na soncu.
Če piješ vodo, si zanič kakor goba, če
piješ vino, se ti vrti v glavi, pivo je pa
drago. Res, nisem mislil, da je tako na
stavbi. Pa še kako se utrudiš. Zdaj če¬
peti na kolenih, zdaj viseti na eni roki,
z drugo pa pribijati žebelj. Nositi des¬
ke in tramiče po visokih odrih, kjer še
prazen ne hodiš varno, kaj še le obložen
s takim nerodnim tovorom. Jaz nisem
za tako delo. Nekega dne bom cepnil z
visokega odra in se raztreščil, da me
\si zdravniki ne bodo več zložili sku¬
haj.”

popoldanske pobožnosti je bil namenjen
za ogled muzeja Lujanske Matere Bo¬
žje in Nacionalnega argent. muzeja.

Ob štirih popoldne so slovenski ro¬
marji zopet pohiteli v Marijino bazili¬
ko. Po govoru g. Girila Demšarja se je
radi slabega vremena razvila procesija
kar po prostrani-^ baziliki. Na začetku
procesije so postavni fantje nosili ar¬
gentinsko, slovensko in papeško zasta¬
va ter slov. cerkvena bandera. Milostno
podobo Brezjanske Matere božje, ki ima
od lanskega leta svoje zavetišče na čast-
nom prostoru tudi v tem veličastnem
svetišču Lujanske Matere božje, so no¬
sili na posebni pripravi slovenski fantje
v narodnih nošah, spremljala so jo pa
dekleta prav tako v narodnih nošah.
Kip Lujanske Matere božje so pa vozili
po baziliki tudi slov. fantje, oblečeni v
modre hlače in bele srajce z modrimi
kravatami, spremljala so jo pa slov. de¬
kleta v dolgih belih oblekah s cvetlica¬
mi. Procesija se je med prepevanjem
slov. Marijinih pesmi pomikala po stran¬
skih ladjah in se nato po glavr.i ladji
vrnila pred glavni oltar, kjer so bile na¬
to pete litanije z blagoslovom.

Zaključna romarska slovesnost je bi¬
la v stranski ladji pred milostno podo¬
bo Brezjanske Matere božje Slov.
duhovščina je tu blagoslovila razne ok¬
raske (slov. grb) in spominsko ploščo
na lanskoletno slov. romanje.

Po tej zaključni slovesnosti so se
slov. romarji podali na postajo Lujan-
Basilica, kjer jih. je že čakal romarski
vlak in jih nato v veselem in zadovolj¬
nem razpoloženju odpeljal nazaj proti
Capitalu.

PLANSKA"SETEV BREZ PLANOV "“"j

“Če se v teh dneh ustaviš v kaki |
ljubljanski zadrugi, in vprašaš zadruž¬
nike, kako sejejo, ti povedo, da kar do¬
bro. Če jih vprašaš, če se drže setvene¬
ga plana, pravijo, da to že, toda ne tis¬
tega, ki bi ga morali potrditi nekje pri
oblasti, na rajonu ali na mestnem ljud¬
skem odboru. Zgodba o teh planih pa je
tale. Sestavljeni so bili prav za prav že
trikrat, prvič lani v septembru. Tedaj
so sodelovali pri sestavljanju poverje¬
ništvo za kmetijstvo MLO, Zveza kme¬
tijskih zadrug, rajonski ljudski odbori
in so bili tudi plani realni. Toda kmalu
so se nekje spomnili, da ti plani prav
za prav niso dobri in so vse skupaj po¬
stavili na glavo. Treba je bilo sestaviti
dodatne plane. Te plane je poverjeniš¬
tvo za kmetijstvo izdelalo v pisarni in
je naročilo zadrugam, naj jih na zborih
zadružnikov sprejmejo. Toda ni bilo
dolgo, ko so prišla povsem nova navodi¬
la in nekaki obrazci za sestavo setve¬
nih planov. Po novem načinu so setvene
plane sestavili in sprejeli zadružniki na
svojih zborih do 20. februarja letos. To¬
da sedaj, ko so bili plani dokončno ses¬
tavljeni, si zadružniki z njimi še vedno
niso mogli pomagati, ker so plane pos¬
lali v potrditev nekam na rajone in
mestni ljudski odbor, odkoder se pa ze¬
lo dolgo niso vrnili. Tako pred štirinaj¬
stimi dnevi, ko je bila setev že v pol¬
nem teku, nobena zadruga še ni imela
svojega plana. Prvi je oddal Rajonski
odbor IV pred 14 dnevi zadrugi na Vi¬
ču, rajonski odbor III. je plane oddal
svojim' zadrugam pred enim tednom, ra¬
jonski ljudski odbor I. in II. jih pa še
do danes nista oddala in pri tem je na
primer zadruga na Ježici setev že kon¬
čala. Ob vsem tem se pač ni treba ču¬
diti zakaj nam danes primanjkuje pa¬
pirja.”

