Posamezni Izvod Izhaja v Celovcu 1.30 šil., rtisefna naročnina — ErscheBuna&ort Klaglnfurt šilingov. Poštni urad Celovec 2 — P. b. b. * suvtul I ,V v * v Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. —- Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XV. Celovec, petek, 20. maj 1960 Štev. 21 (940) Nevarna igra okoli svetovnega miru Pariška vrhunska konferenca se je razbila na prestižnih vprašanjih V zadnji številki našega lista smo zapisali, da bo pariški sestanek poglavarjev štirih velesil zasenčil kot črn oblak nedavni konflikt med Ameriko in Sovjetsko zvezo, ki ga je sprožilo nad sovjetskim ozemljem sestreljeno ameriško vohunsko letalo. Začetek vrhunske konference je to našo napoved potrdil v polni meri in jo celo prekosil, kajti začetek je bil hkrati tudi že konec tokratnega srečanja, v katero je človeštvo stavilo mnogo upanja in zaupanja. Predsednik sovjetske vlade Hruščev je namreč že takoj na prvi seji predsedniške konference predlagal, da bi konferenco na najvišji ravni odložili za šest ali osem mesecev, ker je mnenja, da mora ameriška vlada, če res hoče sodelovati pri urejanju mednarodnih problemov, najprej obsoditi vohunjenje iz zraka in kršitev sovjetskega ozemlja. Čeprav je stališče Hruščeva do gotove mere razumljivo, je vzbudilo v svetovni javnosti hudo presenečenje. Iz vseh delov sveta so voditelji štirih velesil prejeli pozive, naj nadaljujejo s pogajanji in iščejo možnosti za sporazume, ki bi odstranili napetosti in zagotovili mir. Med državniki, ki so poslali take pozive, je bil tudi predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito, ki je poudaril, nuj na paiiš.il kortfeienli puslijo ob strani prestižna vprašanja in se raje lotijo problemov, od katerih je odvisen trajni mir v svetu. Tudi britanski premier Macmillan in francoski predsednik De Gaulle sta do zadnjega skušala posredovati, vendar se Hruščev zaradi odklonilnega odgovora Eisenhovver-ja v torek ni več udeležil sestanka in je za sredo napovedal svoj odhod iz Pariza. V političnih krogih so zabeležili kot posebnost, da se je Hruščev poslovil le od Mac-millana in De Gaulla, glede Eisenhowerjc Avstrijsko-jugoslovanska dravska komisija zaseda v Beljaških Toplicah Do vključno jutri zaseda v Beljaških Toplicah mešana avstrijsko-jugoslovanska komisija, ki se bavi z vprašanji dravskega vodnega gospodarstva. Komisija, ki se sestane vsako leto, izmenoma zaseda enkrat v Avstriji in drugič v Jugoslaviji. Jugoslovanski člani komisije so si oziroma si bodo v teku letošnjega zasedanja ogledali razne vodnogospodarske naprave na Koroškem. Ob 5-letnici podpisa Državne pogodbe Se je parlament skupno z državnim svetom sestal k slavnostni seji, na kateri so se spominjali zgodovinskih dogodkov tako pred '5 leti, ko je bila ponovno proglašena ne-°dvisna Avstrija, in pred 5 leti, ko je bila Podpisana avstrijska Državna pogodba. Slavnostni govor je imel zvezni prezident dn Scharf, ki je uvodoma spomnil na raz-mere takoj po vojni ter nato obširno go-voril o prizadevanjih Avstrije za dosego Državne pogodbe in s tem popolne svobode ter neodvisnosti. V svojem govoru je slasti poudaril dolgoletno sodelovanje obeh vlodnih strank, ki je Avstrijo privedlo iz temačne preteklosti v lepšo sedanjost. Zad-njih petnajst let — je dejal zvezni prezident ob zaključku svojega govora — ki *° za nami, dokazuje, da smo največje te-šave že premostili. Težke stvari lahko še n°Pravimo in veliko lahko še ustvarimo, če pa je izjavil, da v takšnih pogojih ne bi bilo potrebno, da bi ameriški predsednik prišel na obisk v Sovjetsko zvezo. S tem je dovolj jasno povedal, da je Amerika s svojim nerazumljivim zadržanjem v vprašanju vohunskega letala — ko je vohunjenje uradno priznala in odobravala, češ da se vohunske službe poslužujejo tudi druge države — trenutno onemogočila pogajanja med Vzhodom in Zahodom. Še bolj kot ponesrečeno izgovarjanje Amerike in odločno stališče Sovjetske zveze pa je presenetilo ves svet dejstvo, da je ameriški obrambni minister Gates prav iz Pariza tako rekoč v trenutku, ko se naj b: začela vrhunska konferenca, zapovedal poskusni alarm za vse ameriške oborožene • sile. To povelje je med ameriškim ljudstvom izzvalo pravi poplah, posebno še, ko je Dejstvo, da se je pariška vrhunska konferenca praktično razbila že takoj ob začetku, živahno komentirajo po vsem svetu. V vzhodnih deželah so si popolnoma enotni v mnenju, da nosi krivdo za neuspeh edinole ameriški predsednik Eisenhower. Listi poudarjajo in odobravajo odločni nastop Hruščeva, češ da nihče ne more zastrašiti Sovjetske zveze in da je treba agresorje ukrotiti, o Eisen-howerju pa pišejo, da je še enkrat pokazal, da se ne želi razgovarjati na najvišji ravni v normalnem in zdravem vzdušju, na enakopravni podlagi, ampak v znamenju grožnje in pritiska ZDA. Bistveno drugačen je položaj na Zahodu. Mnenja nikakor niso enotna in se tistim, ki bomo pripravljeni delati to tako kot doslej: „Z združenimi močmi!” Tudi zvezni kancler ing. Raab, ki je govoril za zveznim prezidentom, je spomnil na posamezne postaje dolge poti, ki jo je Avstrija morala prehoditi, da je s podpisom Državne pogodbe končno dosegla svojo samostojnost. In kakor zvezni prezident se je tudi kancler priznal k sodelovanju, „da bi Avstrija nadaljevala veliko obetajočo pot v lepšo bodočnost". Člani zvezne vlade so ob tej priložnosti položili vence ob spomenik žrtvam, ki so padle v boju za svobodno demokratično Avstrijo, zvezna vojska pa je na Dunaju priredila veliko parado, pri kateri so sodelovali najrazličnejši oddelki avstrijskih oboroženih sil. Ob peti obletnici podpisa Državne pogodbe so predstavniki Avstrije prejeli številne čestitke vodilnih državnikov iz mnogih držav. neki ameriški letalski poveljnik izjavil, da ne gre samo za vajo, „kajti položaj lahko zelo hitro postane resen". Svetovna javnost je mnenja, da pomenijo taki ukrepi zelo nevarno igro okoli vprašanja svetovnega miru in zato še bolj upravičeno zahteva in pričakuje, da se bodo odgovorni državniki resno trudili za dosego sporazumnih rešitev, s katerimi bi bila odvrnjena nevarnost novega vojnega spopada. Predsednik britanske vlade Macmillan je vsekakor izrazil zadovoljstvo nad tem, da premier Hruščev ni zahteval, naj se konferenca konča, ampak je predlagal, naj bi jo samo odložili. S tem tudi človeštvo povezuje upanje, da se bo položaj kmalu toliko izboljšal, da bodo dani pogoji za plodno reševanje mednarodnih problemov. valijo krivdo na Hruščeva, pridružujejo prav tako odločni glasovi, ki pa skušajo vsaj delno krivdo iskati tudi v lastnih vrstah, to je pri ameriški vladi. Tako je na primer voditelj ameriške demokratske stranke Stevenson izjavil, da je krizo na konferenci najvišjih povzročila nesposobnost Amerike v zadevi ameriškega vohunskega letala, ki je bilo sestreljeno nad sovjetskim ozemljem. „Hruščev — je dejal Stevenson — ni imel druge izbire kot da protestira, ker je ameriška vlada izjavila, da bo nadaljevala informacijske polete nad Sovjetsko zvezo. Za Hruščeva bi bilo težko ne upoštevati te grožnje trajne kršitve sovjetskega zračnega prostora. Napravili smo neumnost in ta neuspeh postavlja v ospredje negotov položaj naših odnosov". Hkrati pa je v ameriških krogih slišati tudi glasove, ob katerih se vzbuja sum, da bi gotovi ljudje zelo radi spet zaostrili hladno vojno med Vzhodom in Zahodom. Ne samo, da ameriški dnevnik poziva na enotnost Zahoda, češ da je svet morda že na pragu novega poglavja hladne vojne, marveč sta se predstavnika britanskih in ameriških oboroženih sil prav v teh dneh pohvalila z udar no močjo britanske in ameriške vojske, ki sta vsak čas pripravljeni, da udarita. Zelo ostro pa obsojajo vodilne državnike velikih sil v afriških in azijskih državah in jim očitajo neodgovorno igranje z vprašanjem svetovnega miru. Tisk Združene arabske republike n. pr. obsoja nepomirljiva stališča predstavnikov velikih držav in poudarja, da mir ni samo njihova, marveč zadeva vseh narodov sveta. Spor zaradi ameriškega vohunskega letala, ki je dal povod za neuspeh vrhunske konference, pa se medtem nadaljuje tudi po diplomatski poti. Pred nedavnim je pri ameriški vladi uradno protestirala pakistanska vlada, ker so ameriško oporišče v Pakistanu uporabili za vohunske polete nad sovjetskim ozemljem. Sovjetska zveza pa je zadevo predložila Varnostnemu svetu Združenih narodov, ki se bo verjetno že v teh dneh bavil s kočljivim problemom. 