f KAJ PRAVI LETOŠNJI NAČRT V JELOVICI? Proizvodnja bo naraščala — pogoj pa je dobro delo Osnovna ugotovitev, ki izhaja iz analize pri planiranju je, da pri istih prodajnih cenah in pri predvidenih stroških poslovanja dohodek pada. Zato bo le z največjim prizadevanjem in s skrajnim varčevanjem mogoče pokrivati vse obveznosti ter pri tem zadržati vsaj enake osebne dohodke, kot v letu 1982. Ker pa se istočasno zelo zmanjšuje prodaja, kar nam vpliva na stanje zalog, ki so že sedaj precej nad normalnimi, verjetno vsaj v prvi polovici leta ne moremo pričakovati boljših rezultatov. Tudi večjih prodajnih cen ne! Zato lahko boljše rezultate pričakujemo le skozi višjo proizvodnjo in produktivnost dela ob racionalni porabi na vseh nivojih. Seveda večjo proizvodnjo bo potrebno tudi prodati, kajti vsako večanje zalog bi nas pripeljalo v težak finančni položaj, ki ga nosi s sabo nelikvidnost ta pa je že sedaj čestokrat prisotna. Zato bo potrebno prav na področju prodaje skrajno prizadevanje, da bomo obvladovali trg, ter iskali nove prodajne možnosti in kanale s prioriteto vključevanja na zunanji trg. Torej iskanje dohodka skozi višje prodajne cene v letošnjem letu ne bo prišlo v poštev, ampak bomo morali iskati rešitev le v boljšem poslovanju. Za leto 1983 načrtujemo 4 % višji fizični obseg proizvodnje, kot je bil dosežen v letu 1982. Taka opredelitev izhaja iz sredneročnega plana, nekoliko nižje pa je reso-lucijsko predvidevanje. Naši rezultati so prav gotovo v prvi vrsti odvisni od dosežene proizvodnje in produktivnosti dela. Povečala naj bi se za 2 % in to v naj večji meri na račun večjega izkoriščanja delovnega časa in izboljšane organizacije dela, kajti večjih investicijskih vlaganj v modernizacijo proizvodnje v letošnjem letu ni pričakovati. Iz analize pa je razvidno, da so v nekaterih obratih še velike notranje rezerve prav v slabo izkoriščenem delovnem času. Proizvodni program se bistveno ne bo manjšal. S polno močjo bo stekla na novo rekonstruirana žagalnica v Preddvoru, od katere se že pričakujejo prav v tem letu povečani učinki. Glede uskladitve in sortiranja proizvodnega programa, gre v letošnjem letu za največje povečanje proizvodnje na okenskih senčilih in vratnih podbojih in to kar za 18%. V letošnjem letu se bo v celoti steklil program navadnih oken, ker to zahtevajo tržne razmere in bo tako dana večja možnost prodaje. Zaradi manjšega povpraševanja, se zmanjšuje program vezanih oken, kar je bilo sicer predvideno tudi že s srednjeročnim planom in to naj bi se nadomestilo z večjo proizvodnjo vrat, predvsem za izvoz. Tudi na področju montažnih hiš se uvaja novo proizvodnjo kombi hiš, predvsem za potrebe gradbišč, tako na domačem, kot inozemskem trgu. Zaradi zaostrenih tržnih razmer pa je del proizvodnih kapacitet namenjen proizvodnji za in- Velika pridobitev za Jelovico, še posebej pa za temeljno organizacijo primarna predelava lesa — senčila Preddvor, je nova žaga za razrez ivernih plošč. Stroj, ki je bil kupljen z devizami, ki jih je Jelovica dobila z dobrim izvozom v preteklem letu bo nedvomno izredno koristil. Po eni strani bo skrajšal postopek razreza, izredno malo bo odpadka, pa tudi skrb za razrez iveric bo poslej skrb le enega delavca. Prav stroji kot je Schelling so pogoj, da bo Jelovica lahko kos visokim zahtevam po produktivnosti, ki jo mora imeti vsakdo, ki želi uspešno izvažati. Jelovica to želi in modernizacija strojev je pri tem še kako pomembna. dividualna naročila. Tu so še večji stanovanjski objekti, pri čemer bo dana večja možnost kombinacije pri prodaji tipskega programa. F. ZIHERL Od nas odvisno leto 1983 Podali smo se v leto 1983, tretje leto srednjeročnega obdobja in pred nami se že precej jasno kažejo možnosti, obeti in čeri, ki jih prinaša to leto. Proti koncu leta 1982 in na začetku januarja, so od vsepovsod prihajala opozorila, da ne moremo računati na to, da bo poslovno leto 1983 kdo ve kako ugodno. Pričakujemo lahko celo, da bo marsikaj težje, kot je bilo v preteklem letu. Ob upoštevanju gospodarske situacije, kakršna trenutno je in ob upoštevanju predvidenih nadaljnih usmeritev je jasno, da bo gospodarska situacija v letu 1983 še bolj zaostrena. Zato se bomo morali temu primerno ponašati že ob načrtovanju programa za leto 1983. Na vseh nivojih, naj bo naša težnja usmerjena k intenzivnejšemu in kva- daljnji razvoj v Jelovici, konkretno v letu 1983? Kljub težavam, ki so že zdaj prisotne in vidne, vseeno načrtujemo naš program v resolucijskih okvirih. Ta predvideva določeno povečanje proizvodnje, kot naše osnovne dejavnosti pa tudi ostalih aktivnosti, ki iz nje izvirajo. Le na ta način bo naša nadaljna pot razvoja uspešna ter bo nudila kolektivu