Dobesedno tako je zapisal “Slov.
Por.” v Ljubljani, ki je pa tudi objavil
poziv “vsem pridelovalcem, množičnim
organizacijam Osvobodilne fronte in
ljudskim odborom, v katerem roti vse,
naj napno vse sile, da bo “setveni
plan” izpolnjen. Na kmete se obrača
in jih poziva: “Od vas pričakujemo”...
Kmetijske zadrugo opozarja: “izpolni¬
te svoje naloge...” kmečke obdelovalne
zadruge in državna posestva: “Preglej¬
te svoje operativne plane in spomla¬
danske setve’ še enkrat...! traktorske
brigade: “Uvedite povsod delo v izme¬
nah...”; frontne organizacije: “Vaša

naloga je...”; ljudske odbore: “Vi nosite
odgovornost...” V proglasu tudi bere¬
mo: “Poleg pomoči, ki vam jo nudi
fronta, se poslužujte po potrebi tudi za¬
konskih določil. Za mobilizacijo vprež¬

Društvo Slovencev bo tudi letos
priredilo tradicionalno proslavo v
spomin in počastitev v drugi sve¬
tovni vojni in v komunistični revo¬
luciji pobitih Slovencev. Letos bo
ta' proslava v nedeljo 4. junija ob 5.
uri popoldne v dvorani San Jose,
Azcuenaga štev. 158.

“Verjem, da smo določeni od u-
sode, da vidimo velike s-premembe
v Cerkvi v smislu večje demokra¬
tičnosti. Sluziti samo Bogu in
ljudstvu!”

Naslednji dve strani sta bili prazni;
pomenita, da dva dni oče Šimom ni ni¬
česar zapisal.

Tretja stran pa je zopet govorila:

“Od drugega, dne prvega tedna
‘ticrija’ že nisem videl Ivane Ta¬
bor."

In nato malo niže:

“Mislim, kar so mislili in trpeli
moji starši in prastarši in vsi moji
predniki od Adama sem.”

“Prepričan sem, da moje misli
pridejo vame po njihovi krvi, in
vedno samo po zaslugi ženske.”

“Sem morda zadnji svojega ro-
d.u? Naj torej misli, ki se prinaša¬
jo samo po zvezi krvi, umrejo z
mano ?”

In naslednji dan:

“Začel se je veliki post med me¬
nihi. Obnova gregorjanskih ob¬
ljub. Jaz sem ponovil obljubo z ne¬
kim posebnim namenom, ki je

ne živine in strojev daje osnovo zvez¬
na uredba. Izdajajte naloge za njihovo
mobilizacijo, če ni uspela na prostovolj¬
ni podlagi. Gospodarstvom, ki imajo se¬
me, gnoj, delovno silo, stroje in vprego,
torej vse možnosti, pa orne zemlje zaradi
špekulacije ne obdelajo v krajevno obi¬
čajnem roku, smejo v interesu skupno¬
sti. posejati njegove površine državna
posestva ali zadruge. Žel bo, kdor bo,
sejal.”

Pregled zasejanih površin je pa bil
napovedan za 16. april.

"Nekaj nekulturnih zgodbic o “kul¬
turni” trgovini in postrežbi.” Pod tem
naslovom smo brali v “Ljb. Por.’ dalj¬
ši sestavek, iz katerega povzemamo sa¬
mo naslednje glavne ugotovitve:

“Pred mestnim magacinom “VOLNA”
v Frančiškanski ulici se preriva veli¬
ka množica. “VOLNA” je dobila volne¬
no blago za obleke; potrošniki so se
postavili že v ranih urah v vrste, gruča
pred trgovino je bila vedno večja, ved¬
no večje je tudi postajalo prerivanje,
prerekanje, včasih že kar nevarno živ¬
čno. vse zaradi vprašanja: kdo je na
vrsti? Reda ni bilo nobenega. Po 6 in
6 so jih spuščali v trgovino. Toaa kako
priti spet ven, ko se nihče ni hotel od¬
makniti od vrat, da ne izgubi mesta.
Ko sem šel popoldne spet mimo, je bor¬
ba še trajala, cesta je bila dobesedno
zasedena —- Naslednjega dne sem doži¬
vel nekaj podobnega pri metlah. Met¬
le in sirkove krtače gospodinje zelo po¬
grešajo, saj zaležejo te stvari več kot
vsi. tedni snage brez metel in krtač!
Majhne količine metel so se zdaj poja¬
vile na trgu na stojnicah. Seveda spet
borba; ljubljanske in kmečke gospodi¬
nje se ženejo za- vsako metlo posebej.
Vrste nobene.; če dobiš metlo, te ne spu¬
stijo ven. Pa še delitev mesa! Mesa ni
mnogo, potrošnikov pa veliko. Žene
vstajajo rano, da imajo mesto, ko zač¬
nejo deliti ob 5 meso. V soboto 4. 3.
So spet čakale že na vse zgodaj in ča¬
kale... Na srečo so okoli 5. in 6. ure zju¬
traj zvedele, da mesa ne, bo; kaj res ni
mogoče poprejšnji dan objaviti, da me¬
sa ne bo ali pa vsaj na mesnicah nabi¬
ti?— Pa tudi pred pekarijami so stalno
vrste. Vsaj za kruh bi morali to odpra¬
viti. — Tudi kinematografi so pogla¬
vje zase. Treba je čakati na vstopnice
tudi 3 ure in več... — Lahko bi navajal
dalje in dalje o kačah pred delitvijo
čevljev pred “Triglavom”, o gostilnah,
kjer gostje mro od žeje in nepostrežbe.
— Dobro bi bilo napraviti tudi popis
naših kačarjev in reparjev, mnogo od
njih bo že kar poklicnih....”