15-letnica osvoboditve v taboriščih smrti V bivših nacističnih taboriščih smrti, kjer je barbarski režim umoril na sto tisoče in milijone pripornikov iz vseh delov sveta, so bile v teh tednih številne proslave 15-letnice osvoboditve. Posebno velika proslava je bila zadnjo nedeljo v bivšem koncentracijskem taborišču Mauthausen blizu Linza, kjer so se zbrali bivši priporniki in uradni predstavniki iz Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Francije, Grčije, Italije, Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze ter Vzhodne in Zahodne Nemčije. Posebno močno so bile zastopane Jugoslavija, Vzhodna Nemčija in Poljska; jugoslovansko več kot stočlansko delegacijo je vodil veleposlanik v Avstriji Jože Zemljak, na čelu vzhodnonemške delegacije sta bila podpredsednik vlade Rau in minister za pravosodje Benjamin, poljsko zastopstvo pa je prišlo pod vodstvom predsednika vlade Cyrankiewicza in ministra Ruzinka. Na svečanosti, ki jo je organiziral mednarodni odbor bivših internirancev; so govorili predstavniki posameznih držav, ki so položili tud vence ob spominske plošče. Na spomenike in spominske plošče pobitih ali umrlih Jugoslovanov, ki so jim že leta 1958 postavili velik marmornat spomenik, so položili 14 vencev. Ob tej priložnosti je bil položen temeljni kamen za spomenik belgijskim žrtvam, medtem ko imajo druge države že vsaka posebej postavljene dostojne spomenike. Socialistično napredovanje v Zahodni Nemčiji Zadnjo nedeljo so imeli v zahodnonemški pokrajini Baden-Wurttemberg deželnozborske volitve, v Posarju pa so bile istega dne prve občinske volitve, odkar je bila izvedena gospodarska združitev Posarja z Nemčijo. Kakor že pri nedavnih občinskih volitvah na Bavarskem, kjer so socialdemokrati dosegli lepe uspehe in si v številnih večjih mestih vključno z glavnim mestom Miinchenom priborili županska mesta, se je tudi pri nedeljskih volitvah v obeh pokrajinah pokazalo, da je Adenauerjeva krščansko-demokratska stranka vedno manj priljubljena. Sicer si je pri sedanjih volitvah še v obeh pokrajinah obdržala prvo mesto, vendar je zlasti v pokrajini Baden-Wiirttemberg utrpela občutne izgube. V primerjavi s prejšnjimi volitvami je CDU zgubila 3,2 % glasov in 4 mandate, medtem ko je SPD povečala število svojih glasov za 6,6 °/o in je dobila 8 mandatov več. kot jih je imela doslej. V Posarju pa je utrpela največje izgube Demokratska stranka, ki so jo socialdemokrati izrinili z drugega mesta. CDU je povečala število glasov za 10 odstotkov, SPD pa za 11 odstotkov. V glavnem mestu Saar-briicken si je SPD priborila mesto najmočnejše stranke, kar velja tudi za drugo največje mesto Posarja Neunkirchen, pa tudi v številnih drugih občinah pokrajine bodo zdaj postavili župane socialdemokrati. Izidi nedeljskih volitev v dveh zahodno-nemških pokrajinah vsekakor kažejo, da je Adenauerjeva zvezda v zatonu. Med nemškim prebivalstvom je vedno močneje čutiti nezadovoljstvo nad samovoljno politiko starega kanclerja, na drugi strani pa si mnogo boli sodobna politična koncepcija socialdemokratov pridobiva na ugledu in na pristaših. Nemška vojaška oporišča v Franciji Kakor je izjavil zahodnonemški obrambni minister Strauss, bo med Francijo in Zahodno Nemčijo sklenjen sporazum, po katerem bo dobila zahodnonemška vojska vojaška skladišča in oporišča na francoskem ozemlju. Na razpolago bo imela tudi zemljišča za manevre in za vaje letalskih enot. Do teh pogajanj je prišlo zlasti zaradi tega, ker je svoječasni poskus Zahodne Nemčije, da bi dobila vojaška oporišča v Španiji, naletel na splošen odpor po vsem svetu. Na proslavi 5-letnice podpisa Državne pogodbe: „Tudi v bodoče z združenimi močmi!“ :—| Dunajski razgovori o koroškem vprašanju Zunanji minister dr. Kreisky je ob vrnitvi s svojega obiska v Jugoslaviji obljubil, da bo v kratkem spet povabil zastopnike koroških Slovencev na rezgovore o vprašanjih, ki zadevajo slovensko manjšino na Koroškem. Tozadevni sestanek je bil, kakor smo omenili že v zadnji številki našega lista, v petek, dne 13. maja na Dunaju. Zunanje ministrstvo je o razgovorih objavilo naslednjo uradno objavo: Dne 13. maja 1960 je bil pri zveznem ministru za zunanje zadeve dr. Brunu Kreiskem razgovor, ki so se ga udeležili koroški deželni glavar Ferdinand Wedenig, deželna svetnika dr. Schleinzer in Rader ter zastopnika slovenskih organizacij na Koroškem dr. Zwitter in dr. Inzko. Zvezni minister je navzoče obvestil c vidikih svojega državnega obiska v Beogradu, ki zadevajo deželo Koroško. Izvajanjem zveznega ministra je sledil daljši razgovor. Sklenjeno je bilo, da se v začetku septembra tega leta ponovno sestanejo v enakem okviru. Svetovni odmevi na pariški razhod 2 - Štev. 21 (940) ■SR*"4* 20. maj 196C \ f t \S fr Petnajst let »Primorskega dnevnika" Glasilo Slovencev v Italiji „Primorski dnevnik" je prejšnji petek obhajalo 15-let-nico svojega izhajanja. Čeprav je 15 let razmeroma kratka doba v človeškem življenju, pomeni 15-letnica izhajanja manjšinskega lista pomemben praznik ne le za neposredne naročnike in bralce dotičnega glasila, marveč tudi za celo narodnostno skupino. Če pa gre za list slovenske manjšine v Italiji, potem je ta praznik še toliko bolj pomemben, kajti italijanski tašizem je že leta 1928 zatrl ves slovenski tisk in izrinil slovenski jezik iz vsega javnega življenja ter so si Slovenci v Italiji šele med narodnoosvobodilno borbo spet priborili pravico do uporabe svoje materinščine, pravico do lastnega tiska. »Primorski dnevnik" se ob svoji 15-letnici ozira na ogromno delo, ki ga je opravil v boju slovenske manjšine za narodni obstanek in nadaljnji razvoj, v boju za pravice in enakopravnost, ki so Slovencem v Italiji zajamčene z ustavo ter londonskim sporazumom. Ravno njegova dosledna in brezkompromisna borba mu je nakopala mnogo sovražnikov zlasti v vrstah narodnih nasprotnikov, vendar je zvesto nadaljeval med narodnoosvobodilno borbo porojeno politiko zbližanja in prijateljskega sodelovanja med dvema enakopravnima narodoma, politiko dobrega sosedstva med obema državama. Postal je glasilo vseh tistih, ki odklanjajo narodno mržnjo, ki se borijo proti zatiranju naroda po narodu in odrekanju življenjskih pravic sodežela-nom druge narodnosti. Zastopal pa je hkrati tudi koristi delovnih ljudi ne glede na jezik in narodnost ter se zavzemal za boljše življenjske pogoje delovnega človeka. Skratka, bil je — kakor je ob 15-letnem jubileju zapisal predsednik Slovenske kultur-no-gospodarske zveze v Trstu dr. Jože Dekleva — v prvih vrstah, kjer je branil koristi in težnje naprednega gibanja, se boril za uveljavitev novih načel v odnosih med posamezniki, med narodi in deželami in še posebej za pravice slovenskega ljudstva. Kot tak si je med Slovenci v Italiji in med vsemi res demokratičnimi množicami pridobil ugled in sloves, kar se je pokazalo tudi v številnih čestitkah in pozdravih, ki jih je bil deležen ob prazniku svoje petnajstletnice. Čestitkam se je pridružilo tudi uredništvo našega lista in bratom v Italiji ter posebno njihovemu glasilu tudi tem potom iskreno želimo mnogo uspehov v nadaljnji borbi za dosego pravic, ki so jim zagotovljene v republiški ustavi in v londonskem sporazumu! Zagrebški velesejem široke potrošnje Razstavo »Družina in gospodinjstvo” so obiskala tudi naša dekleta SC Zež „Siitlmavke“ pomeni 80 let raznarodovalnega dela Ko bo „Schulverein Siidmark“ letos obhajala svojo 80-letnico ustanovitve, bo to hkrati tudi 80-letnica raznarodovalnega dela, saj je delovanje tega društva skozi vsa desetletja služilo ponemčevanju slovenske mladine, poleg tega pa razširjanju velenemške in nacistične miselnosti. Zaradi tega so bile leta 1945 celo avstrijske oblasti prisiljene razpustiti organizacijo, ki je že v svojih pravilih zagovarjala velenemško in nacistično ideologijo. Medtem se je društvo sicer preimenovalo iz „Deutscker“ v „Kdrntner Schulverein-Siid-mark“, vendar to na dejstvu nič ne spremeni, kajti že pri obnovi društva leta 1955 je bilo izrecno poudarjeno, da bo društvo tudi pod novim imenom nadaljevalo delo in tradicije starega društva. Kljub temu oblasti do danes niso našle povoda, da bi prepovedale delovanje organizacije, ki pod novim imenom nadaljuje staro delo; nasprotno, dopuščajo celo, da bo društvo slovesno praznovalo 80-letnico svojega velenemškega in raznarodovalnega dela. Najbolj značilno pa je, da je pokroviteljstvo nad proslavo . 80-letnice „Siidmarke“ prevzel — avstrijski minister za pouk dr. Heinrich Drimmel! GOSPODARSKI DROBIŽ • Na nedavnem XXVII. mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu je sodelovalo okoli 2500 razstavljavcev iz 22 držav. V desetih dneh si je velesejem ogledalo kakih 450.000 domačih in inozemskih obiskovalcev, kar pomeni nov rekord. Po nepopolnih podatkih je bilo na sejmu sklenjenih za približno 50.000,000.000 dinarjev nakupnih in prodajnih pogodb. Letošnji novosadski sejem je bil največja manifestacija napredka vseh dejavnosti jugoslovanskega kmetijstva in industrije, ki je povezana s kmetijstvom. • Skupno število samopostrežnih trgovin, ki jih imajo potrošniške zadruge v Zahodni Nemčiji, se je od konca leta 1957 do konca leta 1959 dvignilo od 353 na 1229, kar pomeni porast za 876 ali za 248 odstotkov. Meseca marca letos pa je bilo v Zahodni Nemčiji že 1314 samopostrežnih trgovin. • V prvem četrtletju tekočega leta je znašal promet blaga v tržaškem pristanišču 1,294.500 ton, to je 36 odstotkov več kot v istem razdobju lanskega leta. Na povečanje prometa v tržaškem pristanišču je močno vplival predvsem povečani uvoz žit za Avstrijo. Pred nedavnim so imeli predstavniki Trsta pogajanja na Dunaju, kjer so razpravljali o nadaljnjih možnostih za povečanje avstrijskega prometa v tržaškem pristanišču. • Zaradi izredno velikih naložb v kemični industriji namerava Madžarska v naslednjih treh letih podvojiti svojo proizvodnjo v največji madžarski tovarni umetnih gnojil. Proizvodnja tega kombinata je že lani mogla kriti vse domače potrebe po dušičnih gnojilih, za letos pa računajo s proizvodnjo 132.000 ton umetnih gnojil, kar je za dobro četrtino več, kot je bilo prvotno predvideno. Ko bodo letos 23. julija praznovali v Združeni arabski republiki obletnico revolucije, bo to