OBZORJA STROKE tema gradivo Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 54 Prvi obisk v Gradencu pri Æuæemberku, 8. april 2005 Pisal se je petek. Z dvema avtomobiloma smo se æe zgodaj zjutraj odpeljali na terenske vaje v Gradenc pri Æuæemberku. Najprej smo se ustavili na obËini Æuæemberk, kjer sta nam predsednik TuristiËnega druπtva in fljager« za morebitno postavitev razstave razkazala dvorano, v kateri se odvijajo razne prireditve in sestanki. Dvorana je v lasti lovske druæine. Priπel je tudi predsednik lovske druæine in povedal, da mora biti proπnja za odobritev oddaje tega prostora v namen razstave sklenjena na sestanku upravnega odbora. Sledilo je kosilo v osnovni πoli Æuæemberk, nato pa smo se odpeljali v Gradenc, kjer smo v πtirih skupinah hodili po terenu. V skupini sem bila z Lauro in Mojco. Pogovor smo priËele z informatorko πt. 1. Intervju z njo in njenim sinom je potekal precej tekoËe, saj sta bili kolegici na terenu æe pred tem obiskom. Tema pogovora se je navezovala na kmetovanje v njeni druæini in na druæabno æivljenje GradenËanov skozi Ëas. Sama sem veËino Ëasa molËala, le vËasih sem posegla s kakim vpraπanjem, kar je v meni povzroËalo nemir, saj mi ni uspelo vzpostaviti uspeπne komunikacije. Tako sta neprijetno vzduπje najverjetneje obËutili tudi kolegici. Ampak Ëe ne gre, ne gre. Pri najstarejπi gospe v Gradencu smo se zadræale dobro uro in pol. SodeË po mimiki obraza in njenih gestah je bila gospa med pogovo- rom malce nervozna. Ob koncu smo izvedele, da je æe precej zamujala s kosilom za vso druæino. Potemtakem si nismo izbrale primernega Ëasa. Pogovor smo nadaljevale v sosednji hiπi, in to z informatorjem πt. 2, s precej zgovornim gospodom Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 Suzana Kajba OSEBNI UTRINKI TERENSKEGA DNEVNIKA srednjih let. Pri tej domaËiji se je moj jezik nekoliko razvezal; razlika je bila oËitna. Ugotovila sem, da moraπ biti pri pogov- oru sproπËen in pozorno slediti besedam informatorja ter sproti kovati nova vpraπanja. Z veseljem nam je posodil kopico predmetov za razstavo. Nekaj teh predmetov je bilo domaËih, nekaj je bilo odvræenih na smetiπËu, od koder jih je informator prinaπal, zbiral in hranil. Pogovore informatorjev smo posnele na diktafon, pri vsakem pa smo fotografirale tudi predmete. S tem se je del naËrtovanega terenskega dneva zakljuËil. ZaËel se je spuπËati mrak in na terenu smo ostali πtirje πtudenti, ki smo obiskali πe eno domaËijo. Z zanimanjem smo namreË priËako- vali flramplanje«, kajti prejπnjiË, ko so bili πtudentje na terenu, so jih GradenËani povabili k udeleæbi tega dogodka. Med tem Ëasom se je gospodinja zelo potrudila in pripravila narezek. V pogovoru, ki ga je vodil Urh, flglavni« vodja naπe πtudentske druæine, je sodelovala skoraj vsa druæina. Okoli sedmih zveËer se je priËelo flramplanje«. flRamplanje« je navada, ob kateri se zberejo fantje z vasi in zaigrajo ter zapojejo pesem vsem Joæetom v vasi. Priprave so potekale pri prej omenjeni druæini. Fantje in moæje so prinesli svoja glasbila (harmonika, kitara, pokrovka, plastiËni kanister ...), da so se malo ogreli. Temu je sledil obhod od hiπe do hiπe. Pred vsako hiπo, v kateri stanuje oseba po imenu Joæe ali Joæi- ca, smo se ustavili. Zapela smo pesem, vsi gostje smo jim Ëes- titali in nato so nas povabili v kuhinjo. Na mizi je bil priprav- ljen narezek (domaËe jedi ‡ salama, paradiænik, paprika, sir, kruh), pecivo in vino iz samorodne trte πmarnice. Urh in Jernej sta bila v tej druπËini kitarista, Mateja se je veπËe pogovarjala z moæmi, sama pa sem prevzela vlogo fotografinje. Zadnji pod vplivom modernizacije, spremembe na tradicionalnih podroËjih materialne kulture ‡ arhitekture, agrarnih tehnik, bivalne kulture; socialne kulture ‡ πeg, druæinskega æivljenja, strukturah