socialno varnost ter primerni standard. Tudi v letu 1982 Jelovica ni bila brez težav, saj so zaostreni pogoji gospodarjenja imeli močan vpliv na poslovanje na vseh področjih. Kljub temu pa lahko trdimo, da smo dosegli ugoden finančni rezultat. Opaziti je sicer postopno upadanje rasti, kar pa nam mora biti opozorilo načrtovanju programa za leto 1983. F. ZIHERL litetnejšemu gospodarjenju Kako načrtujemo naš n Bo prišlo do izvoza v Alžirijo? O tem, kako nujen je izvoz za našo državo in seveda tudi za Jelovico ne kaže posebej izgubljati besed. V Jelovici v zadnjem času vlagamo velike napore, da nam bi uspelo prodreti na vsaj kakšno tuje tržišče in da bi na ta način lahko uresničili veliko načrtov, ki so seveda tesno povezani z izvo- Trenutno so razmere takšne. Jelovica izvaža nekaj stavbnega pohištva, vse drugo pa več ali manj stoji. V zadnjem času smo poslali več kot 120 ponudb za prodajo oziroma graditev montažnih objektov, pa naj si bodo to začasni ali stalni, pa je na žalost od tega le malo realiziranega. Že po tem podatku je moč sklepati kako težka je prodaja na tuje, kjer je poleg konkurence še recesija, pa zaščitne carine in podobno. Pred časom je skupina gospodarstvenikov (predstavnik Intereksporta iz Beograda, 2 predstavnika Slovenijalesa, 2 Gradisa in predstavnik iz Jelovice) obiskala Alžirijo. Kot je znano bo tam Jugoslavija gradila izredno veliko stanovanj in seveda je to priložnost za morebitni izvoz tudi drugih objektov in izdelkov, ki pač ne sodijo v že sklenjene ponudbe. V razgovorih, ki so bili opravljeni v Alžiriji je bilo moč ugotoviti, da obstoji interes tudi za tovrstni izvoz, kot ga denimo more posredovati Jelovica. Seveda pa je potrebno takoj reči, da direkten izvoz ni mogoč, temveč je lahko uspešen le pre-.ko gradbene operative. Pri tem pa je treba reči, da je vrsta izredno težkih pogojev, med katerimi je predvsem carina. Ta je na carinsko osnovo za stavbeno pohištvo kar 65 odstotna, za montažne objekte pa je celo 75,40 %. Kako bo z izvozom, je kot rečeno, sedaj težko reči. Za izvoz montažnih objektov bo odločitev znana v približno 2 mesecih. V tem času pa bo potrebno marsikaj narediti. Za prvo nastanitev delavcev bo namreč Alžirija kupila Kuvajtske kontejnerje. Ti so izredno ceneni. Po drugi strani pa je treba reči, da je zanimanje za stalne montažne objekte, ki so narejeni na osnovi lesa in iveric, minimalno ali pa ga sploh ni. V Alžiriji imajo veljavo le montažni kontejnerji narejeni iz železa in betona. To je osnovna ugotovitev obiska in Jelovica ter Gradis se bosta zato povezala z francosko firmo, ki sedaj gradi tovrstne objekte in sicer po ameriški licenci. Na oprostitev carine Jelovica in Gradis lahko računata le pri ponudbi tovrstnih montažnih kontejnerjev. Zato seveda z vso hitrostjo pripravljamo projekte za njihovo izdelavo in prav kmalu naj bi dobili za njihovo izdelavo vso potrebno tehnično dokumentacijo. Pa kljub temu še vedno ne moremo upati na 100 odstoten uspeh. Alžirsko tržišče je namreč vseeno izredno zahtevno in »težko« kot gospodarstveniki radi rečejo. Lani je denimo bilo tam prodanih vseh objektov le za 2 milijona 400 000 $. Prehod iz lesenih na betonske objekte bo brez dvoma predstavljal veliko in zahtevno delo za Jelovico. Potrebna bodo precejšnja sredstva za vpeljavo tehnologije, pa še veliko povezav bo potrebno z ustrezno gradbeno operativo. Kljub temu pa lahko rečemo, da je obisk v Alžiriji bil koristen kot le kaj, saj nam je dal vpogled v tokove na gradbeniškem področju v prihodnje in na nas je sedaj, da jim čimprej sledimo in se jim prilagodimo. Le na tak način je mogoče graditi dolgoročno izvozno politiko skozi vse dežele Sredozemlja, pa na Bližnjem vzhodu in vse do Malezije. Predvsem pa je treba reči, da bo na vseh teh trgih moč uspeti le, če bo ponudba konkurenčna stalna in kakovostna. Po eni strani lahko pri tem prispevajo veliko delavci sami z svojim dobrim delom, po drugi pa ne bomo mogli uspeti tudi brez ustrezne kreditne politike o kateri pa bodo seveda morali svoje reči tudi najvišji državni organi. Posebej to velja tudi zaradi znanega dejstva, da je Evropa sedaj pripravljena kreditirati svoj izvoz tudi do 80 odstotkov vrednosti in to na najmanj 5 let odplačila. To pa so za nas izredno težki, skoraj nesprejemljivi pogoji, ko imamo kot država sami dovolj lastnih problemov na področju zadolževanja na tujem. j. č. JEIOVICA 260 milijonov za naložbe Upoštevajoč sredstva, ki nam bodo na razpolago, (lasten in združen denar ter delno krediti) načrtujemo za leto 1983 približno za 26 starih miljard dinarjev naložb. Od kapitalnih investicij se predvideva izgradnja novega nadomestnega objekta za za-steklevanje na prostoru