praznovanje povezano tudi z raznimi uspehi, ki jih je prej zaostala dežela dosegla v letih po osamosvojitvi. Med temi uspehi zavzema posebno mesto začetek lastne televizije, ki vsekakor pomeni viden izraz hitrega razvoja in vključitve ZAR v vrste razvitih dežel. Zato bo 23. julij za narode Združene arabske republike praznik posebne vrste, ko bosta začeli oddajati svoj prvi program televizijski postaji v Kairu in Damasku. Na obali Nila gradijo zdaj največji tele- V času od 30. aprila do 15. maja je bila na razstavišču Zagrebškega velesejma odprta letošnja spomladanska prireditev, ki je bila v glavnem posvečena proizvodom široke potrošnje in ji je poseben značaj dajala razstava »Družina in gospodinjstvo”. Uprava sejma si je prizadevala, da poleg domačih in tujih razstavljavcev blaga za široko potrošnjo privabi še posebej razstavljavce, ki nai razkažejo najsodobnejše izdelke, ki služijo zn splošno dviganje življenjske ravni, v prvi vrsti pa za olajšanje v gospodinjstvu in v dejavnostih, ki so združene z gospodinjstvom. Na letošnjem spomladanskem sejmu v Zagrebu je sodelovalo 239 domačih in 114 inozemskih razstavljavcev iz 14 držav. Domača podjetja so dala poseben poudarek domači industriji, katere proizvodnja se je v zadnjih letih na tem področju že močno približala dejanskim potrebam in zahtevam družin, gospodinjstev in potrošnikov. Razstavila so vse mogoče izdelke, od zlatega peresa domače proizvodnje do pohištva, oblek, orodja, strojev, elektrotehničnih aparatov, vozil radio fonskih in televizijskih sprejemnikov in drugega več, skratka velik izbor izdelkov za široko potrošnjo in mnogo novih izdelkov najsodobnejše izdelave. Med inozemskimi razstavljavci so sicer še vedno prednjačili Nemci, vendar so bile močno zastopane tudi Francija, Grčija, Indija, Italija, Madžarska, Nizozemska, Švica in Velika Britanija, dočim je posebno zanimanje za zagrebški velesejem pokazala Avstrija, ki je bila med prvimi, ki so se prijavili za to prireditev. Poleg najrazličnejših elektro-go-spodinjskih strojev je razstavila tudi radijske sprejemnike, ure, avtomatske aparate za brušenje britev in nožev, barvila, loščila umetne smole, plošče za oblaganje sten, izdelke iz kavčuka in umetnih mas, pnevmatike za vozila, namizni in jedilni pribor, preparate za kopanje, lepila in druge kemijske ter kozmetične proizvode itd. Središče letošnje prireditve pa je bila — vizijski sfudio Afrike, ki bo imel v petnad-sfropni hiši dve veliki oddajni dvorani fer številne študije. Spored televizije v ZAR, ki bo v začetku obsegal 5 ur dnevno in bo po dograditvi studia zvišan na 7 ur dnevno, bo imel poleg zabavnega zlasti politični in vzgojni namen. Zato bodo sprejemnike namestili tudi v šolah, na javnih mestih ter dvoranah kulturnih domov po podeželju. Vlada namerava organizirati obsežen spored zdravstvenih oddaj, ki naj bi ljudstvo seznanjale z zdravstveno zaščito, s tehniškimi filmi pa hočejo propagirati tehniško izobrazbo ljudstva. kakor že omenjeno — razstava »Družina in gospodinjstvo”, ki je bila razdeljena na devet samostojnih skupin. Glavni namen razstave je bil, prikazati skrb za delovnega človeka, poudarjeno pa je tudi bilo, da naglo naraščanje življenjske ravni ni odvisno samo od materialnih pogojev, od dohodkov, v družini in splošnega porasta materialnih dobrin, ampak in predvsem od tega, kako znajo posamezni družbeni činitelji in tudi sami delovni ljudje izkoristiti razpoložljiva sredstva. Razstava, ki je obsegala tudi najnovejše dosežke in izkušnje v drugih državah, je to vprašanje nadvse uspešno obdelala z raznimi grafikoni, slikami in praktičnimi prikazi v posameznih skupinah ter nanizala vrsto praktičnih nasvetov, spodbud in rešitev. Letošnji zagrebški velesejem pa je bil pravo doživetje posebno za skupino naših deklet, ki so se udeležile gospodinjskih tečajev Slovenskega šolskega društva. Pod vodstvom svoje učiteljice Ančke Kokotove so bile na tridnevnem izletu, med katerim so si ogledale posamezne dele velesejma, hkrati pa tudi zanimivosti Zagreba ter Ljubljane. Med njimi jih je bilo več, ki so sploh prvič obiskale Jugoslavijo in je težko povedati, kaj je nanje napravilo najmočnejši vtis: ali dejstvo, da so prvič v življenju obedovale v jedilnem vagonu brzovlaka; ali obisk na zagrebškem velesejmu; ali nepozabni utrinki z vožnje po Sloveniji in Hrvatski ter ogled posebnih privlačnosti v Zagrebu in Ljubljani. Eno vsekakor drži: iz srca so hvaležne Zvezi ženskih društev za prijetno pripravljeno bivanje in Slovenskemu šolskemu društvu, ki jim je omogočilo izlet! Enako pravico do izobrazbe za vse Na nedavnem kongresu BSA (Zveza socialističnih akademikov, intelektualcev in umetnikov) so ostro kritizirali škodljive posledice 15-letnega monopola OVP na področju šolstva in vzgoje. Ugotovljeno je bilo, da je OVP-jevska šolska politika privedla do občutnega pomanjkanja kvalificiranih moči, njih izselitve v inozemstvo ter do zastoja znanstvenega dela na avstrijskih visokih šolah v primerjavi z drugimi državami. V posebni resoluciji, ki so jo sprejeli na kongresu, zahtevajo enake študijske pogoje ter izdatno javno podporo za vse plasti prebivalstva. Odstraniti je treba dosedanje privilegije imovitnih krogov in omogočiti višjo in visoko izobrazbo tudi tistim, ki so bili vsled pomanjkanja sredstev izključeni od visokošolskega študija. Na šolah mora vladati svoboda tako v duhovnem kakor tudi v maferielnem pogledu. Za predsednika BSA je bil ponovno izvoljen minister Waldbrunner. V Združeni arabski republiki; Za obletnico osvoboditve začetek televizije po šiRnEm|j^Vf i ^gf SVETU Beograd. — Ob 15-letnici osvoboditve Jugoslavije, ko so hkrati slavili Dan zmage, so položili vence tudi na grob Neznanega junaka na Avali pri Beogradu. Najlepše vence sta položila Zvezni izvršni svet FLR Jugoslavije in Jugoslovanska ljudska armada. Bruselj. — Prejšnji teden je bila zaključena konferenca o gospodarskih in finančnih vprašanjih Belgijskega Konga, ki bo letos postal neodvisna država. Ker se na konferenci niso mogli sporazumeti glede belgijskih vojaških oporišč na ozemlju Konga fer o proračunu za leto 1960, je bila sestavljena posebna komisija, ki bo še naprej obravnavala ti dve vprašanji. Smirna. — Ko je predsednik turške vlade Menderes v nekem govoru v Smirni obljubil razpis novih volitev, če bosta v deželi vladala red in mir, je prišlo da spopadov med pristaši Menderesa ter republikanci, ki so zahtevali odstop Menderesa. S strani opozicijske republikanske stranke je slišati, da bo napovedane volitve verjetno bojkotirala, ker meni, da tako dolgo ni mogoče zagotoviti svobodnega izražanja volje, dokler vlada v turških mestih zasedbeno stanje in dokler je tisk podvržen strogi cenzuri. Havana. — Odnosi med Kubo in Ameriko so vedno bolj napeti. Kubanski predsednik Fidel Castro je že ponovno obtožil ameriško vlado, da pripravlja vojaški napad na Kubo. Dejansko je prišlo v zadnjih mesecih do cele vrste incidentov, ki prikazujejo ameriška zagotovila o miroljubnosti v čudno luč. Sele pred nedavnim je Fidel Castro spet obtožil ZDA, da so poslale podmornico v bližino kubanske obale in da je ameriška križarka zaplula v kubanske teritorialne vode. Nad kubanskim ozemljem pa je bilo sestreljeno ameriško letalo, katerega pilot je baje imel navodilo, da odpelje skupino predstavnikov bivšega protiljud-skega režima in jih tako reši zaslužene obsodbe. Capetown. — Diskriminacijska proti-črnska politika v Južni Afriki se nadaljuje. Na podlagi zakona o izrednem stanju je bila aretirana tudi skupina žensk, ki so iz protesta proti aretaciji napovedale gladovno stavko. Minister za pravosodje Južne Afrike Erasmus je moral priznati, da nobeni izmed aretiranih žensk ni bilo povedano, zaradi česa je v zaporu, niti jim ni bilo dovoljeno, da bi se posvetovale s pravnimi zagovorniki. London. — Britanska laburistična stranka je zahtevala od vlad Velike Britanije in Amerike, naj izročita vse nacistične dokumente, ki jih imata na razpolago, Združenim narodom. Do tega sklepa je stranka prišla na podlagi dejstva, da se stalno pojavljajo glasovi o imenovanju bivših razvpitih nacistov, med katerimi so tudi vojni zločinci, na visoka mesta v Zahodni Nemčiji. Laburisti tudi obžalujejo, da je zahodnonemška vlada zavrnila predlog socialdemokratske stranke, naj se podaljša rok, v katerem bi se lahko nadaljevale preiskave in sestavile obtožbe proti tistim, ki so odgovorni za zločine v nacistični dobi. Washington. — Poveljnik sovjetskih letalskih sil maršal Veršinin je odložil svoj obisk v Ameriki, ker meni, da je bilo s sestrelitvijo ameriškega vojaškega letala nad Sovjetsko zvezo ustvarjeno vzdušje, ki je neugodno za uspešno izmenjavo obiskov. Iz istega vzroka je sovjetska vlada tudi umaknila svoje povabilo ameriškemu predsedniku Eisenhovverju, ki bi moral junija obiskati Sovjetsko zvezo. Dunaj. — Zadnji ponedeljek je prispel na tridnevni obisk v Avstrijo perzijski šah Reza Pahlevi. Na dunajskem letališču 50 ga sprejeli najvišji predstavniki Avstrije, v mestu pa so mu priredili Dunajčani zlasti starejši letniki, ki še vedno živijo v spominu na »stare dobre čase" — ko navdušen sprejem, da se je policij0 komaj ubranila spopada z množico oboževalcev perzijskega cesarja. Včeraj se je pričel MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CELJU Pevke in pevce iz vrst