Vsekakor zanimiva, a skrajno žalost¬
na zgodbica iz vsakdanjega življenja
ljudi v Ljubljani, ki jo resnično doživ¬
ljajo . — še sedaj, po petih letih komu¬
nistične “osvoboditve”. To zgodbico
pripoveduje list, ki zagovarja ta režim,
katerega predstavniki pa govore doma
in pošiljajo v syet poročila, kako je
“ljudska oblast” doma dosegla, da je
sedaj že vsega, dovolj, da so 'ljudje “za¬
dovoljni” in “navdušeno” podpirajo to

zdaj še skrivnost med Bogom in
menoj.

Na ta način ne bom zadnji svo¬
jega rodu. Nasprotno: prvoroje¬
nec bom nove zaveze z Bogom.
Čutim, da se začenja v meni neko
novo sproščenje.”

Z rastočim zanimanjem je oče Simon
bral svoje lastne zapiske. Bila je v njih
drama lastne vesti, v kateri je bil on
edini igralec, a edini gledalec — Bog:

“Oh, ženska skrivnostna in ču¬
dovita! Kakšno pismo si mi pisala
s tem, ko si mi poslala dve vrtnici
iz svojega vrta! Nisem ga prebral
in zdi se mi, da ga nikdar ne
bom. . .

Rimska Cerkev se ne more re¬
formirati in obnoviti po kakšnih
površinskih gibanjih, potrebno jo
je obnoviti iz dna, razgibati v glo¬
bini. Jaz sem poklican, začeti s
tem gibanjem ...”

Naslednji dan:

“Danes sem bral sveto mašo in
se v njej popolnoma predal svoje¬
mu Bogu in Ljudstvu.

Prav, ko sem posvečeval hosti¬
jo, sem videl, kako sta se usuli

oblast in je zato vabila ljudi domov celo
iz držav, ki se kopljejo v blagostanju.
Tu pa svoje gospodarje omenjeni list
sam postavlja na laž in sam potrjuje
strahotno pomanjkanje vsega. V starih
“reakcionarnih” časih takih dogodiv¬
ščin pač nismo poznali!

Nov način za odvzemanje zem¬
lje. Komunisti doma vso mladino v po¬
deželju gonijo na delo v tovarne in jih
tako odtegujejo kmetijstvu. Na posest¬
vih ostajajo samo starejši ljudje, ki
vse zemlje ne morejo obdelati. Neob¬
delano zemljo pa nato prevzema kra¬
jevna “ljudska oblast”, ki pa z njo ne
gospodari dosti bolje, ker tudi ona ni¬
ma delovnih moči. V takem žalostnem
stanju je celo trebanjska “okrajna e-
kcr.omija”, ki naj bi bila kmetom za
vzor “socialističnega gospodarskega
sektorja”.

.Po petih letih svoje vlade so tudi ko¬
munisti doma prišli do spoznanja, da je
treba po vseh obratih izdelano blago
strokovno pregledati in pokvarjeno iz¬
delke izločiti iz prodaje. Do tega spoz¬
nanja jih je pa prignala splošna ljudska
nevolja, ko je po trgovinah morala pre¬
vzemati slabo izdelano ali pa celo po¬
kvarjeno blago. Sedaj so po obratih na¬
stavili posebne strokovne komisije za
pregled izdelanega blaga. To, kar je
bilo že davno, davno pred komunisti do-

Romanje Slovencev v Lujan

Romanje Slovencev v Lujan je tudi
letos bilo najlepša verska manifestaci¬
ja svobodnih Slovencev, ki žive v tej
gostoljubni deželi. Kljub slabemu vre¬
menu se gd je udeležilo okoli 1.400 slo¬
venskih romarjev. Železniška uprava je
za to priliko dala na razpolago poseb¬
ni romarski vlak. s katerim se je iz
Capitala in Ramos Mejije ter ostalih
bližnjih krajev odpeljalo v Lujan 900
Slovencev, ostali so pa prihiteli k Lu-
janski Materi božji z omnibusi in ko¬
lektivi.

V baziliki Lujanske Matere božje je
bila za slov. romarje ob desetih dopol¬
dne romarska sv. maša, med katero so,
peli združeni slov. pevski zbori, daro¬
val jo je pa g. Hladnik, ki je imel na ro¬
marje tudi lep nagovor.

Takoj po sv., opravilu so bila stanov¬
ska zborovanja. Bila so ločena za star¬
še, fante in dekleta. Sestanek za star¬
še je vodil g. Fr. Kremžar, predavanji
sta pa imela gg. Vinko Lovšin in Fran¬
ce žužek. Fantovsko zborovanje je vo¬
dil g. Gustl Horvat, fantom je pa govo¬
ril g. Albin Koman. Zborovanje deklet
je vodila gdč. Mija Markeževa, zbranim
dekletom je pa imel predavanje g. Hlad¬
nik. Osnovna misel vseh predavanj je
bila po namenu sv. Očeta za sveto leto:
Vrnitev k Bogu.