Starega dvora, nakup računalnika, nadaljevanje izgradnje kotlovnice v Preddvoru, skladišče na montažnih objektih ter delno povečanje kapacitet trgovske mreže. Precejšen del sredstev bo tudi namenjen za modernizacijo tehnologije in za združevanje in sovlaganje v razvoj proizvodnje žaganega lesa. Kadri v Jelovici Vsi izvozni projekti Jelovice, ki jih bo nujno potrebno uresničiti so seveda vezani na sposobne strokovne kadre. Če bi sedaj pogledali resnici v oči, potem Jelovica takih kadrov nima kdo ve kako veliko. Ne verjamete? Povejte, kdo zna denimo arabsko, kdo bi bil pripravljen od tistih, ki imajo ustrezno višjo ali visoko izobrazbo iti za dalj časa v dežele arabskega sveta in tam sam delati za boljšo prodajo? Če ste odgovorili na ti dve vprašanji potem bi želeli vedeti za vaš odgovor. Predvsem je treba reči, da je sedanji sistem nagrajevanja v Jelovici tak, da bi le redko kdo bil pripravljen iti na tako delo. To nagrajevanje nikogar ne motivira, da bi odšel na tuje. Vsakdo se raje drži toplega domačega zapečka. Zato bo potrebno v prihodnjih ukrepih na področju politike delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke tem vprašanjem posvetiti veliko večjo pozornost. O tem se je sicer že ve- da se preide tudi na dejstva. S tem urejevanjem pa bo mogoče tudi pridobiti take ustrezne kadre tudi od drugod, ki bodo privabljeni po eni strani z dobrim dohodkom po drugi pa tudi z dinamiko dela, ki naj bi ga Jelo- vica imela v prihodnosti. Oboje pa mora biti tisto, kar bi takega delavca osrečilo. Torej ne gre pozabiti. Ni le izvoz tisti, ki ga je treba rešiti, rešiti je treba tudi kopico drugih stvari, ki stoje sicer ob strani pa vseeno utegnejo pomembno vplivati na izvozne rezultate. j. č. Nadležni foto Rešitev problema za vse, ki ne vejo kam s smetmi. Na obratu Stari dvor v Škofji Ix>ki namreč smeti odlagajo nekateri likokrat tudi govorilo, pa jcfi^HtaF.fvtMeelenhjo med obratom oblog in letev ter med upravno vse skupaj pri ugo- stavbccj^ontojner za smeti je 100 metrov stran. Pa zakaj bi tovitvah. Zatb ie skrajni čas, delali tiste nepotrebne korake? KSPŠgKrjŠC W01G09 Predelava lesnih ostankov v brikete Pri predelavi lesa vse od gozda do industrijske proizvodnje, nastajajo odpadki, ki pa jih lahko vse pogosteje nazi-vamo ostanki, saj nam lahko služijo kot surovina za nadaljnjo predelavo. Najstarejša predelava lesnih ostankov je vsekakor sežiganje za pridobivanje toplotne energije. Vendar se zlasti kvalitetnejši ostanki že razmeroma dolgo uporabljajo tudi za pridobivanje celuloze, ivernih in vlaknenih plošč. Poleg te bolj mehanske kot kemične predelave, pa se lesni ostanki delno uporabljajo tudi v kemični predelavi pri proizvodnji tanina, sladkorja (za živalsko krmo), alkohola, itd., vendar pri nas skoraj zanemarljivo malo. Lesne odpadke lahko delimo v mnoge skupine, gledano z različnih vidikov. Prva delitev so odpadki gozdnfe eksploatacije, odpadki žagarske proizvodnje, izdelave furnirjev in turnirskih plošč ter odpadki finalne industrije (pohištva, stavbarstva). Drugič jih lahko delimo s stališča vsebovane vlage, kar je izredno pomembno. Tretja razvrstitev bi bila na osnovi velikosti odpadkov, posebno kategorijo pa predstavlja delitev po drevesnih vrstah in po količini skorje. BRIKETI KANJE Zaradi energetske krize, ki se je pojavila v prejšnjem desetletju, se je zanimanje za lesne odpadke kot količinsko nezanemarljivi energetski vir, ponovno močno povečalo. Ker pa ti ostanki zavzemajo razmeroma velik volumen, zaradi česar nastopajo precejšnji problemi s transportom in vskladiščenjem, se kaže velika prednost v briketiranju lesnih odpadkov. Briketiranje v splošnem predstavlja vse pomembnejšo predelavo ne le lesnih, temveč tudi drugih najrazličnejših odpadkov (slama, usnje, seno, papir, bombaž, lu-ščine riža, sončnice, orehov in lešnikov, ostanki predelave olja, sladkorja, kave, itd.) Pri lesu pridejo v poštev kosovni odpadki, skoblanci, žaganje in skorja. Volumen lensnih odpadkov se s tem okrog 10-kratno zmanjša, prostorninska taža se poveča na ca. 1,3 t/mJ, kurilna vrednost briketov pa znaša vsaj 17.000 j/kg (4.000-4.500 kcal/kg). Briketi nastajajo v obliki valjev premera do 10 cm in višine do 30 cm. Prvi pričetki briketiranja segajo v leto 1918 v Švici, resno pa se je tovrstna predelava pričela po 2. svetovni vojni. Znana proizvajalca naprav sta Hausmann in Spanex, pri nas se prvi pojavljajo šele po letu 1980 (DIK Novi dom Debeljača, privatnik iz Skopja, Železarna Ravne). Glavne faze v proizvodnji briketov predstavljajo dro- bljenje, sušenje in stiskanje odpadkov. Če uporabljamo le žaganje, skoblance in ostružke finalne predelave, odpadeta prvi dve operaciji, s tem