Poslovni red za Zavezo. Poslovni red za Zavezo. Kot referent o tej točki povodom letošnjega delegacijskega zborovanja slovenještajerske Zveze sern obljubil, da dam -spreiete točke s strojem »Učit. zadruge« razmnožiti in jih doposlati vsem v Zvezi včlanjenim društvom. Ker zdaj tega ne morem storiti, se dovoljujem zateči se h glasilu, proseč cenjenega tovariša urednika za malo paDstora. Zveza je zavzela napram poslovnemu redu nastopno stališče: K I. členu: Odseki. § 8. novih pravil se glasi: Zavezo upravlja: a) vodstvo, b) upravni odbor z odseki, c) delegacija. § 10., točka B, pa določa, da vsaka deželna zveza izvoli v vsak odsek po enega člana in da vsak odsek izvoli načelnika, namestnika in zapisnikarja. Glasom predlaganega poslovnega reda imajo stalni odseki izvoliti tudi svojega poročevalca ter so nekak nadzorovalni organ okrajnih učiteljskih društev, oziroma deželnih zvez. Koliko bo pa vse to stalo, in kdo bo vse to plačeval? Glasom novih pravil dotične deželne zveze in kjer teh ni, pa dotična deželna društva (§ 13, 18). Kje se bodo vršile seje odsekov? Ako v Ljubljani, bodo izvenkranjske deželne zveze preveč obremenjene, ako na Primorskem, bomo Štajerci preveč prizadeti iri nasprotno. Kako se naj odseki konstituirajo? Glasom § 2., točka a, novih pravil je namen Zaveze združitev vsega jugoslovanskega učiteljstva po Dalmaciji, Goriškem, Istri, Koroškem, Kranjskem Štajerskem in Trstu. Te deželne zveze se imajo v mislih. Ako bi ves ta ustroj funkcioniral glasom poslovnega reda, bi satno ena seja vseh odsekov stala toliko denarnih žrtev, da bi bilo kar groza. Toda Dalmacija in Koroška za sedaj ne prideta v poštev. Ostanejo še samo Kranjska, Primorska in Štajerska. Primorska bi imela tri deželne zveze: goriško, istrsko in tržaško. Potemtakem bi glasom pravil imela Primorska v vsakem odseku po tri člane, Kranjska in Štajerska pa samo po enega. Kar se tiče števila predlaganih stalnih odsekov: 1. gospodarskega, 2. stanovsko-politiškega, 3. pedagoško-didaktiškega, 4. časnikarskega, naglašam, da se je pri prerešetavaniu novih ^ravil odklonila točka, da Zaveza vzdržuj tudi gospodarska podjetja. Ker je ta točka odpadla iz pravil, je čisto naravno, da naj odpade tudi v poslovnem redu. Delokrog ostalih treh odsekov bi bilo težko precizirati; zakaj marsikatera zadeva bi spadala v dva ali celo v vse tri odseke. Razen določenih stalnih odsekov bi trebalo še drugih. Tako n. pr. predlaga Savinjsko učit. društvo »Odsek«za mladinsko slovstvo. Ravno kar se tiče tega odseka, stavljam vprašanje, bi li ne bilo bolje, da bi se vanj izvolili priznani strokovnjaki, ne oziraje se na deželne meje? Sprejel se je nastopni predlog: Člen I. Odseki, se odkloni, ker zadeva za sedaj še ni zrela, ne z ozirom na število odsekov, ne z ozirom na število članov vsakega odseka, ne z ozirom na pokritje stroškov. K H. členu: Javni društveni shodi. Sprejeto z izpremembo pri točki e, da zadostuje, ako stavljene predloge podpira ena osmina navzočih članov. K III. členu: Društva. Sprejeto. K IV. členu: Stalno tajništvo. § 1. novih društvenih pravil določa, da ima Zaveza svoj sedež v kraju, kjer biva vsakokratni predsednik. Ni izključen slučaj, da se pozneje kdaj sedež Zaveze prestavi v kak kraj izven Ljubljane. Ali se naj potem uradniki stalnega tajništva presele v kraj, kjer bi prebival takratni predsednik, ki ima biti obenem vodja stalnega tajništva? Ali bi se to dalo sploh izvesti? Osnovale so se in se še imajo osnovati deželne zveze; upravnemu