naše mladine bo zastopal pevski zbor „France Pasterk - Lenart" Včeraj popoldan se je v Narodnem domu v Celju pričel Mladinski pevski festival. V okviru festivala je bila včeraj odprta razstava dejavnosti mladinskih pevskih zborov in mladinske glasbene literature, danes pa je v reviji nastopilo 12 najboljših slovenskih mladinskih zborov. Jutri bo dopoldan posvetovanje mladinskih pe vovodij; popoldan bo nastop združenih mladinskih zborov ob spomeniku NOV, na-vrh pa revija 11 najboljših slovenskih mešanih in ženskih zborov mladine. Svoj višek bo Mladinski pevski festival dosegel v nedeljo popoldan z zvezno revijo najboljših mladinskih pevskih zborov Jugoslavije ter z nastopi mladinskih pevskih zborov iz Trsta, Koroške in narodnih manjšin v Jugoslaviji. Koroško slovensko mladino bo na festivalu zastopal mešani zbor »France Pasterk-Lenart", ki ga vodi Vladimir P r u š n i k . Z mladinskim pevskim festivalom v Celju bo zaključena vrsta številnih koncertov in tekmovanj, ki jih je imela mladina Slovenije in Jugoslavije v teku pretekle zime. S to veliko pevsko revijo bo dobilo tudi zasluženo krono ogromno delo, ki so ga opravili mladinski pevovodje in glasbeni pedagogi med mladino. Njihova posvetovanja bodo dala bogato zakladnico 'zku- Celovško Mestno gledališče: šenj in napotil za utrditev in razmah zborovskega petja med mladino. Predvsem pa bodo festival in priprave nanj sprožile močno pomladitev zborovskega petja v Sloveniji. S tem, da je tudi našemu mlademu zboru omogočeno sodelovanje in nastop na tem festivalu, pa bodo tudi naše mlade pevke in pevci ter naši pevovodje dobiii posredovana ta napotila in izkušnje, kar bo pevovodjem in društvom lahko mnogo koristilo. Priprave za to veliko mladinsko pevsko prireditev so po Jugoslaviji zajele na sto tisoče mladine. Samo pri koncertih in revijah po občinah in okrajih Slovenije je sodelovalo in nastopalo okoli 50.000 mladincev in mladink. Na okrajni reviji mladin- Enajsto leto svojega obstoja bodo Poletne igre na Petrovi gori v Brežah pričele v soboto, dne 25. junija s Schillerjevo dramo »Razbojniki”. Premiera drugega komada letošnjega poletja, Shakespearove veseloigre »Vesele žene windscrske”, pa bo v soboto, dne 2. julija. S tema dvema prireditvama bodo čez poletne mesece posfa- skih zborov v Ljubljani, ki je bila na predvečer 15-letnice osvoboditve v soboto, dne 7. maja, je nastopilo 34 zborov v samostojnem in skupnem nastopu z več kot <000 pevkami in pevci. Po vsem tem lahko sklepamo, da se bo te dni srečalo v Celju par tisoč mladih pevk in pevcev od Ohrida do Koroške in od Lendave do Trsta. Z njimi pa bo prihitelo v Celje še 300 pevovodij mladinskih zborov iz cele Jugoslavije. Naš mladi pevski zbor, ki bo na feslival odpotoval jutri dopoldan, bo tam zapel tri pesmi in sicer Kramolčevo »Ej vigred je to”, Lesičjakovo »Luštno je vigred" in Kernja-kovo »Rož, Podjuna, Žila". Poleg tega pa bo obiskal še Novo Velenje, kjer bo jutri zvečer nastopil z daljšim sporedom. le razvaline gradu na Petrovi gori in Breže same spet središče odrske umetnosti na Koroškem. Ansambel Poletnih iger bo spet privabil v svojo romantično, po naravi dekorativno in akustično prizorišče na tisoče domačinov in inozemskih letoviščarjev. Še bolj kot v zadnjih letih jih bo zcdivil s svojim igranjem, z romantično scenerijo, lepimi svetlobnimi refleksi in — prvič — s svojim vrfljivim odrom. Na letošnje poletne igre se ansambel pod vodstvom arhitekta Hannesa S a n rile r j a pripravlja že od novembra naprej. Zadnje tedne ne mine večera, da ne bi bile vaje za igre in posamezne njihove prizore, za nastope v kostumih, za razsvetljavo, ozvočenje itd. Režija letošnjih iger je zopet v zanesljivih rokah arh. Hannesa Sandlerja in njegovih 4 pomočnikov. Maske izdeluje frizer celovškega mestnega gledališča Julius S t e r n i t z k y , kostume pa pripravlja gospa Sofija Seiser, Za glasbene vložke in spremljavo odgovarjata Norbert A rt ne r in VValter K os te n -b e r g e r od Radia Celovec, za razsvetljavo pa Manfred Trager, K sodelovanju je vodstvo poletnih iger pridobilo preko meja znanega gitarisfa Konrada Ragos-s n i g a . Poletne igre na Petrovi gori v Brežah so si po težkih začetkih v teku 10 let priborile zasluženi sloves. Nikogar od ljubiteljev odrske umetnosti zadnja leta niso razočarale ne v drami, ne v veseloigri. Zato je upravičeno pričakovanje, da bodo z »Razbojniki" in »Veselimi ženami vvindsorskimi1 ravno tako zadovoljile, kakor so lani s Florijanom Geyerjem in Ukročeno trmoglavko ali pa poprej z VVilhelmom Tellom, Othellom in Hanibalom ter drugimi komadi iz svetovne literature. Tri premiere v devetih dneh Kakor vse kaže, se vodstvo celovškega Mestnega gledališča letos zelo prizadeva, da bi pridobilo čim več prijateljev iz vrst letoviščarjev, ki že prihajajo na oddih in počitnice ob naša jezera. V zadnjih letih je gledališče v tem času svojo sezono že zaključevalo, letos pa je postreglo kar s tremi zapovrstnimi premierami v 9 dneh, katerih komadi bodo v prihodnjih tednih napolnili oz. izpopolnili gledališki spored tako v Mestnem gledališču kakor tudi v srednji dvorani Doma glasbe, v tako imenovanem Malem (komornem) gledališču. V petek, dne 6. maja je bila v Mestnem gledališču v režiji Grete Bittner premiera K. Gotzove burke o srečanju malomeščanskega profesorja s svetom „R op S a -bink". To vedno prijetno burko, v kateri poleg članov ansambla celovškega Mestnega gledališča Antona Wengerskega, Edite Theincrjeve, Herte Faulandove in Irmgarde Gut-mannove posebno dopada Kurt H a m p e kot gost, lahko gledamo v Malem gledališču v Domu glasbe. Teden dni navrh se je Malo gledališče v Domu glasbe predstavilo s premiero z glasbeno veseloigro „ M o j a nečakinja Suzana “, ki jo je napisal Hans Adler, glasbene vložke in besedilo k njim pa je dal Aleksander Steinbrecher. Ta komad odlikuje njegova lahka, vedra in prosta vsebina s prijetnimi pesmimi in spremljavo na dveh klavirjih. V glavnih vlogah se posebno odlikujejo Herta F a u l a n d , Willi P o k o r n y in Heinz As p er. Glasbeni del vodi G. Schuiickert, na klavirja pa igrata Walter Ulrich in Alfred Olex. Posebej je treba omeniti še slike Evgena S^urn^ija, ki mu je uspelo dati Malemu odru v Domu glasbe videz potrebne širine in globine. Minulo soboto pa je Mestno gledališče posredovalo svojo zadnjo letošnjo operno premiero, ko je uprizorilo Wagnerjevo opero „ L o h e n g r i n “. Za to opero je vodstvo gledališča pridobilo vrsto pevcev kot goste. Tako so na premieri poleg članice gledališča Donne P e gor s peli glavne partije komorni pevec in znani interpret tenorja v Wagnerjevih operah Rudols Lustig (Aachen), Olga Voli (Graz), Samuel van Dušen (Miinchen) in Alexander E e n y v e s (Graz). Zbor je nastopal pomnožen s celovškim ženskim zborom. Opero je dirigiral glasbeni direktor Gustav W i e s e , Franc G e r s t -a c k e r pa je naštudiral in vodil zbor. Po številu gostov, po garderobi iz Dunaja in Graza, po spretni režiji in nič manj po svoji vsebini je bila premiera Lohengrina časten zaključek opernih premier sedanje gledališke sezone. Letos spet poletne igre na Petrovi gori v Brežah Gradiščanski Hrvati Pozneje Gradiščanski Hrvati pri nobenih volitvah v avstrijski državni zbor in v gradiščanski deželni zbor niso več nastopili z lastno kandidatno listo, marveč so v sen-žermenski Avstriji oddali glasove za Krščan-sko-socšalno ali Social-demokratsko stranko. Zato sta navedeni stranki pri vsakih volitvah v deželni zbor kandidirali na iz-' glednih mestih tudi zastopnike gradiščanskih Hrvatov; tako sta bila n. pr. leta 1927 izvoljena na listi Krščansko-socialne stranke dva, na listi Social-demokratske stranke Pa en zastopnik gradiščanskih Hrvatov, le-*a 1930 pa celo trije na krščansko-socialni listi in dva na social-demokratski listi. Po zlomu nacifašizma so gradiščanski Hrvati pri državno- in deželno zborskih volitvah dali svoje glasove predvsem Avstrijci ljudski stranki (OVP) oziroma Socialistični stranki Avstrije (SPO) in le malo število jih je glasovalo' za druge stranke. Tako je imelo pri državno- in deželnozborskih volitvah 9. oktobra 1949 26.396 Hrvatov volilno pravico; od teh jih je 54 % glasovalo za SPO, 46 % pa za OVP.4) 'I Fiiti Robati (deželni poslance): Burgenland und dic 'Ooten, Aibalter-Kalcnder, Wien 1*51, »Ir. 1*4. Pri deželnozborskih volitvah 22. februarja 1953 je dobila SPD’ 14 mandatov (prej 13), OVP 16 (prej 18), WdU 1 in VO 1. Na listah SPO’ in OVP so bili izvoljeni tudi štirje Hrvati kot zastopniki hrvafske manjšine0), med njimi tudi dr. Lovro Karali, ki je bil 28. aprila 1953 tretjič po zlomu nacizma izvoljen za gradiščanskega deželnega glavarja in je pozneje postal predsednik deželnega zbora. Zanj so glasovali vsi deželni poslanci razen dveh, od katerih je bil en glas neveljaven, druga glasovnica po prazna. Končno naj navedemo tukaj še rezultate občinskih volitev na Gradiščanskem dne 21. novembra 1954. Tudi pri občinskih volitvah so Hrvati kandidirali na listah SPD in DVP, ki sta izdali volilne proglase in letake tako v nemškem kakor tudi v hrvat-skem jeziku. VO pa je v mestu Oberwarf postavila kot nosilca svoje liste predsednika madžarske kulturne organizacije »Sca-badsag" ter je izdala volilne proglase v 5) Im Burgenland, „Wiener Zeifung”, 1953, it. 47, str. 2. — Die VVahlergebnisse, »Arbeiter