pa se investicja močno poceni. Dodatno ekonomičnost predstavlja avtomatizacija, zlasti doziranje in vmesni transport odpadkov mora biti izveden avtomatsko. V splošnem velja, da je nabava briketirnih linij upravičena šele ob razpolaganju z vsaj 2.500 t suhih odpadkov letno, torej mora znašati kapaciteta vsaj 500 kg/h, izjema so lahko le same stiskalnice za drobne, suhe odpadke. Briketi, namenjeni za prodajo — 4.000 do 5.000 din/t, tudi za izvoz — 70 $/t, so praviloma ob izhodu iz briketne naprave avtomatsko embalirani v črevo viloma vrši brez dodajanja veznega sredstva (lepila), zato pa so potrebni pritiski minimalno 600 barov ( = 60 atmosfer), najboljše brikete (z visoko trajnostjo brez nevarnosti drobljenja) pa proizvajajo s pritiski nad 2.000 barov. Drugi važni pogoj za briketiranje je ustrezna vlaga lesnih odpadkov in sicer 10—18 %. Interesantno je, da so raziskave v inozemstvu pokazale, da so briketi iz skorje kvalitetnejši (trajnejši) in od briketov iz samega lesa, da je poraba električne energije okrog 30 % manjša, da je optimalna vlaga skorje za brikete 23 % ter, da dajejo le malo več pepela (do 33 %) in v dimu ne nastopa bistveno več bežečih delcev (prah, saje). Prav zadnje pa je doslej vlivalo strah tistim, ki so načrtovali kurjenje z briketi iz skorje in v takih primerih se je v splošnem pojavljala zahteva po predelavi kurišča, oziroma po večjih posegih v kotlovnico. MOŽNOST ZA JELOVICO Briketiranje lesnih ostankov je smiselno predvsem tam, kjer se neenakomerno nabirajo velike količine le-teh, ki jih je treba še prevažati in vskladiščiti. V Jelovici ali vreče iz natron papirja. Danes se briketiranje pra Tako izgledajo briketi. Vsi, ki so jih doslej že preizkusili pravijo, da se z njimi da doseči velik prihranek, kar pa je najbolj važno, izredno dobro grejejo. vskladiščenje in transporti-ranje sedaj ni problematično, ker odpadke sproti prodamo oziroma pokurimo v lastnih kotlovnicah. Ekonomičnosti briketiranja v naši DO tudi ni v prid velika razdrobljenost oziroma dislociranost naših proizvodnih TOZD, čeprav je skupna količina vseh lesnih odpadkov v celotni Jelovici precejšnja (ca. 24.000 m3 letno). Vendar nas v vse večjo uporabo odpadkov za pridobivanje toplotne energije sili pomanjkanje in visoke cene mazuta oziroma kurilnega olja, zato tudi intenzivno preurejamo kurilnice in nabavljamo kotle z možnostjo kurjenja tudi na lesne odpadke (TOZD 3 v Gorenji vasi, TOZD 2, TOZD 1 v Kranju). Torej se bo uporaba odpadkov za lastne energetske potrebe Jelovice, ki je že doslej znašala ca. 10.000 m1 letno oz. za 40 % glede na vse odpadke v Jelovici, še bistveno povečala. Za Jelovico bi bile sprejemljive sledeče variante predelave lesnih odpadkov v brikete: A. Briketirna stiskalnica v Sovodnju za suhe skoblance in delno žagovino; brikete bi predvsem rabili za kurjenje v novem kotlu v Gorenji vasi. B. Linija za drobljenje, sušenje in stiskanje lubja v brikete na obratu Preddvor. Ker je količina lubja razmeroma majhna (pod 2.000 m3 letno) bi zaradi racionalnosti lahko vključili še preostale odpadke zlasti primarne predelave. Brikete bi rabili v svoji kotlovnici in delno v novem kotlu v Kranju. Ostaja vprašanje nujnosti predelave kurišča. C. Za briketirno linijo v TOZD 2 bi uporabili večji del odpadkov, ki jih sedaj prodajamo (lahko bi vključili tudi del odpadkov iz TOZD 4), dodatno bi bilo smiselno nabavljati nekaj tisoč m’ odpadkov od zunanjih dobaviteljev. Del proizvedenih briketov bi porabili za lastne energetske potrebe, delno bi jih prodajali v ustrezni embalaži. EKONOMIČNOST BRIKETIRANJA Cena briketnih naprav je močno odvisna od tega, če vsebujejo drobilne in sušilne naprave ali le briketirno stiskalnico, zato lahko varira v širokem razponu od blizu 200 milijonov do več kot milijarde starih dinarjev. V rentabilnem izračunu pa je nujno upoštevati stroške toplotne in električne energije, ki so v primeru dolgih linij (ka-pacitega predelave nad 5.000 t odpadkov letno) precej visoki in je tu zelo zaže-ljen višek toplotnega medija iz obstoječih kotlovnih postrojenj. Za konec si oglejmo primerjavo dveh konkurentnih goriv — srednje težko kurilno olje in briketi iz lesa in skorje: cena 11 kurilnega olja kalorična vrednost kurilnega olja kalorična vrednost briketov 11 kurilnega olja odgovarja po kalorični vrednosti 2,11 briketov cena 1 t briketov 10.500 din 25.000 din 9.000 kcal/kg 4.300 kcal/kg 5.000 din cena 2,11 briketov Prihranek pri stroških 14.500 din/t Ob tej očitni prednosti pa gorivo, ki je hkrati najbolj ne smemo pozabiti dejstva, prikladno za rokovanje, da so briketi (zlasti v primeru embaliranja) najčistejše Šeme Jurij Brez izvoza ne bo šlo Največja neznanka letošnjega