sorodstva, strukturah socialnih organizacij na podeæelju in duhovne kulture ‡ glasbe, slovstva, verovanja.1 Kar dve tretjini knjig je s podroËja neevropske etnologije, od tega veËina za obmoËje Azije, delno pa tudi Amerike in Oceanije. Slaba tretjina pa pokriva obmoËje ZDA in Evrope, predvsem Balkana. Avtorji so razliËni ‡ od klasikov evropske in neevropske etnologije in antropologije (Margareth Mead, Oscar Lewis, Jeremy Boissevain, Clifford Geertz, Marvin Harris, Roy A. Rappaport) do povsem poljudnih avtorjev. Konec oktobra pa je knjiænica Oddelka za etnologijo in kul- turno antropologijo prejela πe eno donacijo prof. dr. Halperna, ki obsega pribliæno 500 monografskih publikacij, separatov in Ëlankov. Tudi v tem primeru se moram zahvaliti asistentu dr. J. Hudalesu, ki se je to poletje odpravil k prof. dr. Halpernu in iz njegove zbirke odbral knjige, primerne za naπo knjiænico. Knjiæni dar prof. dr. Joela Martina Halperna je za naπo knjiæni- co izjemna pridobitev, obogatitev in dopolnitev æe obstojeËe knjiæne zbirke, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Viri in literatura: DULAR, Anja 1997: David Pearson. Provenance research in book history. London, The British Library. V: Zgodovinski Ëasopis let. 51, πt. 3, 108. ENCIKLOPEDIJA Jugoslavije 1983‡1989. Zagreb; Ljublja- na, Jugoslavenski leksikografski zavod; Mladinska knjiga. Joel Martin Halpern in njegovo slovensko gradivo 2004. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 10. 11. 2005 gradivo tema OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 55 obisk je bil pri druæini, kjer smo se vsi zbrali pred priËetkom flramplanja«. Vzduπje je bilo prijetno. Veliko se je pelo, bilo pa je treba tudi zaplesati. Meni, ker sem vËasih tudi zadræana, to ni najbolj prijalo. Ampak Ëe so nas tako odprtih rok sprejeli medse, da smo lahko prisostvovali njihovem obiËaju in od njih Ërpali informacije, je bilo treba dati tudi kaj v zameno. V Ljubljano smo se vrnili okoli pol enih zjutraj, polni vtisov in z obËutkom zadovoljstva. Moram priznati, da je bila tovrstna izkuπnja nadvse zanimiva, saj smo imeli priloænost sodelovati pri vaπkem obiËaju. Drugi obisk v Gradencu pri Æuæemberku, 19. april 2005 Danaπnji dan se je odvijal dokaj zanimivo. V dopoldanskem Ëasu smo odrinili iz Ljubljane proti Gradencu. Najprej smo se ustavili v Dvoru, ker smo precej hitro ugotovili, da peljemo v napaËno smer. Za kratek Ëas smo posedeli v vaπki gostilni, v kateri smo bili edini gostje. Preurejena domaËa dnevna soba oz. flhiπa«, v kateri je πe peË, rabi v gostilniπke namene. Popili smo moËno kavo z mlekom, sicer v prevelikih koliËinah, da smo se predramili. GostilniËar pa se je trudil, medtem ko je pojasnjeval, kako se pride do Gradenca, ustvariti prijetno vzduπje s priæiganjem radijskega sprejemnika. Pogumno smo se odpeljali dalje, nakar smo se znaπli v slepi ulici. Za pot smo povpraπali starejπa zakonca, ki sta posedala zunaj pred hiπo. Prijazno sta se odzvala na naπ ponovni zdrs. In konËno smo prispeli na cilj. Æe smo na njegovem domu zasaËili informa- torja πt. 2, ki se je zunaj pogovarjal z nekim gospodom iz ZavirË. VnoviË se je izkazal, saj nas je popeljal do studenca, kjer so nekdaj koristili kalno vodo v gospodinjske namene in tudi za æivino. Pred tem nam je razkazal jamo, v kateri so ægali apno. Po naslednji skodelici kave in kozarcu πmarnice smo jo mahnili do informatorke πt. 3 in ji vrnili fotografije. Njen sin pa se je, kljub temu, da se mu je mudilo v sluæbo, potrudil s tem, da je narisal skico poti do flpoganke« ‡ mlake z vodo, ki so jo nekdaj uporabljali za preæivetje, ponjo pa so sem pri- hajali tudi ljudje od drugod. UpajoË na uspeπen doseæek smo se podvizali naprej. A ni bilo tako, saj æelenega nismo naπli. Smo pa poznejespoznali, kje smo ga