Zeifung”, Wien, 1953, it. 44 in 45, str. 3 oz. 2. treh jezikih: nemškem, hrvatskem in madžarskem.6) v Šolstvo Po priključitvi Gradiščanske k Avstriji so, ostali na šolskem področju v veljavi zakonski predpisi, ki so veljali za časa Madžarske, tako zakonski člen XXVIII iz leta 1863 in zakonski člen XVII iz leta 1907. Spremenila sta se le v toliko, da je mesto madžarskega jezika zavzel zdaj nemški jezik. Pc teh bivših madžarskih predpisih so ostale na Gradiščanskem še nadalje konfesionalne šole, ki so jih v glavnem vzdrževale verske občine, imele pa so pravico javnosti, ker je k njihovemu vzdrževanju delno prispevala tudi država. Kjer pa take šole niso obstojale, je Avstrija ustanovila državne in občinske ljudske šole, tako da so na Gradiščanskem obstojale in še danes obstoje tri vrste šol: državne, občinske in konfesionalne. Občinske šole sta vzdrževali država in 6) Dajmo »voj glas najboljem, .NoS Ta|ednik', Vlil, Bei 1*54, il. 46, »Ir. 1. — Lip uipjeh Narodne stranke, .Na! Tojednik", il. 47, »Ir. 1. — Wahllag-Enl»cheidung liber 4 Jahre, .VVIener Zeilung', 1*54, II. J71, »Ir. ». — Ruhiger Wahl»onntag im Burgenland, „Wlener Zeilung'. it. 772, str. 2. — SPO gewlnnt im Burgenland, ,Neue Zair. Grai 1*54. it. 271, str. 1—2. — SPO Aufstieg auch im Burgenland, .Die Neue Zeil', Celovec 1*54, il. 270 »Ir. 2 Zasluženo priznanje našim zborom Uradni list oblasti, uradov in sodišč Koroške — Karntner Landeszeitung — je edini izmed nemških časopisov na Koroškem registriral proslavo Slovenske prosvetne zveze v spomin 15. obletnice osvoboditve in 5. obletnice podpisa državne pogodbe, ki je bila v nedeljo, dne 8. maja v Domu glasbe v Celovcu. Proslavi je posvetil članek naslednje vsebine: »Slovenska prosvetna zveza je priredila v nedeljo dopoldan v veliki dvorani Do-ma glasbe koncert. V središču številnih pesmi je bila uprizoritev drame »Jernejeva pravica" Ivana Cankarja-Ferda Delaka. Vrsta pevskih zborov je nato v umetnostno stopnjujoči se obliki predvajala svoje pesmi. Začel je zbor s pevovodjem Vladimi-rem Prušnikom, pri kateremu je posebno ugajala pesem »V gozdu” E. Adamiča. Hanzej Aichholzer je zatem vodil moški zbor. Tudi mladinski zbor pod Zdravkom H a r t m a n n o m je pel zelo pridno. Disciplinirano je zvenel zbor v narodnih nošah Pavla K e r n j a k a , pri čemer sta posebno dopadli melodični »Sanje" z baritonsolom in »Katrca” s tenorsciom, ki je obe komponiral Kernjak sam. Moški zbor pod dirigentom Zdravkom Hartman-nem je vzbudil pozornost zaradi svojih dragocenih zvenečih glasov. Senorni basi in sijajni tenorji so njegove prednosti. Velik vtis sta napravili pesmi »Jadransko morje" A. Hajdriha in »Vasovalec" J. Verbiča. Za zaključek sc se zbori združili v skupni zbor, ki je pod Kernjakom zapel njegovo Kompozicijo »Rož, Podjuna, Žila" in žel z njo veliko priznanje. Vsem se je dopadlo, kar je dokazal dolgotrajni aplavz." Gornje poročilo in priznanje jemljemo z veseljem na znanje. To tem bolj, ker je edina častna izjema med vsemi nemškimi časopisi v deželi, ki niso niti z besedico omenili te veličastne prireditve in proslave v spomin največjih zgodovinskih dne-vov druge republike Avstrije. Pete gledališke igre v Novem Sadu Minulo soboto so v Novem Sadu pričeli z letošnjimi jugoslovanskimi gledališkimi igrami, ki bodo trajale do 28. maja. Letošnje igre so posvečene 50-letnici smrti srbskega dramatika Laze Kostiča. Pri letošnjih jugoslovanskih gledaliških igrah v Novem Sadu sodelujejo tudi slovenska gledališča. Slovensko narodno gledališče iz Maribora je v ponedeljek predvajalo ..Mrtvega Kurenta", Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane pa je včeraj nastopilo z Borovo dramo „Zvezde so večne“. Prihodnji četrtek bo v Novem Sadu nastopilo Slovensko narodno gledališče iz Trsta s Tavčarjevim delom „Niky — zlati deček“. Poleg slovenskih sodelujejo pri gledaliških igrah v Novem Sadu tudi narodna gledališča iz Beograda, Novega Sada, Zagreba in Sarajeva. občina, državne pa samo država. Na državnih ljudskih šolah imenuje učitelje deželna šolska oblast in ljudstvo nima možnosti, da bi odklonilo učitelje, ki niso zmožni hrvat-skega jezika. Učni jezik na teh državnih ljudskih šolah (Staatsvolksschulen) je izključno nemški, medtem ko se hrvatski jezik ali sploh ne poučuje ali pa v najboljšem primeru kot predmet le eno do dve uri tedensko. Šolski nadzorniki so bili brez izjeme nemške narodnosti in hrvatskega jezika nezmožni, tako da je bil pouk hrvat-tkega jezika na teh šolah odvisen le od dobre volje učiteljstva. Poleg teh državnih ljudskih šol so občine ustanovile tudi še občinske ljudske šole bodisi na novo ali pa so že obstoječe konfesionalne šole s sklepom občinskih svetov spremenili v tako imenovane občinske šole (Gemeindeschulen). Učitelje za te šole je volil občinski svet, deželna šolska oblast pa jih je potrdila. Slednja je vršila tudi nadzorstvo nad poukom. Ker pa so bili pri izbiri učiteljstva merodajni politični razlogi, so Hrvati izgubili več dotedanjih učiteljskih mest, ki so jih zasedli nemški, hrvatskega jezika nezmožni učitelji. Tudi na večini teh šol je bil učni jezik nemški, pouk hrvatskega jezika pa je trpel, ker so bile razmere enake kot na državnih ljudskih šolah. (Nadaljevanje sledi) V prihodnjih tednih za mladino: Slovenski mladinski film „KEKEC” Objava slovenske gimnazije Sprejemni Izpiti za prvi razred in tudi za višje razrede na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence so v soboto, dne 9. julija 1960, to je prvi dan velikih počitnic. Izpit za prvi razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo v obsegu četrte šolske stopnje ljudske šole. Prijave za izpit so lahko ustne v pisarni šole, Lerchenfeldgasse 22, II. nadstropje, vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure ali pa pismene do 1. julija 1960. Pismene prijave je treba kolkovati s 6 šil. Prijavi je treba priložiti rojstni list in potrdilo o avstrijskem državljanstvu. Šola, katero učenec ali učenka sedaj obiskuje, naj pošlje popis učenca (Schiilerbe-schreibung) direktno na ravnateljstvo šole, Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22. Na dan izpita mora učenec predložiti zadnje šolsko spričevalo, katero bo dobil 8. julija 1960. Glede izpitov za višje razrede dobite podrobna pojasnila v šolski pisarni vsak dan popoldne. Ravnateljstvo Bilčovs O materinskem dnevu, ki ga je Slovensko prosvetno društvo „Bilka” praznovalo zadnjo nedeljo v Miklavževi dvorani, smemo trditi, da je bil zelo lep uspeh društvenega kulturnc-prosvetnega udejstvovanja. Naše mamice in z njimi lepo število drugih udeležencev je napolnilo dvorano in z velikim zanimanjem in zadovoljstvom sledilo pestremu sporedu te hvalevredne prireditve. Proslavo materinskega dneva je začel mladinski pevski zbor, sestavljen iz šolarjev tukajšnje ljudske šole, glasnik prireditve pa je bil mali Krušcev Mihi iz Mošeni-ce. V lepi domači vezani besedi je pozdravil navzoče mamice in jim zaželel potrebnega razvedrila in razproščenosti. V nadaljnjem sporedu je najprej nastopilo 15 otrok s posrečenimi deklamacijami, navrh pa s otroškima igricama „Božji volek" in »Očala". Pri teh igricah smo odkrili zelo posrečene mlade igralske talente. Tako otroška igralska skupina kakor tudi njihov pevski zbor sta nam pokazala, da je v naši mladi generaciji še mnogo nadebudnih bodočih prosvetašev, s katerimi smemo računat! in katere moramo vzgajati v družini in v društvu. Med sodelujočimi te proslave pa moramo še posebej omeniti naš pomlajeni meški zbor, ki je s svojim nastopom zelo olepšal našo proslavo. Vsi udeleženci nedeljske proslave, predvsem pa naše mamice so odhajale domov k vsakdanjemu delu z vidnim zodovoljstvom. Ko smo se na poti domov pogovarjali o prireditvi, smo bili vsi edeni v tem, da je bilo lepo in prijetno. Naj bo to priznanje in na tem mestu izrečena zahvala vsem sodelujočim našim mladim prosvetašem pobuda za njihovo še večjo vnemo pri pripravah za nadaljnje nastope in prireditve. Cesta na Dobrač bo postala resničnost Skoraj tako dolgo, kakor je star Dobrač, bi dejal hudomušnež, se govori o gradnji ceste nanj. Kadar se je načelo vprašanje te ceste, se je ob pomanjkanju denarja razblinilo v nič. Sedaj pa je dan tudi ta predpogoj. Finančno ministrstvo je odobrilo predlog koroške deželne vlade o ustanovitvi posebne družbe za finansiranje gradnje ceste na Dobrač. Člani te družbe, ki bo nosila ime »Dobrač-Družba za tujski promet" bodo republika Avstrija s 60 %, dežela Koroška s 15 %, mesto Beljak z 10 % in privatna podjetja z 10 % deležev. Gradnja ceste, ki bo dolga okoli 16 km in 6 m široka, bo stala okoli 70 milijonov šilingov. Ker bo speljana na sončni strani Dobrača in bo imela v povprečju le 10 °/o vzpetine, bo dostopna tudi pozimi, kar bo za smučarje in ljubitelje višinskega sonca posebna atrakcija. Kdaj bodo z gradnjo ceste pričeli, še ni jasno, vsekakor pa bo gradnja trajala 3 leta. Deželni glavar na dopustu Deželni glavar Ferdinand Wedenig je v času od 16. maja do 13. junija na dopustu. V njegovi odsotnosti ga v zveznih zadevah zastopa njegov prvi namestnik Matthias Krassnig, v deželnih zadevah pa dež. posl, Wilhelm Ebner. Slovenska prosvetna zveza, ki je posredovala že vrsto slovenskih filmov, po večini takih z resno in dokumentarno vsebino, bo v prihodnjih tednih s svojim potujočim