načrta v Jelovici je prav gotovo prodaja stavbnega pohištva in seveda še posebej montažnih objektov. Tržne razmere se čedalje bolj zaostrujejo, kupna moč prebivalstva pada, zmanjšuje se tako privatna, kot družbena gradnja, konkurenca postaja vse močnejša in povsod prisotna. Ne smemo pozabiti, da so kapacitete proizvodnje stavbnega pohištva in montažnih objektov tako na slovenskem kot na celotnem jugoslovanskem območju prevelike in prodajal bo lahko le tisti, ki bo kvaliteten, poceni in bo s svojo ustrezno prodajno politiko resnično obvladal trg. Največji del, oziroma preko 80 % celotne prodaje stavbnega pohištva bo usmerjeno preko lastne trgovske mreže, ki je tudi že v letu 1982 dosegla lepe rezultate. Njihov plan bo znašal preko 150 starih milijard, kar bo zahtevalo veliko prizadevnost delavcev v trgovski mreži. Del prodaje bo usmerjen preko ostale trgovske mreže in gradbene ope-rative. Prav tej bi morali dati več poudarka, kajti ta je bila v preteklih letih zelo prisotna v naši prodaji. Zadnja leta smo jo zanemarili čeprav bi lahko marsikateri izdelek, ki je danes na zalogi, bil prodan skozi tovrstno prodajo. Prodaja tuji trgovski mreži in gradbeni operativi se predvideva letos v vrednosti okoli 40 starih milijard. Mnogo težja situacija je na področju prodaje montažnih objektov. Za leto 1983 se predvideva vrednost prodaje preko 60 starih milijard. Del tega bi prodali na domačem trgu, kjer naj bi pomembno vlogo odigrala naša trgovska mreža, del pa je predviden na zunanji trg. Mnogo prizadevanja bo potrebno, če bomo hoteli uresničiti začrtani plan prodaje, kajti padec osebne in investicijske potrošnje zmanjšuje povpraševanje prav po tovrstnih izdelkih, pa tudi po stanovanjskih, večnamenskih objektih in gradbiščnih provizorijih. TOZD je po obsegu drugi največji, koliko lahko izdela, smo lahko videli v letu 1981, ker je bilo že takrat izdelanega dvakrat toliko, kot smo si zadali v srednjeročnem planu za leto 1985. Izvoz še zahtevnejše naloge nas čakajo pri izpolnjevanju izvoza. Takšne zahteve pred nas postavlja družba, izvoz je nujen tudi če se hočemo oskrbovati s potrebnim uvoženim materialom in si pridobiti potrebna sredstva za modernizacijo tehnologije. V planu se predvideva tako izvoz stavbnega pohištva kot montažnih objektov. Pomembno vlogo bodo pri izvozu morali odigrati predvsem TOZD 2, TOZD 3, TOZD 4. F. Z. Celotni prihodek in delitev v letu 1983 Za leto 1983 planiramo 581 starih milijard celotnega prihodka, v letu 1982 smo ga dosegli 524, torej povečujemo celotni prihodek za 11%. Kar je pomembno za delitev osebnih dohodkov predvidevamo, da bomo ustvarili 75 milijard dohodka in ga povečujemo glede na leto 1982 za 7 %. Resolucija nam nakazuje, da bi dohodek moral rasti znatno hitreje, če hočemo več nameniti za osebne dohodke. Vendar kljub zamrznitvi cen, stroški poslovanja stalno naraščajo, kar nam vse zmanjšuje rezultat. Precejšnja sredstva so namenjena tudi za sklad skupne porabe, za stanovanjsko izgradnjo itd. Koliko bo namenjenih sredstev za osebne dohodke pa je pač odvisno od naših rezultatov. Z. F. JELOVICA _________J Naš gost — Danica Miklavčič Jelovica postaja vse bolj mlad kolektiv. Ne vem, če je temu res tudi po uradnih papirjih, vendar tak občutek imam. Predvsem zato, ker se vsako leto na novo zaposli izredno veliko mladih, veliko je tistih, ki se šolajo in bodo v Jelovico šele prišli. Za večino teh mladih je značilno, da se kar izredno hitro vživijo v novo okolje in mnogi med njimi dajo Jelovici tudi tisto, kar takore-koč vsi od njih tudi pričakujemo. To pa je več kot samo 8 ur dela. Vse bolj se namreč mladi vključujejo v družbeno politično življenje, pa tudi številne organizacije in sekcije zadnje čase bolj delujejo. Med novimi delavci, ki gredo po tej poti je tudi Danica Miklavčič. Vselej je nasmejana. Ne vem ali je to tisto, kar človek pri njej najprej opazi? Ali pa dejstvo, da rada z vsakim spregovori in tudi po tem je znana, da nikomur ne ostane nič dolžna. Je pač mlado dekle, postavno, in moški ji radi navržejo kakšno pripombo. Nobeden pa ne ostane brez odgovora. Morda je vse to skupaj še izraz več, da je odločna in tudi delovna. Prav zaradi tega je morda tudi postala predsednica konference osnovnih organizacij socialistične mladine v Jelovici. Po končani ekonomski šoli se je pred dvema letoma zaposlila v Jelovici in sicer kot kontrolorka dokumentacije na temeljni organizaciji maloprodaja stavbnega pohištva. Delo opravlja kot sama trdi, kar se da rada. Je to morda družinska tradicija? Verjetno, saj sta v Jelovici zaposlena tudi oče in mama. Japonci, ki jih imamo vsi za vzgled, pravijo, da je za uspešno delo izredno važna družinska