polomili. Sredi vasi smo sreËali informatorja πt. 4, ki nam je povedal, da informatorke πt. 5 ni doma. Informatorka πt. 1 je na svojem dvoriπËu zla- gala drva in malce smo jo pobarali. Ni nam dovolila, da bi jo fotografirali, a smo jo vseeno, na skrivaj. Potrkali smo tudi na vrata informatorke πt. 5. Ni je bilo doma. Da dela naokoli, je povedala informatorka πt. 1, ko se je sprehodila mimo nas. Dobili smo obËutek, da je dvomila v nas, ker smo se nekaj Ëasa sukali okrog hiπe. Ko smo æeleli poizvedeti kaj veË o informatorki πt. 5, je odvihrala. Kakor da z nami ni hotela veË spregovoriti. SkeptiËni in s Ëudnim obËutkom smo se podali nazaj proti Ljubljani. Gradenc kot svojevrstna vasica Po besedah neke informatorke je Gradenc edina sloæna vas v vsej Suhi Krajini. Ljudje se druæijo ob praznikih, si medsebojno pomagajo in delujejo kot skupnost. Vas πteje pribliæno 50 preb- ivalcev. Precej se jih je æe izselilo po drugih slovenskih krajih, nekateri so odπli v tujino, nekaj pa jih je tudi æe pomrlo. Zanimivost kraja, med drugim, je ta, da na robu vasi od pet do sedem let stoji vikend premoæne druæine, ki ga vaπËani imenujejo flparlament«. Odkar je lastnik zbolel, v ta kraj ne zahaja veË tako pogosto, zato pa prihaja njegov sin. Poslopje je ograjeno in varovano s kamerami ter s slovensko zastavo, izobeπeno v bliæini vhoda. Celotna posest v vasi nedvomno izstopa. V primerjavi z drugimi domaËijami v Gradencu je ta odsev domaËije z drugaËno strukturo. Informatorka πt. 5, vaπka posebnica, æe veË kot 20 let æivi sama v stari hiπi. VaπËani pravijo, da zbira predmete s smetiπË. Tudi pomoËi od vaπËanov ne sprejme. Zaradi tega je v njihovih oËeh nekaj posebnega. Menim, da ljudje osebi, ki æivi brez sorod- nikov, takoj nadenejo oznako, saj ne sovpada z njihovim naËi- nom æivljenja. Sicer je πe vedno del njihove skupnosti, vendar drugaËen in morebiti manj normalen kot veËina. Odprtost in dostopnost skorajda veËine domaËinov je kakov- ost, zaradi katere vas dejansko funkcionira kot æiv organizem, ki skozi svoj obstoj doæivlja spremembe in dosega zavidljive rezultate. Metodoloπki vidik terenskega dela Vloga raziskovalca na terenu je πe vedno nehvaleæna stvar. PoËutiπ se kot vsiljivec, ki vdira v svet intimnosti drugih ljudi. Kar tako. Z edinim namenom, da poizve kaj od njih in da se ustvari reË v pisni obliki. Po drugi strani pa je nujno potrebno, da se beleæijo naËini æivljenja ljudi na doloËenem obmoËju. Kot navaja Rajko MurπiË, flnjihov naËin æivljenja je v svojem bistvu neprestana improvizacija, v kateri se tradicija pretvarja v inovacijo«. (MurπiË 1995, 147‡153). Preteklost se izoblikuje v prihodnost skozi sedanjost; stara vedenja, znanja in veπËine s podroËja materialne, duhovne in socialne kulture lahko ostajajo nedotaknjena ali pa so lahko osnova za nastanek neËesa novega, boljπega. Ta fluidnost je gonilo kultur(e). Izkuπnja terenskega dela se pridobiva z nenehno prakso. Zmeraj pa ostaja majhen dvom (v smislu etiËnega vpraπanja) v raziskovanje na terenu, ki pa se mora vseskozi prelivati v nekaj, kar podkrepi pravi smoter ciljne raziskave. Kajti mojstrstvo terenskega raziskovalca se kali skozi neπteto vzponov in padcev, slednji pa so sploh kljuËnega pomena. Suma sumarum, pri terenskem delu ne gre zgolj in samo za pridobivanje obilice podatkov, ampak tudi za spoznavanje drugih ljudi in nenazadnje tudi sebe v odnosu do njih. Literatura: MUR©I», Rajko 1995: Oddaljeni pogled na preplete etnoloπke samorefleksije. Etnoloπki raziskovalni programi. V: Rajko MurπiË in Mojca Ramπak (ur.), Razvoj slovenske etnologije od ©treklja in Murka do sodobnih etnoloπkih pri- zadevanj. Ljubljana, Slovensko etnoloπko druπtvo, Znanstveni inπtitut Filozofske fakultete, 147‡153. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 14. 11. 2005