kinom predvajala slovenski mladinski film »Kekec". S tem filmom bo ustregla že večkrat izraženi želji po veselem in zabavnem slovenskem filmu, ki je prikupen tako za mladino kakor tudi za odrasle. »Kekec" je film, ki ga je leta 1951 izdelal Triglav-film v Ljubljani in ki je leta 1952 na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah med mladinskimi filmi dobil prvo nagrado. Film je povzet po povesti mladinskega pisatelja Josipa Vandota »Kekec z naših gora", in pripoveduje, da sta pred mnogimi leti v samotni gorenjski vasici pod planinami živela oče in mati, ki sta imela sinčka Kekca in deklico, sestrico njegovo, Tinko. Tisti čas pa je strašil po planinskih gozdovih zago-veden gozdni mož Bedanec. Ugrabil je nekoč neznano deklico, sirotico Mojco, ki mu je morala odslej služiti in delati trdo tlako. Vsi otroci so se ga bali, le Kekec je dejal, da bi se ga lotil, če bi ga le kdaj srečal ... Nekega poletnega jutra se je Kekec napotil na planino, da bi naročil pastirju Miš-njeku, naj prinese za kres sira v dolino. Zdaj pa so se začele dogodivščine, kajti Kekec je padel v roke strašnega Bedanca. Ta je bil to pot še posebno divji, ker mu je pobegnila sirotica Mojca. Ni mogel za njo, kajti odvedel jo je dobri možiček Ko-sobrin na svojo nedostopno polico, kjer je imel svojo bajtico. Bedanec zahteva od Kekca, da izvabi Kosobrinu skrivnost neznanega podzemeljskega rova, ki vodi do bajte na polici. Kekec pa je dovolj navihan in bister, da prelisiči Bedanca in ga s pomočjo svojega zvestega psa Volkca celo užene v kozji rog, reši Mojco in Kosobrina. Srečen in dobre volje se Kekec vrača z Volkcem v domačo vas k staršem, Tinki, Rožletu in svojim vrstnikom, ki so ga že objokovali, misleč, da ga je pahnil gorski orel v prepad . . . Tej prisrčni povesti in odlično odigranim vlogam otrok Kekca, Mojce, Tinke in pastirčka Rožleta nudi v filmu čudoviti svet Julijskih alp in Triglava edinstveno okolje, vsled česar je film mikaven tako za mladi- Marsikdo je na ulicah in na naših prire ditvah v Celovcu že srečal čedno, a slepo ženo, ne da bi vedel, da je srečal enega najtežjih invalidov v borbi za pravice koroških Slovencev. Anica R a j n e r, kakor je ubogi slepi ženi ime, ima sedaj 55 let trpljenja polnega življenja za seboj. Oslepela je v rani mladosti na posledicah hudih udarcev po glavi, ki so jih ji zadali pred dobrimi 40 leti Volksvvehrovci. V bojih za Koroško pred štiridesetimi leti so 19. aprila 1919 podivjani šovinisti iz vrst Volkswehra pretepli in s puškinimi kopiti težko poškodovali glavo takrat 14 let stare Anice. Leto navrh je zaradi tega oslepela. Zgodilo se je to v Vovbrah v župnišču, kjer je bila njena mati zaposlena kot kuharica. Ko so vdrli v župnišče, je poskusila Anica s svojo materjo ubežati v klet. Na stop- no kakor za odrasle. Ob robu svoje vedre in spet mile vsebine prikazuje film tudi še življenje in običaje planšarjev v Julijskih alpah. Besedilo filma je prevedeno v več jezikov, med drugim tudi v nemščino. V nemški sinhronizaciji ga mladini priporoča tudi avstrijsko ministrstvo za pouk. S tem lepim filmom, ki fraja dobro poldrugo uro, bo potujoči kino SPZ predvajal še dva dokumentarna filma, in sicer »Zima mora umreti" in »Ptuj zgodovinsko mesto". Prvi govori o pustnih običajih prebivalstva na Dravskem polju, drugi pa prikazuje zgodovinske znamenitosti Ptuja, začenši od kamenite dobe vse do bližnje preteklosti. Vsi trije filmi so kakor nalašč za mladino, ker so zabavni, istočasno pa tudi poučni. Kakor je znano javnosti, predvsem pa koroškim čebelarjem, so bile lani v poslovodstvu Deželne zveze za čebelarstvo na Koroškem ugotovljene precejšnje neredno-sti. Vsled teh nerednosti so bili oškodovani številni čebelarji, takorekoč vsi pa so v svoje združenje, ki se je, osnovano po društvenem zakonu, brez nadzorstva ukvarjalo z blagovnimi posli velikega obsega, izgubili zaupanje. Ugotovljene nerednosti niso povzročile le veliko ogorčenje in upra- vičeno kritiko, temveč so hkrati sprožile vprašanje preosnovanja tega čebelarskega združenja. Medtem ko je del čebelarjev vztrajal na stališču, naj združenje še naprej vrši svoj dosedanji delokrog na podlagi društvenega zakona, je mnenje, da je treba njegovo gospodarsko dejavnost postaviti na zadružno osnovo, ki omogoča kolektivno upravljanje in revizijo, pričelo čedalje bolj pridobivati na pristaših. Dolgotrajno je bilo iskanje izhoda iz zagate. Trda pa je bila tudi borba med pristaši obeh stališč glede preosnove svojega čebelarskega združenja. Čebelarji so o teh stvareh razpravljali na okrajnih zborovanjih, ki so našla svoj zaključek v spoznanju, da je edini izhod iz obstoječe zagate ustanovitev čebelarske zadruge, ki bo opravljala gospodarske posle združenja. Po teh zaključkih je novo vodstvo Deželne nicah so ju dohiteli Volksvvehrovci in Anica je ob tej priložnosti dobila s puškinim kopitom takšen udarec po glavi, da se je skoraj onesvestila. Pa tudi drugače je padalo po njej in materi z vseh strani tako s pestmi, kakor s puškinimi kopiti. Končno se je jima le posrečilo, da sta ubežali k sosedu, kjer pa so jih Volksvvehrovci iztaknili, jih zvlekli nazaj v župnišče ter jih tam v veliki sobi spret pričeli pretepati in pobijati. Anici je lilo kri iz ust, nosa in ušes, na glavi pa je imela veliko rano. Iz samega strahu se prvi čas ni upala k zdravniku in se je več tednov skrivala pred Nemci. Pozneje, ko se je nudila priložnost in ko je šla k zdravniku, pa je bilo že prepozno. Vsak zdravnik je ugotovil isto: za njen vid ni rešitve, ker so poškodovani očesni živci. Vedno slabše je videla in najprej oslepela na desno, nato pa še na levo oko. Sedaj Da bo po vaseh manj prahu na cestah Pri sedanjem naraščajočem avtomobilskem prometu je prah na cestah, ki še niso asfaltirane, velika muka za prebivalstvo. Najbolj prizadete so v tem pogledu vasi ob cestah. Za odpravo teh nevšečnosti n > deželnih cestah stavi deželna vlada vsako leto nekaj denarja na razpolago. V tem prizadevanju bodo letos med drugimi asfaltirane tudi deželne ceste skozi naslednja naselja: cesta proti Blačam v Ziljski Bistrici (ca 99.000 šil.), cesta skozi Bilčovs in Brančo vas (245.000 šil.), Bajdiška cesta med Borovljami in Dolmi (440.000 šil.) in cesta v Medgorje med Žrelcem in Selom (740.000 šil.). Skupno bo na Koroškem zaenkrat v gornji namen na razpolago ca 3,4 milijona šilingov. Poleg tega je za raziskovalna dela v zvezi s projektirano avfo-cesto Dunaj — Trst v celovškem okraju določenih 407.000 šil. zveze za čebelarstvo sklicalo preteklo nedeljo v Celovcu ustanovni občni zbor te zadruge, ki se ga je udeležilo okoli 400 čebelarjev in zastopnikov krajevnih čebelarskih društev. V nedeljo ustanovljena zadruga si je nadela ime »Čebelarska zadruga, registrirana zadruga z omejenim jamstvom". Članstvo v zadrugi je vezano na pristopnino in na deleže ter jamstvo. Pristopnina znaša 10 šil., število deležev pa je odvisno od količine medu, ki jo član dobavlja zadrugi. Zaenkrat pravi tozadevno določilo, da znaša vsak delež 100 šil. in da odpade na vsakih 100 kg dobavljenega medu 1 delež. Vsak član jamči za zadrugo s petkratnim zneskom svojih deležev. Članom, ki imajo do Deželne zveze za čebelarstvo še terjatve, pristopnine in deležev ni treba plačati v gotovini, ker bodo njihovi zneski odpisani od terjatev. Upravni odbor, ki mu predseduje ravnatelj Messner, ima 6 članov, nadzorni odbor pa 10 članov. Zadruga je po zakonu podvržena vsakoletni reviziji s strani pristojne revizijske zveze. S tem je dana osnova za solidno čebelarsko organizacijo. Kako se bo le-ta izmotala iz finančnih fežav in se gospodarsko štabilizirala, je vprašanje, katerega rešitev bo zahtevala precej prizadevanj. Zaenkrat je tako, da bo morala zadruga najeti večje posojilo, da bo pokrila nastale primanjkljaje Deželne zveze za čebelarstvo. Ta zveza obstoja še naprej in se bo bavila s splošnimi vprašanji čebelarstva, medtem ko bo Čebelarska zadruga opravljala posle, ki so povezani z odkupom in vnovče-njem medu ter nabavo čebelarskih potrebščin. Lepena pri Železni Kapli Pri našem zadnjem poročilu o ženito-vanjskem slavju dveh zvestih članov pevskega zbora se nam je pripetila neljuba pomota, ki jo popravljamo. Poročila sta se Miha Kuhar in Marija Ošina, pd. Bajdlno-va iz Lepene. Mlada Mihova žena izhaja iz družine, v kateri zelo radi prepevajo in je kar cela vrsta družinskih članov vključenih v pevski zbor SPD Zarja v Železni Kapli. po krivdi podivjanih šovinistov že 40 let ne razlikuje več med dnevom in nočjo. Njena življenjska pot je bila žalostna-Za njeno usodo se ni brigala nobena organizacija. Za njo sta skrbela mati in župnik Ebner, ki je na posledicah gestapovskih zaporov umrl leta 1942. Pred par leti se ja za Anico zavzela Zveza koroških partizanov in ji izposlovala redno invalidnino . * V šolskem letu 1958-59 je bilo v šolah za kvalificirane delavce 22, za odrasle 42y v tehniških šolah 13,6, v kmetijskih pa 24 °/o žena. # V zvezni ljudski skupščini imajo 6,8 °/o, v republiški ljudski skupščini Slovenije pa 18 °lo žena. * V svetih in komisijah ljudskih odborov Slovenije dela 2584 žena, v delavskih svetih Slovenije pa je 28,3 °/o žena. Kaj borne kuhale ? Rižev narastek s skuto 50 dkg skute, 4 žlice sladkorja, 50 dkg jabolk (poleti tudi kakega drugega sadja), 25 dkg riža, 1 I mleka, 3 žlice maičobe, 3 žlice sladkorja, 2 jajci, sol, limonina lupinica. Opran riž skuhamo na pol v malo soljenem mleku. Moičobo penasto umeiamo, ji dodamo rumenjaka, sladkor in sesekljano limonino lupinico. Vse skupaj prime-iamo ohlajenemu rižu, nato ie penasto umeiamo skuto s sladkorjem in naribana jabolka. Nazadnje dodamo ie sneg iz beljakov. Maso denemo v dobro pomaičeno posodo in jo spečemo. Po vrhu denemo ie nekaj koičkov maičobe. Skutne omlete Tetto: 12 dkg moke, 12 dkg pudingove moke, 2 žlički pecilnega praika, 3 jajca, 3/^ I mleka, 2 žlici vode, iče-pec soli. Nadev: 25 dkg skute, 1 rumenjak, po potrebi malo mle- Ali ste dobri starši? Belgijska revija „La femme prevoyante’ je v eni izmed svojih številk objavila naslednja vprašanja: Očetje: 1. Ali kdaj vpričo otroka hvalite njegove izredne sposobnosti? 