tradicija. Miklavčičevi tega verjetno ne vedo, vendar sami to potrjujejo. Pri Danici se to še posebej vidi. Kako je lahko tako hitro prišla do tako pomembne funkcije je bilo vprašanje na katerega je sama tudi kaj hitro odgovorila: »Sem pač taka, da rada kaj hitro rečem in pokritiziram ali pa se sploh kje oglasim. Potem pa ni težko dobiti kakšno zadolžitev«. Prav ji je, bi marsikdo dejal, sedaj bo pa lepo delala v mladini, pa še kje. Pa ni tako, saj pravi, da bo povsem rada delala, ker tudi meni, da imamo mladi le veliko stvari za postoriti in če bodo vsi za to, jim dela in družbe ne bo nikoli primanjkovalo. Povsem je tudi prepričana, da bodo uspeli pritegniti k delu širok krog mladih ljudi. Seveda pa bodo morali biti v ospredju predvsem tisti, ki so v vodstvu mladinske organizacije, saj je danes pač v mladini tako, da če nekdo dela mora osebno vabiti k temu še ostale in potem zagotovo ne bo ostal osamljen. Če pa tega ni, potem mladi ostajajo brezvoljni in k nobeni stvari jih ni. Danica trdi, da prihajajo novi časi za mlade v Jelovici. Tako odločna je pri tej trditvi, da ji je treba verjeti. Je pač že dalj časa aktivna na tem področju in ima že bogate izkušnje. Nenazadnje pa to potrjuje tudi odločitev občinske organizacije zveze socialistične mladine, ki jo je izvolila v predsedstvo občinske konference. Delala bo torej na dveh področjih. Želimo in upajmo da uspešno. j. Čadež ----------------------------------------------- Mala elektrarna v Preddvoru x______________________________________________v Simensov enostavni generator iz leta 1926 zopet daje energijo. Dovolj spodbuden začetek. Z ---\ Schelling — velika pridobitev za Preddvor in sploh Jelovico v___________________________________ V Jelovici se že dalj časa pojavljajo vprašanja, kako izboljšati oz. poenostaviti in olajšati razžagovanje iverice, ki se uporablja za proizvodnjo suhomontažnih podbojev in rolo omaric. Izvozni uspehi v letu 1981 pa so Jelovici omogočili, da reši to vprašanje s tem, da razžagovanje iverice modernizira z nakupom horizontalne fomratne krožne žage SCHELLING. Investicija je bila v celoti izvedena v letu 1982. Stroj je postavljen v TOZD-1 v Preddvoru, kjer so največji potrošniki ivernih plošč. Sedaj pa poglejmo, kakšne so količine ivernih plošč, ki smo jih doslej razžagovali na običajnih krožnih žagah z ročnim podajanjem, pri čemer je bilo potrebno veliko fizičnega dela delavcev. Za potrebe proizvodnje podbojev v obratu Preddvor predelajo mesečno do 250 m' ivernih plošč, v obratu Kranj, kjer izdelujejo rolo omarice predelajo mesečno do 90 m3 ivernih plošč in v obratu 235 na TOZD-2 pa predelajo mesečno 30 m' ivernih plošč. Z nabavo horizontalne formalne krožne' žage Schelling pa je možno vse te količine razžagati na enem mestu, kar je hkrati najenostavnejše in tudi najceneje, doslej pa se je razžagovanje vršilo na vsakem obratu posebej. Nekaj osnovnih podatkov o horizontalni formalni krožni žagi Schelling: Osnovna značilnost horizontalne formalne žage je, da obdelovanec miruje in da potuje agregat z dvema reziloma 0 400 mm in 200 mm (predrez). V času energetske krize, ko povsod primanjkuje energije, se tudi v TOZD Primarna predelava — senčila v Preddvoru trudijo, da bi izkoristili vse razpoložljive vire energije. S pridobitvijo žage sta ostali dve vodni turbini s skupno močjo 100 KW neizkoriščeni. Pred tem sta poganjali dva polnojarmenika manjše moči. Ker sta ostali turbini neizkoriščeni je bilo treba najti drugačen način uporabe razpoložljivih 100 KW. V prvi fazi je bilo treba usposobiti obstoječi generator za enosmerni tok moči 60 KW. Povezali smo se z Elektroinšti-tutom »Milan Vidmar« iz Ljubljane, ki nam je opravil meritve in preizkus generatorja, ki je že več let »počival«. Na podlagi njihovih ugotovitev smo se odločili, da bo obstoječi generator S tem dosežemo izredno kvaliteten rez, brez poškodb poliestra oz. folije kar je pri starem načinu razžagovanja pogojevalo še dodatno obdelavo robov in s tem nadmero (prihranek). Maksimalna višina reza 80 mm omogoča istočasno razžagovanje večjega števila plošč. Nastavitev stroja se vrši elektronsko s tem, da se predhodno na stikalni omarici odtipka želje-ne dimenzije. Toleranca je 0,1 mm. Sestavni del stroja je tudi dvižna miza (nosilnost 3,21), ki dviga paket ivernih plošč za višino reza. Stroj lahko opravlja en delavec, pri žaganju večjih obde- Ra/.rez z novo žago za iverico je povsem avtomatski. Z ustreznim pritiskom na gumb se namreč uravnava tako širina kot tudi dolžina. Razlika, ki lahko nastopi od željenih dimenzij do resničnih pa je le 0,1 mm. S strojem upravlja en sam delavec. ogreval žago, kar pomeni bistveno izboljšanje delovnih pogojev saj do sedaj