Po zborovanjih so se slov. romarji
zbrali v velikem romarskem gostišču.
Pri kosilu so se znanci in prijatelji iz
najrazličnejših krajev v Argentini po¬
menkovali o vseh stvareh. Ostali čas do

Ivanini vrtnici na oltar majhnega
križca za katerem sta bili zatak¬
njeni. Kakšno redko in božansko
občutje!

Ko sem opravil zahvalno moli¬
tev, sem se vrnil v svojo celico in
sem položil na radio pisemce, ki
mi ga je pisala Ivana. Bilo je prav
majhno, manjše od kvadratnega
centimetra. Ko pa sem spravil v
tek stroj, da mi ga prebere, je vse¬
bovalo mnogo več, kakor sem mi¬
slil.

Nosilo je datum drugega tedna
‘čiri’, na prvi pomladni dan v Bue¬
nos Airesu in je govorilo takole:

“Pišiljam Vam ti dve vrtnici, ki
sta zrastli tik ob mojem oknu, ki
ga odpiram vsako jutro. Odtrgala
sem 'ju, še mokri od rose, in ju da¬
la na svoje srce. In tam sta ostali,
med tem, ko sem jaz premišljeva¬
la globoke besede o ljubezni Jezu¬
sa Nazareškega, ki ste mi jih Vi
povedali včeraj. Potem sem se
spomnila, da bi mi bilo všeč, ko bi
vi hoteli moji prvi vrtnici postavi¬
ti nad oltar, ko boste jutri brali
sveto mašo. Tu sta zdaj. Prosim
Vas samo, da ju pustite na tem
križcu ki ga prilagam in za katere¬
ga sem. ju zataknila, Ali ni čud¬
no: že leta in leta imam ta križec
in ga hranim kot amulet. Zdaj ga
izročam v Vaše roke. Poglejte do¬
bro in videli boste, da je en cvet

bolj žalosten: to ste Vi. Druga ro¬
ža pa je ranjena in ta naj bi bila
jaz ...”

“Zagotavljam Vam, hčere Jeru¬
zalemske, da mu sporočite, kako da
sem bolna od ljubezni.”

Ta stavek, vzet iz svetega pisma, iz
Pesmi nad pesmimi, ni bil napisan v
esperantu, temveč v latinščini, čemu se
je oče Simon nasmehnil.

Nikakor pa mu ni prišlo na misel, da
sta dve vrtnici lahko tudi kabalistično
pisanje, ki naj pomeni nadvlado judov
nad kristjani.

Postavil je na oltar cvetova Ivane Ta¬
bor in bil prepričan v sebi, da sta naj¬
bolj primerno darilo Bogu.

Ko je radio, ki je bral pisemce, utih¬
nil, je oče Simon prelistal nekaj strani
in bral nato besede, ki jih je pisal v
drugem tednu ‘čirija’:

“Vrnila sva se, da se nekoliko
sprehodiva pod stoletnimi drevesi
nekdanjega jezuitskega samosta¬
na v Martinezu.

Nisva govorila o veri. Pravza¬
prav nisva govorila skoraj nič.
Sonce je v parku prešlo v mir,
poln veličastnosti in skrivnosti.
Njegova svetloba, ki je prehajala
skozi vejevje, je risala najrazlič¬
nejše obrise rdečkaste barve, ki pa
so bledele med vejami in nad trhli¬
mi debli.

Ta čudoviti drevored se mi je

“Saj sem ti pravil, kako je, pa mi
nisi hotel verjeti,” je bil ponosen Jaka,
da je imel prav. “Kdor more dobiti la¬
žje delo,, naj se ga kar oprime. Na stav¬
bah je bilo delo vedno najtežje. Sloven¬
ci smo pa taki, da še več naredimo kot
nam ukažejo. Človek je kot stroj. Bolj
če ga obremeniš, prej se pokvari in iz¬
rabi. Človek tudi. Če garaš in se pre¬
teguješ, ko si mlad, pa nisi za nobeno
rabo, ko prideš bolj v leta. Zato pa pra¬
vim: delaj umerjeno in se ne preteguj.
Človek, ki zna prav delati, je pri moči
še tudi, ko pride bolj v leta. Do tridese¬
tega leta se mu še pozna, da je vsako
leto starejši, potem pa ostane vedno
enak kot fordov avto. Lepota mine. moč
pa ostane.”

“Saj imaš prav,” je pritrdil Tone. “V
Evropi smo bili res neumni. Garali smo,
da se je napravilo čim več, potem pa je
bila vsakih dvajset let vojna, ki je raz¬
bila vse in je bilo treba garati spet od
kraja. Argentinci so bolj pametni. Le¬
po počasi delajo, pa imajo več kot smo
imeli mi, ker ni vojne, da bi razbila, kar
spravijo skupaj. Meni se zdi, da bi bilo
tu najbolj pametno vreči se na kupčijo.
N. pr. kakšen “Almacen”. Tri stekle¬
nice vina, vrečo makaronov, sodček olja,
deset centavov ceneje kot, drugod, da
privabiš stranke. Ko se začne denar
stekati skupaj, ga je brž na kupe. Še
zaveš se ne; pa postaneš bogat.”