odboru naj bi se priklopil nov urad, namreč odseki. Iz tega je sklepati, da se ima delo pri Zavezi porazdeliti, decentralizlrati. Če je pa potem treba še novega, nekakega »def. prezidialnega uradništva« ? Zaveza ne zmaguje niti sedanjih upravnih stroškov. Zdaj pa si naj naloži še novih? Stalno tajništvo se je pri prerešetavanju novih pravil o priliki predlanskega Zavezinega zborovanja v Ce.lju odklonilo. Zato bi se ga zdaj naj ne predlagalo vnovič. Stalno tajništvo se odkloni. K V. členu: Članarina. § 7. novih pravil se glasi: Visokost letnih doneskov za posamezne člane doluča delegacija od enega zborovania do drugega na predlog upravnega odbora. Iz tega jasno sledi, da ta zadeva ne spada v poslovnik. Clen V. se odkloni. Zadeva pa pride pred delegacijsko zborovanje ter ostane kljub temu pereča. Dovoljujem si tukaj napram njej čisto odkrito zavzeti svoje stališče. Ko se je Zaveza ustanovila, se je proglasil »Popotnik« kot njeno glasilo in se na ustanovnem občnem zboru sklenilo, da naj »Tovariš« preneba. Slednji tega ni hotel storiti. Pozneje sta se oba lista reformirala s tem, da je Zaveza prevzela oba lista v svojo last in prevzela tudi vse režije in da se je razdelil njun delokrog. Oba lista sta tedaj Zavezina last. Oba lista naj bi po pravilih pravičnosti bila dva enakopravna brata. Pa glej, kar naenkrat je »Tovariš« Zavezino glasilo in obvezen za slehrnega člana organizacije, »Popotnik« je pa izgubil šaržo glasila in izdala se je parola, da naj ga naročuje vsaj vsaka šola. No, in danes slišimo glas iz Kranjske, da je »Popotnik« pravzaprav štajerski list. Jaz trdim: »Popotnik« kot naše pedagoško-didaktiško glasilo je za pravega in dobro organiziranega učitelja ravno toliko vreden in ravno tako potreben kakor »Tovariš«. Nobenemu izmed njiju naj ne gre prednost. Če je eden obvezen, bodi tudi drugi. Žalostno dejstvo je, da se slovensko učiteljstvo veliko premalo briga kakor za »Tovariša« tako za »Popotnika«. Na Štajerskem se, n. pr. mnogo bolj marljivo naročuje in čita »Tagespost« ali »Modezeitung«. Iz tega sledi, da postajamo brezbrižni napram svoji stanovski organizaciji in nehote se potapljamo v nemško morje. Kaj je tedaj storiti? »Popotnik« in »Tovariš« bodita kot Zavezini glasili za vsakega v njej organiziranega učitelja obvezna. Sprejrnimo to načelo in povrhu je še desetkrat pribijmo! Ali bo pa kaj pomagalo? Kje pa imamo sredstva, da izvedemo ta sklep napram onirn, ki se mu protivijo? Ali naj dotičnike izključimo iz društva? Ali bodo potein naenkrat postali naročniki? Ne, pač pa društvo izgubi člane in članarino. Končno se bomo vendar morali okleniti načela, da je naša obveznost napram listotn moraličnega značaja. Liste bomo naročali in plačevali pri upravništvih, društvenino bomo pa plačevali pri društvenem blagajniku. Da bomo pa mogli svoji moralni obveznosti napram listoma zadostiti, JQ nujno potrebna njiju reforma: a) cena se bo morala znižati, b) obseg listov se bo moral temu primerno reducirati, c) vsebina se bo morala revidirati. K VI. členu: Končne določbe. Sprejeto z nastopno premembo točke f), da deficit svojega občnega zbora poravna Zaveza sama, pa samo v toliko, kolikor se je program vršil sporazumno z njo in z njenim odobrenjem. Dodatek. Zveza pogreša v poslovnem redu: a) določb glede poslovnega reda za delegacijska zborovanja in sej upravnega odbora; b) določb, ki bi precizirale delokrog deželnih zvez in medsebojno razmerje med njimi in Zavezo. Fr. Brmar, t. z. poročevalec.