še ni možnosti za ogrevanje žage iz kotlovnice. Čeprav usposobitev generatorja ne pomeni bistvenega prihranka na energiji, je začrtana pot za nadaljnja prizadevanja. S tesnejšim sodelovanjem z znanstvenoraziskovalnimi inštitucijami je mogoče izkoristiti tudi druge vire razpoložljive energije, ki bodo vsi skupaj predstavljali pomembne prihranke. Predvsem v Preddvoru še vedno veliko vode odteče neizkoriščene in prepričani smo, da bomo v naslednjih letih uspeli tu zajeti še precej večjo gospodarsko korist kot smo jo tokrat. Prizadevanja na tem področju pa bi se zagotovo izplačala tudi na Sovodnju, kjer teče precej velik potok tik pod tamkajšnjim obratom. Prvi koraki so torej narejeni in upamo, da bo prihodnost prinesla dobre rezultate. J. Sovine lovancev pa sta potrebna dva. Celotni potek razžagovanja je naslednji: Viličar pripelje paket ivernih plošč in jih odloži na valjčno progo, po kateri se paket transportira na dvižno mizo, ki dviga paket za višino reza. Avtomatsko doda-jalna naprava porine ustrezno število formatov iverice s paketa po valjčni progi čez režo, po kateri potuje žagni list ob žaganju. Avtomatska dodajalna naprava vsakič porine formate za toliko čez režo, kolikor je širina oziroma dolžina komadov, ki jih želimo. Odvzemanje obdelo-vancev je ročno. Obdelovan-ci se zlagajo na palete, ki jih z viličarjem transportirajo v medfazno skladišče ob novozgrajeni žagalnici. Horizontalna formalna krožna žaga Schelling je vsekakor velik napredek za celotno DO, saj je s tem strojem odpravljen velik del težkega fizičnega dela, hkrati pa je skrajšan proizvodni čas in izboljšana kvaliteta naših izdelkov. Ob tem naj omenim še to, da je bil s tem rešen le del problemov v zvezi z predelavo ivernih plošč. V teku je namreč tudi preureditev starega skladišča suhega lesa v skladišče nerazrezanih ivernih plošč, s čemer bo problem okrog skladiščenja in razžagovanja ivernih plošč dokončno rešen. FRANC PREVODNIK V HRIBIH JE VSEH 12 MESECEV LEPO v. v r ' > V lanskoletnih glasilih nismo veliko pisali o planincih. Malo smo njihov material odlagali, nekaj pa smo ga dobili šele sedaj. Tako se ga je nabrolo za pravo pravcato »inventuro« njihove aktivnosti. Ker mislimo, da so veliki med vami, ki bi se jim radi pridružili in ker hkrati tudi sodimo, da je to izredno lepa ter seveda koristna dejavnost, našim planincem namenjamo tokrat osrednji prostor v glasilu. v------------------- ' _________________________v BERNINA Planinci Jelovice, organizirani v okviru planinske sekcije, smo si za vrhunec letošnje planinske sezone postavili cilj — povzpeti se še na enega visokega vršaca izven naših meja. Tisti najbolj zagrizeni smo v mislih ta načrt potihoma že dlje časa pripravljali m načrtovali cilj. Odločili smo se za nam najbližjega štiritisočaka na meji med Švico in Italijo — Bernino 4049 m. Želja, povzpeti se na to visoko goro, je med nami postajala vse večja, še posebej, ko smo v lanskem in letošnjem letu opravili dve uspešni turi izven naših meja ter se s tem tudi potrdili in preizkusili v večnem snegu tujih gora in sicer na Sonn-blick-u (3105 m) in llochalm-spitze (3360 m). Prvotna skromna želja je prerasla v pravo hrepenenje in tako smo iskali in dočakali priložnost konec avgusta. Prav malo smo se obotavljali. Najbolj željni novih planinskih doživetij smo takoj stopili v akcijo in organizirali sprva kar lepo druščino planincev, iz katere pa se je tik pred odhodom izluščila ekipica 8 najbolj zagnanih. Vsak je hitro izvršil dano organizacijsko dolžnost in tako smo se zarana 27/8-1982 zbrali, pripravljeni pred Jelovico. Hitro smo se prešteli, Jože, Miloš, Zmago, Rajko, Klemen, Janez, Matjaž, Jure in naš šofer malega avtobusa Janez, ki je že dal znak za odhod. Za večino od nas, je bila to prva tako dolga tura in zato tudi določena preizkušnja. Z vso odgovornostjo, vendar v pričakovanju novih doživetij smo se odpravili proti našemu cilju — Bemini. Bemina, to je mogočno gorstvo na meji, ki meji na Švico in Italijo. Od naših gora se poleg višine razlikuje po večnem snegu. Celotno gorovje je en sam sklop ledenikov, mogočnih granitnih sten, grebenov in vrhov. Poleg najvišjega vrha Bemina — 4049 m, izstopajo iz tega sklopa še vršaci: Roseg 3937 m, Piz Pulil 3905 m, in ponosna Belavista. Divji večni ledeniki in mogočne veličastne gore nad njimi, so za prave planince vedno mikavni cilji. Že Kugy je dejal, tnul je bogato poplačan, če ti gora pokloni svoj »božanski nasmeh«. Na žalost nam planincem Jelovice ta to pot ni bil usojen. Nekaj formalnosti na državni meji na Korenskem sedlu, in že smo bili v Ziljski dolini na Koroškem, kjer smo mimo Spitala zavili proti Lienzu. Kmalu smo prispeli v prijazno