“Ti pa res vedno plavaš nekje v zra¬
ku,” se je zasmejal Jaka. “Vidi se, da
še nisi začutil ameriških tal pod noga¬
mi. Zasluži se res pri kupčiji, obogati
se pa ne tako hitro kot praviš ti. Denar
res dela denar, samo ne tako, kot bi si
kdo želel. Le vprašaj stare almacenarje
koliko jim nesejo knjižice upnikov, ki
so zginili kot kafra, potem, ko so se de¬
belo zadolžili. In v take stvari se za¬
plete vsak začetnik, ker ne pozna lju¬
di in ker si hoče dobiti strank.”

“Denar res privabi denar, pa predno
boš to prav razumel, je dobro, če ti po¬
vem tole zgodbico v poučenje: Jud je
slišal ta pregovor. Ubijal si je glavo,
kako bi poskusil srečo. Pa jo je iztuh-
tala brihtna glavica. V menjalnici je vi¬
del vsakršnega denarja v izložbi. Pri¬
čakal je primeren čas za poskus. S pre¬
luknjanim novcem na vrvici je poskusil
srečo. Skozi špranjo pod ruleto je na¬
vezani novec porinil v izložbo. Denar bo
potem že svoje napravil. In tudi je!
Nočni čuvaj je namreč opazil nenavad¬
nega klienta in stopil na novec. Kar ve¬
sel je bil Jud, ko je začutil, da je nave¬
zani novec postal težji! Se že prijema!
je sodil. Kdo ve kolikoga je že. Še hip
je počakal, da se jih nabere še več, na¬
to je krepko potegnil. Žalostno je po¬
gledal na pretrgano, vrvico in menil:
kdo bi mislil, da bo drug denar moje¬
ga pritegnil! Res pa je le, da denar
pritegne denar, toda večji manjšega.

O almacenu pa ti, Tone, nikar ne sa¬
njaj, ker boš z njim še kaj hujšega do¬
živel kot tisti jud z novcem. Če si se
že vrgel na delo na stavbi, ti bo nekaj¬
krat Urša že hlače zašila, če se bo iz¬
kazalo, da si za tako delo!”

zdaj zdel, kot ladja gotske kate¬
drale.

Prve pomladne lastovičke so ve¬
selo cvrkutale.

Spričo sprehoda med temi dre¬
vesi in ob taki duši, sem čutil čud¬
no, prav tolikšno trpljenje kakor
veselje ...”

Oče Simon je odložil dnevnik in ni za¬
pisal vanj, kar je mislil, kajti prevzela
ga je čudna utrujenost, da ni mogel več
misliti jasno.

SEDMO POGLAVJE

Videnje bodočnosti

Komaj je oče Placid od Marije Device
prebral nekaj strani svojega brevirja,
sedeč v samostanskem vrtu, ie zaslišal
udarce s palico, ki jih je dajal njegov
stari tovariš v pogovorih. Danes je pri¬
hajal prej, kot je imel navado

Oče Placid se je prekrižal, zaprl
knjigo in ga tako pričakal. Padilla, malo
mlajši kakor pater Simon, je bil še dob¬
ro ohranjen, visok in vesel človek, kar
mu je v prejšnjih letih dajalo sloves
“fejst” fanta. Ni se oženil. Po njego¬
vih pobožnih navadah so mislili nekoč
da ima poklic za meniško življenje. Pa,
kot se je izkazalo, ni bilo tako. Ostal
je v svetu in ohranil strogo življenje
ter v dobrem telesnem in umskem
zdravju pričakal konec stoletja.

Vsak dan je prišel k očetu Plaeidu
na obisk. Dolgo časa sta ostajala v du-

HUGO WAST  ~ 19 .

IVANA TABOR

POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 18. V. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

SLOVENCI

KANADA Guelph v maju.

Vreme Velika noč je bila zelo mrzla.
V južnem Ontariu je bilo sicer lepo. Ob
atlantski obali so bili pa prav za praz¬
nike veliki snežni meteži.

Poplave. Voda je že pred veliko nočjo
oznanila prihod pomladi. Vsepovsod je
šla čez bregove. Tudi naša reka v
Guelphu je močno narasla in naredila
precej škode, ko je tekla po cestah, za¬
šla v kleti in tudi v nizka stanovanja.

DOBER TEK

NEDELJA: Kosilo: juha z ocvrtim
grahom, karfijola, zabeljena z maslom
in drobtinami, svinjska pečenka v mre¬
žici, pečeno zelje, krompirjev pure, me¬
šana solata, kompot, črna kava; ve¬
čerja: mrzla pečenka, solata, čaj.

PONDELJEK: Kosilo: kisla, krom¬

pirjeva juha, makaronovo meso, solata,
sadje; večerja: jetra v omaki, žličniki,
čaj z vinom.

TOREK: Kosilo: goveja juha z gra¬
hovim rižem, dušena govedina, široki
rezanci, sladko zelje, ocvrte vinske re¬
zine; večerja: vampi s krompirjem, po¬
marančna solata.