tirolsko mestece Sillian, pri katerem smo prestopili mejo in zavili proti južni Tirolski v Italiji. Mimogrede, tu smo srečali ob poti prave »naše« kozolce. Pot nas je vodila mimo znanih smučarsko turističnih središč — Brunecka, Brixe-na, m dospeli smo v Bolzano. Vožnjo smo nadaljevali precej bolj severno skozi mesto Merano in že proti Švici, proti mejnemu prelazu Tau-fers (2200 m). Vso pot nas je že spremljalo bolj čemerno vreme in na švicarsko mejo smo pripeljali v megli. Švicarski carinik nas je dokaj nezaupljivo sprejel (neobičajna registracija) in nas po daljšem ogledovanju vendarle spustil čeznjo. S prelaza smo se spustili v mestece Zemez, od tu pa že proti znanemu smučarskemu kraju St. Moritzu. Tega smo kasneje pustili ob strani in nadaljevali vožnjo skozi mesto Pontresino, v samo osrčje našemu končnemu cilju nasproti — Bemini. V oblačnem vremenu smo srečno dospeli do končne postaje avtokampa z imenom Morterach po istoimenskem ledeniku, ki se nam južneje že kaže v vsej svoji veličini. Žal ga v zgornjem delu pod samo goro zakrivajo preteče se megle in le tu pa tam se prikaže kakšna bolj svetla zaplata v upanju na boljše vreme. Po kratkem počitku od 10-ume vožnje in po prvih vtisih sklenemo, da se za danes povzpnemo do prve koče pod vznožje gore. Vendar slabo vreme še naprej vztraja. Po prvih korakih začne še rahlo deževati. Že doma, na začetku te planinske »avanture« smo vedeli, da je edino vreme tisto, ki nas lahko zaustavi, kajti samo volja ni dovolj. Kljub temu pa je naša mala skupinica vztrajno nadaljevala pot v upanju, da bo jutri vreme lepše. Upanje nam je dajala megla, ki se je od časa do časa razpihala in ledenik se je pokazal v vsej svoji mogočnosti. Več kilometrska ledena gmota ne daje nič kaj prijaznega vtisa. Zgornji del ledenika se tvori z malih, divje razdrapanih ledenikov, ki padajo prav izpod samih vrhov gore in se stekajo na glavnega. Ledenik je poln pretečih razpok in žlebov. V spodnjem delu pa je ledena gmota bolj umirjena in se končuje v mlečno belih jezercih, ki se zlivajo v potok. Naša skupinica pa se še naprej pogumno vzpenja po robu morene ledenika, polna pričakovanj, istočasno pa v vse večji negotovosti. Kakor višje smo, tem bolj se vreme slabša. Po dve in pol urni hoji dospemo do našega današnjega cilja koče Boval v višini 2498 m. V koči, ki je nabito polna, si izborimo najprej mesta za prenočišče, nato pa si najdemo še kot v jedilnici. Po govorici sodeč ugotovimo, da nismo edini tujci tukaj in tudi ne edini z istim ciljem. Verjetno pa je tudi tema razgovorov enaka, kakšno bo jutri vreme. Ali nam bo gora poklonila svoj »božanski nasmeh«? V upanju, vendar na žalost zaman, smo dočakali deževno jutro. Vreme se ni hotelo izboljšati. Nad ledenikom so se še zmeraj vlekle goste megle in zakrivale vsakršni pogled na goro, kot da nam jo nočejo niti pokazati, ampak celo skriti. Le tu pa tam se prikaže spodnji clel strmine, tam kjer se začenja ledenik, imenovan Isla Pers, kjer se grozeči seraki ledu podirajo in padajo v razpoke in žlebove tako, da je vtis to jutro še bolj mrk in grozeč. Po kratkem posvetu smo si enotni, da v svetu snega, ledu in sten, to pot nimamo kaj iskati. Gora nas noče sprejeti. Če ti ne pokloni na- P:/ Pjttu miflt CmtAg«/?* 3869 >. Befr.-.rz, ttm rtt MDfčvu/h st, 10 L/j CA S/L O/ Ž0A4- Beg iz vsakdana smeha, je edina pot — odpovedati se ji. Našo domnevo samo še potrdita Rajko in Janez, ki se posvetujeta z vo-dinikom — domačinom, kateri se je baje danes vrnil iz gore, kjer da je že več cm novega snega. Po obotavljanju se odločimo takoj sestopiti z žalostjo v srcih, vendar prepričani, da je to edina trezna presoja, sestopimo po poti proti dolini. Gora nas je to pot zavrnila, ne gora, ampak to prekleto vreme. Kmalu prisopihamo do našega avtobusa. Po kratkem počitku se odločimo, da si ogledamo še bližnje mesto St. Moritz, ki slovi kot pravi smučarski paradiž. Sicer v dežju tega na prvi pogled ni opaziti. Mesto ob jezeru ne kaže sedaj poleti pravega videza. Veliko je novega, ki se prepleta s staro arhitekturo, tako značilno za te kraje. Nekoč je bilo mestece verjetno simbol teh krajev. Razcvet zimskega turizma pa tudi tu pušča sledove sedanjosti. Po daljšem ogledu pa se zopet natovorimo nazaj v avtobus in sc počasi poslavljamo od teh lepih krajev, od tako željen ih gora, Ici pa narti to pot niso poklonile božanskega nasmeha. Žal nam je tako dolge in vztrajne poti, nestrpnega pričakovanja po novem planinskem doživetju. Se naprej pa ostane neusahljiva želja v vsakem izmed nas in izziv za prihodnost — nasvidenje, kmalu ? GOLOB JURE Spet je za nami zanimiva 1 planinska tura, polna nepričakovanih zapletov in razpletov. Začelo se je s tem,