SREDA: Kosilo: karfijolina juha, na¬
ravni zrezki, dušen riž, solata, pečena
jabolka; večerja: golaž s krompirjem,
jabolčni kompot.

ČETRTEK: Kosilo: prežganka, du¬

najski zrezki, zeljnata solata, zabeljen
fižol, sadje, večerja: kuhani možgani z
majonezo, zabeljene ohrovtove glavice,
krompir v kosih, kava.

PETEK: Kosilo: fižolova juha, kisko
zelje, žganci z ocvirki, kompot; večerja:
krompirjevi polpeti, fižolova solata,
čaj.

SOBOTA; Kosilo:.goveja juha, gove¬
dina, dušen krompir, zelena solata, čr¬
na kava; večerja: telečja rižota, krom¬
pirjeva solata, čaj.

DARILA

živila, tekstilno blago in zdravila
pošiljamo v vse države.

Iz Buenos Airesa pošiljamo zavitke
do 5 kg kakor doslej še nadalje v
vse države in sicer z rabljeno obleko,
z novo obleko in živili.

PAKETU y Cia.

DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810

PO SVETU

Prav sedaj pa prinašajo časopisi polno
vesti o poplavah v severnejših pokraji¬
nah Ontaria in Manitobe.

Bolezen. V Winnipegu je zbolel Zde-
ne Vižintin. Imel je nočno službo, pod¬
nevi pa je študiral. Zaradi prevelikega
napora so mu popustili živci. V začetku
je bil močno bolan, zadnja poročila pa
pravijo, da se mu je zdravstveno stanje
že zboljšalo. Vsi mu iskreno želimo, da
bi čim prej popolnoma ozdravel.

CERKVENI OGLASNIK

SPREMEMBA V SLOVENSKI
SLUŽBI BOŽJI NA AVELLANEDI
Po 14 letih bo na Avellanedi ukinjena
slovenska služba, ki se je pričela s sve¬
to mašo 13 junija 1. 1936. Sprva je
bila sv. maša samo enkrat na mesec,
pozneje dvakrat in od leta 1937 pa vsa¬
ko nedeljo. % ....  Jjj

Ko se je to delo začelo, je živelo na
Avellanedi kakih 80 slovenskih družin.
Toda ljudje so si počasi kupovali zem¬
ljo in gradili lastne domove. Danes je
na Avellanedi komaj še Z '5 slovenskih
družin. Vsi drugi prihajajo k slovenski
službi božji od daleč.

Nove razmere so ustvarile tudi nove
potrebe. Velik del avežanedskih Sloven¬
cev je naseljen v območju cerkve Santo
Cristo v Lanusu Este, kjer je name¬
ščen za kaplana, g. Markič Janez, tako
da ljudje že imajo kje iskati duhovno
oporo. Drugi velik del pa, ki je v stal¬
nem porastu je pa začel ustanavljati do¬
move v Lanusu Oeste, tam v bližini,
kjer je kupljena zemlja, o kateri je
vsem rojakom znano.

Ker je bil g. Janez Hladnik te dni do¬
ločen. da v tistem delu Lanusa prevza¬
me dušno pastirstvo s sedežem v kape¬
li sv. Jožefa, na višini 5700 Santa Fe,
zato bo tudi tja prenesena slovenska
služba božja iz Avellanede. Slovo od
Avellanede bo 21 maja ob 10 uri, ko se
bo tamkaj vršila zaključna sveta maša.

Tedaj bo tudi objavljen red bodoče
službe božje za avellanedsko stran.

Vsakoletni shod v Lurdesu bo 28.
maja z začetkom v lurški votlini
ob 15-30. Od tam bo šla procesija po ar¬
kadah v gornjo cerkve in potem nazaj v
spodnjo cerkev, kjer bo zaključek pobož¬
nosti. Na tem kraju se Slovenci zbira¬
mo že 14 let na zadnjo majniško nede¬
ljo. Naj bo v let. svetem letu ta shod še

Z A H VALA

Toplo se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so dragega
pokojnika v težki bolezni obiskovali, tolažili in mu tako lajšali zadnje dne¬
ve življenja. Posebej velja naša zahvala tistim, ki so ga prišli kropit in
ga spremili na zadnji zemeljski poti na pokopališče San Vicente.

Ne bomo pozabili hvaležnosti g. dr. Rudolfu Hanželiču, ki je ob gro¬
bu spregovoril tolažilne in bodrilne besede in vodil pogreb ob asistenci g.
p. Jakoba in dveh slovenskih salezijanskih bogoslovcev ter ravnatelja Sa¬
lezijanskega zavoda “Domingo Savio”.

Prav tako se'zahvaljujem tudi Društvu Slovencev v Buenos Airesu za
sožalno pismo in za izplačilo posmrtninskega prispevka, Družabni pravdi
in vsem, ki so pismeno ali ustmeno sočustvovali z nami.

Vsem skupaj in posebej: Bog plačaj!

Žalujoča žena Francka Gaser
Srečko, Magda, Miha in Metka, otroci

Cordoba, 8. maja 1950

Ano del Libertador General San Martin.

hovitih pogovorih. Navadno . je delal
njima družbo še tretji: doktor Angel

Greco, ki je prihajal v starodavnem
avtu znamke: Chevrolet’’, ki ga je imel
kakih petdeset let.

Verjetno ni bilo več na svetu enakega
vozila. Že pred več desetletji je propad¬
la tovarna, ki jih je izdelovala. Druge
znamke in drugi tipi vozil so nadome¬
stili stare. Vsi, ali pa skoraj vsi, avto¬
mobili” na koncu tega stoletja” so bi¬
li obenem tudi majhni avioni, ki so lah¬
ko vozili po zraku; toda doktor Angel
je ostal pri starem, ki mu je bil ljub,
kajti bilo je darilo njegovega očeta, ko
je končal univerzo tam nekje okrog le¬
ta 1930. S tem je postal originalen v
mestu in bil deležen velikega hrupa o-
trok na cestah.

Padilla in Greco sta dobro obvladala
esperanto, toda v pogovorih ga nista
uporabljala, ne samo zato, ker bi ju pa¬
ter Simon ne razumel, temveč da sta se
Vadila v svoji lepi kasteljanščini. ki je
bila ob koncu stoletja že tako mrtev
jezik, kakor zdaj sanskrt ali homerjeva
grščina.

‘.‘Ohranimo čisto španščino,” je rekel
Padilla, “ki bo jezik našega Gospoda
Jezusa Kristusa ob njegovem drugem
prihodu na svet."

“Zakaj bi ne bil ta jezik latinščina,
ki je že zdaj jezik Cerkve?” je ugova¬
rjal oče Placid.

“Zato, ker ima španščina ta redki pri¬

vilegij, da je edini izmed velikih sve¬
tovnih jezikov, v katerem ni nikdar go¬
voril noben pomembni odpadnik ali so¬
vražnik Cerkve. Latinsko sta govorila
Neron in Julijan Odpadnik; grško
Ariel; arabsko Mohamed; angleško
Henrik VIII; francosko Voltaire; itali¬
jansko Garibaldi; nemško Luter; rusko
Lenin...”

To jutro je prišel Padilla sam in prej
kot navadno; željan govoriti o stvareh,
s katerimi se je ta hip pečal v mislih.
Ena teh stvari so bile čile, odkoder so
prihajali glasovi, da hočejo zahtevati
od Argentine vso južno Patagonijo.
Druga zadeva pa je bila zadeva Ivane
Tabor in očeja predstojnika, kajti zdi
se mu, da ta vse prepogosto obiskuje to
skrivnostno žensko na njeni pristavi v
Martinezu.

Padilla je poljubil patrovo desnico in
prisedel ob njegovo stran, na staro kam¬
nito klop, porastlo že z mahom.

Poljubljanje roke duhovniku je bil
star pozdrav, ki ga je priporočala Cer¬
kev, da bi oživela v ljudeh starodavno
spoštovanje svečeništva in redovništva.
V vseh deželah so škofje obogatili z od¬
pustki to ponižno kretnjo.

“Ste, prečastiti, dobro spali to noč?”

“Kakor poleno prav tik do svoje ma¬
še.”

“To se pravi, da niste slišali manife¬
stacij na Stalinovem trgu? Pravijo, da
je bilo pol milijona samih moških.”

DRUŠTVENI OGLASNIK

Društvo Slovencev vabi vse člane, ki
stanujejo v Ciudadeli, Ramos Mejii, v
San Justo, in v bližnji okolici na raz¬
govor članov Društva Slovencev, ki bo
v nedeljo 21, maja takoj po slovenski
maši t. j. ob 8,15 v župnijski dvorani v
Ramos Mejia.

Ob smrti člana Albina Gaserja je od¬
bor Društva Slovencev vdovi izplačal
pripad. posmrtnino. S tem je od pobra¬
nih 3 $ posmrtninskega prispevka za¬
padel že drugi pesos. Vse člane, ki po¬
smrtninskega prispevka niso še plača¬
li odbor Društva Slovencev prosi naj
takoj izpolnijo to svojo dolžnost. Poma¬
gajte najpotrebnejšim v njihovi najte¬
žji uri!

SPZ “Gallus” nam je v zvezi s poro¬
čilom o poroki g. L. Dolinarja z gdč.
Barbaro Lovrenčič poslal dopis, v ka¬
terem pravi, da je "pri poročnem obre¬
du pel tercet gdč. Finkovih ter mešani
oktet prijateljic in prijateljev mlado¬
poročencev,” in ne pevski zboz “Gallus”
— V toliko popravljamo svoje poročilo.

V nedeljo 21. t. m. bo pel SPZ “Gal¬
lus” v farni cerkvi sv. Julije ob enaj¬
sti uri dopoldne — ob priliki žegnanja
te farne cerkve — Mozartovo mašo št.
14. v C duru.

OBVESTILA

Fantje! V čim večjem številu, se zbe¬
rimo v nedeljo 21. maja ob 3|4 8 h v
cerkvi San Carlos (kjer je bila birma)
k skupni sv. maši vseh bivših gojencev
Don Boscovih zavodov. Mi, kot redni
gostje teh zavodov, izkažimo svojo hva¬
ležnost s tem, da pridemo v lepem šte¬
vilu.

Pridite! Odbor SFZ.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini Fran¬
ca in Olge Korenčan v Capitalu so
13. maja dobili hčerkico, čestitamo:

Poroki. V soboto, 6. maja, zvečer sta
se poročila v cerkvi Santo Cristo v La¬
nusu gdč. Ela Lah iz Blok in Franc Ba¬
rak iz Klane pri Reki. Priči sta bili gdč.
Amalija Lavrič in g. Jože' Rudolf, bivši
bloški župan. V Villa Urquiza ' pa je
bila poroka gdč. Nelide Ivanke Božič,
roj. v Argentini in g. Ivana Bratine,
roj, v Selu na Vipavskem, znanega
nogomet, prvaka, ki igra sedaj za nogo¬

EUROPLATA

Od 23. marca dalje smo znatno znižali ceno našim priznanim paketom

Razen tega pošiljamo nove vrste paketov z najprimernejšim blagom
iz Evrope in naše Europlata pakete naravnost iz Argentine
po ceni od $ 42.— do S 59.—-

Pozos 129 - I. nadstropje - Bnonos Aires

Vse- rojake obveščamo, da smo v Buenos Airesu, calle Victor
Bartinez 39 (nasproti pisarne Društva Slovencev) odprli slovensko
trgovino s papirjem in pisarniškimi potrebščinami in devocionali-
jami. Strankam lahko postrežemo s križi, rožnimi venci, kipi, podo¬
bicami, razglednicami, svečniki, svečami, kropilniki, verižicami in
svetinjicami. V zalogi imamo tudi podobe Brezjanske Matere božje.

Vsem rojakojn se priporoča

S A N T K 11 1 A Y PA 1 » K T E Sl ■ A
SANTA J V E M A

VICTOR MARTINEZ 39 BUENOS AIRES 8

tAAAVVVVVVAVVVVVSVVAAVVVVVVVVVVVAAAVVVAAVVVVAVSAAVVSAJCSVS

metno skupino v Santa Fe. Nevesta pa j
je bila med najbolj marljivimi obisko- [
valci slov. službe božje na Paternalu. i
Mladima paroma želimo ob vstopu v '
r.ovc življenje vso srečo!

Na teniškem turnirju, ki ga je pri¬
redil Club Deportivo Gral Bartolome
Mitre je zmagal v tekmi dvojic slov. ro¬
jak Jurij Smersu. Čestitamo!

Vse rojake obveščam, da sem odprl
samostojno krojaško delavnico.
Izdelujem moške obleke in
damske plašče
Priporočam se tudi č. duhovščini
za izdelavo talarjev

JANEZ LUŽOVEC
c. Brown 423, Quilmes, FCNGR

ZAGREBŠKI KROJAŠKI
SALON

za dame in gospode

IVAN MORI Č

Velika izbira vseh vrst blaga. Ga¬
rantirana prvorazredna izdelava. —
Obščite me in se prepričajte!

IVAN MORIČ

San Jose 1121 - Piso 1 - Dpto. A

Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aites

"(ASA B 0 Y U "

OLAZABAL 233G (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 76 - 9160

Pravkar smo prejeli moderne švicarske ure znamke RECORD - WATCH,
Geneve, ki so avtomatične in antimagnetične. Dalje imamo v zalogi ure
OMEGA, ELECTION. MOVADO, UNVER; priporočamo, da se oskrbite
z budilkami znamke JAZ in SUIZA, dokler traja zaloga.

Trgovina je ob delavnikih odprta vsak dan do 20. ure, ob sobotah popoldne
pa se lahko naše stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši
Olazabal 2338, dto. 5.

SLOVENCI, POZOR !

PAKETI ZA EVROPO, POSEBNO ZA SLOVENIJO

5UDAMERICAN BUSINESS OFFICE

LAVALLE 361, visoko pritličje — Tel. 32 - 4597 — BUENOS AIRES

Uradne ure od 9. — 12. ure dopoldne in od 15. — 19. ure popoldne.

Ob sobotah od 9. : — 12. ure dopoldne.

Nr. 03 4.500 gr. riža

2.500 gr. surove kave

2.000 gr. mila za pranje..

Nr. 04 9.000 gr. sladkorja.

Nr. 05 9.000' gr. svinjske masti.

Paketi pridejo v Slovenijo v 16 dneh

45 KG. BELE MOKE: m$n. 147.00

Razen zgoraj navedenih paketov imamo na izbero naše stalne pakete, ki

SLOVENCI V ROSARIO: Zglasite se naravnost v naši podružnici v ulici
Laprida 956 — T. E. 22-885 (pritličje — desno).

COMODORO RIVADAVIA: Obiščite našega zastopnika vsak dan od 6.30 —
7.30, ob sobotah, po od 4.30 — 7 ure v restavraciji “ALHAMBRA”,
ulica San Martin 501.

POZOR! POZOR!: V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO DINARJE!

V centrali, kakor tudi v naših podružnicah govorimo slovenski.
POŠILJAMO TUDI ZDRAVILA TER STARO IN NOVO BLAGO.

m$n. 160.—
m$n. 80.—
m$n. 147.—