2. Ali ste ga majhnega navadili na to, da mu v vsem ustrežete? 3. Ali ste kdaj v njegovi prisotnosti rekli, da vam srce ne da, da bi ga kaznovali? 4. Ali ste ga kdaj kaznovali brez pravega razloga? 5. Ali ste se kdaj norčevali iz njegove pomnajkljivosti in ga nestrpno odpravili, če je bil potrt? 6. Ali ste mu kdaj dali vedeti, da z materjo niste enih misli glede njegove vzgoje7 7. Ali je kdaj priča, ko se proti ženi slabo obnašate? 8. Ali ste mu kdaj pokazali, da vas njegovo vedenje v šoli in doma prav malo briga? 9. Ali skrbite za to, da v prostem času ni čisto prepuščen samemu sebi? 10. Ali prepustite otroka v počitnicah samo ljudem, za katere veste, da se nanje lahko zanesete, če sami ne marate z njim na počitnice? Na prvih osem vprašanj mora biti odgovor „ne" in na zadnji dve „da". Matere: 1. Ali ravnate z njim, kot da je prvi v hiši? 2. Ali popuščate njegovim muham? 3. Ali ste z njim kdaj surovi in se drugič istim stvarem smejete? 4. Ali z njim vred obsojate učitelje, če so ga po pravici kaznovali? 5. Ali mu slikate očeta kot tirana, ki je v hiši samo zato, da ga kaznujete? 6. Ali zahtevate, da si mora pomagati sam, kadar zaide v^hude škripce? 7. Ali ga obsipate s psovkami: lažnivec, tat ... ne da bi preiskali razloge njegovega ravnanja? 8. Ali ga neprestano primerjate z najboljšimi v razredu, čeprav veste, da njegovi možgani tega ne zmorejo? 9. Ali terjate od njega več, kot duševno in telesno zmore? 10. Ali sklepate z njim zarote za očetovim hrbtom? Na vsa vprašanja je odgovor „ne'. ka ali smetane, naribana limonina lupinica, 5 dkg roiim sneg iz beljaka. Iz prvih sestavin naredimo testo za omlete. Teste naj počiva pol ure. Nato spečemo omlete. Vsako omleto takoj namažemo z nadevom in zvijemo ter po vrhu p<>' tresemo s sladkorjem. Za nadev skuto penasto umeiamo, mu dodamo rumenjak, smetano in mleko, naribano sesekljano limonino lupinico, rozine in sneg iz beljakov. Nase zdravje: Vpliv prehrane na oči Povsem dokazano je, da prehrana zelo vpliva na oči. Po prvi svetovni vojni je na tisoče belgijskih kmetov zbolelo za čudno očesno boleznijo — tako imenovano kurjo slepoto. Zdravniki so bili brez moči, vsa zdravila in vse metode so odpovedale. Potem je prišla pomlad, v deželi je bila lakota in lačni kmetje so jedli popke in mlado zelenje. Brez kapljic za oči, brez zdravil je bil konec nočne slepote skoraj čez noč.. To je bila obogatitev vede o prehrani. Ves svet je zdaj vedel, da je očem potreben vitamin A, da sveže zelenje in rumena zelenjava, bogata s karotinom — provitaminom A, lahko ozdravi kurjo slepoto. Od takrat tudi vemo, da sta sveže maslo in smetana še bogatejša na vitaminu A. Najboljše rezultate pa dosežemo z ribjim oljem, ki ne samo, da zdravi in preprečuje kurjo slepoto, pač pa tudi pomaga solznemu kanalu, da izloča naravno tekočino, ki je najboljše sredstvo za očuvanje oči. Da bi dobro videli in da bi bile naše oči zdrave, moramo dovajati organizmu posebno tri vitamine — A, B (riboflavin) in C. Kot preventivno sredstvo pri velikih naporih ali kurji slepoti potrebujejo oči dnevno najmanj 10.000 enot vitamina A. Vitamin A se dela v jetrih iz karotina, rumene snovi, ki jo najdemo v korenčku, marelicah in drugem rumenem sadju ali zelenjavi kakor tudi v zelenem peteršilju, špinači itd. Obilni obrok katerekoli te zelenjave zadostuje za potrebe vsega organizma, tudi za oči. Prav tako pijte mleko, ker vsebuje riboflavin. limonin ali pomarančni sok pa vas bo oskrbel z vitaminom C. Pomanjkanje vitamina B2 (riboflavin) lahko izzove pri starejših in mlajših občutek, kot bi imel pod vekami pesek. Veke so rdeče in zatekle, oči pa solzne in krvave. Te po nekaj tednih pravilne prehrane, ki vsebuje vsaj 3 mg riboflavina pri vsakem obroku, bodo oči zopet normalne. Vsekakor nosite očala, če jih potrebujete, toda samo takrat, ko so vam zares potrebna. Pravilna in dobra očala vas pomlajujejo, ker zmanjšajo napetost v očeh in okoli njih Razen pravilnih očal pa naj vam zdravnik predpiše tudi pravilno prehrano, ki sodi med sodobne metode zdravljenja. Če ste dalekovidni, kar je večina ljudi nad štiridesetim letom, snemite očala v gledališču ali na sprehodu. Pustite očesnim mišicam, da se spočijejo. Zapomnite si za vse življenje, da gledate skozi oči in ne z očmi. Zapirajte in odpirajte jih zavestno: če hodite, jih zapirajte in odpirajte pri vsakem koraku, če berete, pri vsaki vrsti — potem vaše oči ne bodo napete in motne. Po kratkotrajni vaji se vam bodo zapirale in odpirale same od sebe. Vitamin B2 je za oči izredno pomemben: sicer ni zdravilo proti mreni, je pa odlično preventivno sredstvo proti nji. Zato bi moral vsak človek nad 40 letom skrbeti, da je v njegovi hrani dovolj riboflavina. Naj ne bo nobenega dne, da niste pili mleka, jogurta ali pivski kvas. Skrbite za počitek oči in za njihovo telovadbo. Dobro je, ce vam jih večkrat pregleda zdravnik, kajti po očeh lahko ugotovi splosno zdravstveno stanje. Tretji dan bojev nad Reko. Za seboj smo imeli borbe za Gospič in druge hrvatske kraje, že prej pa več tednov trajajoče vojaške vaje v Bariju. Bilo je konec aprila, vedeli smo, da mora Nemčija vsak čas kapitulirati, a ker ni, ker so hitlerjevske armade, ki so bile še daleč od Anglo-Amerikan-cev, skušale za vsako ceno uiti Titovi vojski in Rdeči armadi, smo s podvojeno silo tolkli po njih. Ne njim ne sebi nismo dali en sam dan oddiha. S Petrom sva bila vedno v isti četi, medtem ko so četo, v kateri so bili Janez Krivic, Lojz Peternel in večina .Francozov*, dodelili enotam, ki so po drugi strani prodirale proti Trstu. Peter se zadnje tedne ni ganil od mene. Kot da bi slutil svoj konec. Že pred Gospi-čem mi je dejal neki večer: .Marko, te v6j-ne ne bom preživel, to vem. Nič mi ne bi bilo, samo če bi lahko vsaj še enkrat spal z Veroniko. Ti ne veš...’ Obmolknil je sre-d: stavka, že naslednji trenutek pa me je zgrabil za roko in vprašal pridušeno: „Je bila kdaj tvoja? Povej, povej po resnici! Čez minuto lahko tebe ali mene ali oba vzame vrag, zato povej!* Otresel sem se njegovega prijema. „Ne nori, Peteri* .Odgovoril’ je terjal. „Ni bila,* sem odgovoril. .Res?* .Zakaj bi ti logal?" Treskalo in ropotalo je naokoli in nismo vedeli, kdaj bo zapovedan napad. Mi prostovoljci smo šele v prvih bitkah spoznali, kako slabo smo izvežbani. Sprva so se nam ostali smejali, posebno tisti, ki so imeli za seboj dve, tri leta vojskovanja, v partizanih ali v nemški vojski. Morda se je Peter, ki mu je že po prvi praski upadel pogum, prav zato tako držal mene, čeprav seveda tudi jaz nisem bil nikakršen vojak, vendar pa nisem maral pokazati, kako me je včasih stiskalo za goltanec. .Zdaj ti lahko povem," je nadaljeval Peter čez čas, .strašno sem bil ljubosumen; delal sem že načrte, kako bi vaju oba spravil s sveta, potem pa seveda še sebe.’ „ln zdaj?* sem vprašal. .Zdaj? Zdaj bi rad še enkrat imel Veroniko, nič drugega, potem naj me ubije nemška granata.’ To je bilo pred Gospičem. Pozneje nisva govorila več o Veroniki, govorila sva o Mensu, o stanovalcih naše hiše, o tovariših in rojakih. Tega dne, bilo je sredi popoldneva, je spet spregovoril o Veroniki. Na temnomodrem nebu so plavali ogromni beli oblaki. Nikamor se jim ni mudilo. Prijetno je bilo gledati modro nebo in snežno belo obrobljene oblake. Človek si res ni mogel misliti, da so tam na oni strani puste, nekoliko napete gmajne vkopani Nemci. Že dvakrat smo se pognali proti njim, že dvakrat smo se morali umakniti, seveda ne vsi, nekateri so obležali pred nemškimi bunkerji, nekatere so odnesli bolničarji. Ali bomo napadli še tretjič? Bo spet kosila smrt, ko že vsa Evropa uživa mir, vsa Francija, vsa Rusija, Poljska, Češkoslovaška in druge drža- ve, kjer je leta in leta vladal Hitler s svojimi pajdaši? Samo na temle koščku Jugoslavije in na koščku Nemčije puške, bombe in granate še ubijajo ljudi. V Mensu moji znanci in tovariši prav zdajle zapuščajo šaht in zunaj na ulici vprašujejo začudeni: kaj, še vedno ni konca? Še bolj nestrpno pričakujejo zadnjega vojnega poročila mati, Jurček in Mihec. Najbrž imajo radio odprt od jutra do večera. Seveda, obe njivi na Strmcu sta že zorani in teta Jera ne ve, kaj naj zasadi na prvi, kaj na drugi. Vsi, prav vsi mislijo na konec, le mi se bomo gotovo spet pognali prek skoraj gole gmajne nad nemške bunkerje, da bi jih končno le prisilili k molku in nadaljevali pot v Slovenije, v Trst, Ljubljano, na Strmec. Že prvi rafal iz tistegale bunkerja, ki s svojo črno lino reži naravnost na naju s Petrom, bo morda pokosil mene ali Petra ali oba, in nihče ne bo vedel, kaj mi je imel Peter še povedati, kajti že od jutra čutim, da bi mi rad povedal nekaj posebnega. Ne more več skrivati. Človeku je tako prijetno, ko leži na domači zemlji. Vsi ti meseci, čeprav so bili naporni, krvavi, so bili vendar lepi, naravnost praznični. Nikoli si nisem mislil, da ima Jugoslavija tako lepe kraje. Splitl čudovito mesto! Naše morje in morska obalaI Kako mora biti ob tem času lepo šele na Strmcu in bregovih nad PodlogomI Zakaj hudiči ne kapitulirajo? Ali še vedno upajo na tajno orožje ali pa se res tako boje partizanov in Rusov, da rajši puščajo za seboj ranjence in mrtve, samo da bi umaknili glavnino svoje vojske na zapad? Res mislijo, da se pri Anglo-Amerikancih cedi med i° mleko? Videl sem, kako so ravnali z ujetniki. Ne bi mogel reči, da v rokavicah. Tega si tudi ne zaslužijo. Toda kaj, ko bi naslednjo sekundo zadonelo tam od nemške strani: .Schlussl Kapitulationl’ Ne bi se ga' nil, še dalje bi gledal v nebo in oblake. .Marko, tole bi ti povedal," je na lepe'Tl spregovoril Peter. „Če me dobi v teh zadnjih dneh, vzemi Veroniko s seboj domov* Zelo rada bi videla domače kraje, ni se navadila Francije, čeprav je tako rada Pe' la in se smejala.’ .Poglej rajši, kakšno je nebol’ sem 9° zavrnil. .Prav to nebo me sili, da ti povem, kar ti imam povedati." Nekje se je oglasil r0 tal, kar Petra ni motilo, jaz pa sem poz°r' no pogledal okoli sebe. .Tisti tvoj bratrd' nec John,’ je nadaljeval Peter, .tisti ne *rl'e imeti Veronike.’ Zgrabil me je za rok°-.Marko, ti jo vzemi, rad jo imaš, vem, di ona te je imela, in spet te bo ImelO’ si bil človek, tovariš, tisti Amerikanec P° ni bil ...’ .Kaj govoriš, Peter?’ 2 a* „V Mens se ne vrnem, Veronika ve, prav ji nisem povedal. Ne zadržuj s® ^ tc.koj se odpravi po Veroniko, da je ne 0 pelje tisti dolgin, tisti. ..’ (Nadaljevanje sledi) & ”az nikoli ne dobim paketov, ampak v prihodnjih dneh si ga bom sam sebi posla! samo zaradi tega, da bi šel na pošto in dvignil paket. Zakaj tam, v tistem grdem starem uradu s skladovnicami paketov vseh vrst in vseh tež, z madeži črnila in zatohlim duhom po vlažnem žaganju, se je začela mo-Ja vsreča. Da se razumemo — nobena velika sreča, toda vendar nekaj mnogo lepšega kot delitev paketov. — Kdo ve, ali je Valentina se tam s svojim črnim predpasnikom in valovitimi, kostanjevimi lasmi, ki so ji padali do ramen, kakor dekletom iz penzionata. Xa^e.nt'na z mirnimi očmi kakor zvezde in bledim, okroglim obrazom, ki je bil v nasprotju s črnim predpasnikom videti skoraj mrliški ... Pri vsej njeni milobi pa vendar vem, da je Valentina ponosna. Torej se bo, ko se bom pojavil pri okencu, bržkone napravila, kakor da me ne prepozna. Omejila se bo na to, da mi bo dala raztrgan in popackan zvezek in mi s svojim rožnatim prstom brez laka na nohtu pokazala mesto, kamor naj bi se podpisal. „Tu se podpiši-te • • ■“ bo rekla, mi vrgla paket, ne da bi me sploh pogledala in bo nato izginila v ozadju urada, da bi tam, med kopicami paketov, prebirala svojo priljubljeno filmsko frvjjo. In vendar se je, kot rečeno, moja sreča začela v tem uradu. Natančno, začela sc. je pri Valentini — bolje... pri njeni strani za film. Z mračnim, spačenim obrazom sem sedel dan na dan za poštnim okencem ln izdajal pakete in po letih brezposelnosti sem bil celo vesel, da imam to službo. Toda Valentina s svojim čednim obrazom ni bila Vesela, ampak je mislila zmeraj na film. Med nama ni bilo nikoli besede o ljubezni, čeprav sem jo imel rad in sem ji to tudi povedal. Nikoli nisva šla skupaj ven — niti v kavarno. Dobra Valentina je gledala na pas vse, ki smo delali z njo v uradu, zviška 'P je ostala rajši sama, kot da bi se zadovo-*)ila z enim od nas nepomembnih ljudi. Meni je nekega dne naravnost rekla: „Re- nato, s tabo ne bom šla ven, ker imaš pregrd obraz." „Kaj se pravi — pregrd obraz?“ „Ne zameri mi — vem, da si pošten človek, ampak tvoj obraz, ne bodi hud, je obraz pravega lopova." Nedolgo za tem se je pojavil pred okencem polizan blondinec z metuljčkom za vratom. Valentina je vzela njegov listek in šla počasi k policam za pakete. Nenadoma je mladi mož zaklical: gospodična!" Takoj se je obrnila. »Gospodična," je menil mladi mož, „ali pero in nekaj napisal na papirček. Vzel je svoj paket in ji dal papirček z besedami: »Pridite v torek na ta naslov v atelje — Pravkar potrebujemo obraz, kakršnega imate vi. Vprašajte po meni!" Bolj mrtva kot živa je Valentina spravila list v žep predpasnika in mladi mož je odšel. Rekel sem že, da Valentina mojih povabil nikoli ni marala sprejeti. Ko pa se je približal torek, se je obrnila k meni. »Spremi me vendar," je rekla, »sama si ne upam tja." Še danes ne vem, zakaj sem jo moral ravno jaz spremiti. Mogoče je bila res plašna. »Vse preveč dobrodušen je! Obraz mirnega malomeščana! Jaz potrebujem obraz lopova, poklicnega zločinca, morilca! Razumeš!" »No, pa si vzemi Prioettija!" »Ne in ne! Ta je tudi dobrodušen! Prioetti je cunja! Nemogoč! Sploh nemogoč!" »Pa vzemi Serafinija! »Tudi nemogoč! Serafini je vendar angel! Kdo mu bo verjel lopova? Kdo bo to verjel en sam trenutek!" Sprevidel sem, da sva prišla v neugodnem trenutku, ampak zdaj sva pač stala tu in nisva mogla nazaj. Počakal sem, dokler se ni režiser, še zme- Alberto Moravia: (Ocdmibui t&kala vam še nihče ni rekel, da bi lahko prišli k filmu?" Jaz sem stal v kotu in opazoval prizor: Valentina je zardela do lasnih korenin. Prvič sem v njenem obrazu zagledal barvo. »Ne, * je rekla, »nihče. Zakaj?" »Ker imate zelo lep obraz," je rekel drugi tjavdan. »Hvala," je jecljala Valentina. Stala je sredi pisarne, otrpla, s prekrižanimi rokami. Mladi mož pa očividno ni imel kaj drugega povedati, kakšen trenutek jo je še gledal, slednjič pa menil: »No, mi boste že prinesli paket!" Storila je, kakor ji je bilo ukazano, medtem ko sem neopazno stopil k njej. S tresočimi rokami je iskala po policah. Tedaj sem ji šepnil: »Pa menda ne boš verjela temu zelencu?" Valentina je odvrnila prav tako šepetajo: »Pusti me pri miru .. .“ Potem je našla paket in ga prinesla mlademu možu, ki je medtem poiskal nalivno G W. BORIH Avto je blagoslov Motorizacija se neverjetno širi. Tudi moj prijatelj, zelo prijazen možak, si je na-avil avtomobil. In tako se mi je nedavno tega zelo mudilo v mesto. Imel sem nekaj nujnih opravkov. Nenadoma zatrobi za menoj nekdo — bil je moj prijatelj. Veselo mi je pomahal iz avtomobila — lepega, novega avtomobila: da sem te dohitel. Kot bi mignil, „Kam greš!" me je vprašal. Dejal sem: „lmam nekaj opravkov." Potem pravi on: „Torej se zahvali nebesom, *e bom popeljal tja, kamor želiš!" No — takšne ljubeznivosti človek ne odklanja! „Kam greva najprej!" Povedal sem mu naslov in se udobno naslonil v sedež. To je gotovo zelo prije-•en občutek. Potem sem mu dejal: .,Čuj, kam pa me pelješ!" On je odgovoril: „Ne razburjaj se, peljem popolnoma pravilno. Le je ta direktna cesta zaprta za Pfomet in moram narediti majhen ovinek." Nisem mogel kaj, rekel sem: „No, peš bi prišel v treh minutah tja!" Toda on je odgovoril: „V avtomobilu pa je komaj poldruga minuta. Seveda to, da moraš čakati na križiščih, jemlje čas, toda .. Nisem mu hotel vzeti veselja. Pokazal je toliko dobre volje, da bi mi pomagal 'n človek ne sme biti nehvaležen. Potem je avto nenadoma ustavil. Hotel sem izsfo-P'ti, toda zadržal me je: »Počakaj, še nismo na cilju. Le počakati morava, da tale avto pred nama obrne!" Trajalo je nekaj časa, potem je avto pred nama obrnil in midva sva s pospešeno °9lico — da bi nadoknadila zamudo — šinila po ulicah. »Stoj," sem dejal, »zdaj si vendar zavil v napačno ulico!" Vzdihnil je: »Vem, vem! Moral bi zaviti na levo. Toda ali nisi videl onega z °pedcm, kako mi je zaprl cestišče!" Malce v zadregi se je nasmehnil. »Toda to nič e de. Veš, v avtomobilu se vse oddaljenosti skrčijo na nič, da človek tega sploh ne veruje." ^ In zopet hitiva dalje, še hitreje kot prej, da bi nadoknadila izgubljeni čas. Toda j6,1 ,*lip 20Pe* zaškripajo zavore našega avtomobila in še nekega drugega. Moj pri-}e eli aajprej odpre okno in se živahno pogovarja s šoferjem nekega tovornjaka. Po-1,1 s*opi iz avtomobila in tako nisem več mogel zasledovati njunega pogovora. Čez tri minute se je moj prijatelj vrnil — z zatečenim očesom in mrko dejal: »No, temu sem jih pokazali" ln odpeljala sva se dalje. |e — končno to ni moja skrb. Glavno je, da ima on svoje veselje pri "L Kljub temu sem mu čez nekaj časa, ko je zopet zavil proč od mojega vsem cilja bi moral nujno tja in tja — zdaj res nimam časa za krožno vožnjo po ^ejal; •■Čuj, jaz '"eitu!" trli ;Vem’ vem'” ie odgovoril neomajno. »Toda ali nisi videl, da je to enosmerna ^ Ca‘ misliš, da je užitek voziti se po teh ulicah, ko je vsaka druga zaprta za pro-„e ali vsaj enosmerna! In k vsemu še tisoč prometnih znakov na vsak korak! Tu smeš tega, tam ne smeš onega! To Je pekel, dragi moj, pekel!” y t ^on*no sva vendarle prispela do mojega cilja. Skočil sem iz avta, da bi le še l6 a niem hipu opravil svoj posel in ko sem se vrnil čez nekaj minut, sem našel po-avtomoblla mojega prijatelja prometnika z listkom za prometne prekrške v rokah. P'ev 1° *,aien pai lahho ti poravnaš,' je dejal moj prijatelj, »saj sem končno tebe yaial po mestu. Tukaj je namreč prepovedano parkiranje! In to sva midva prezrla!" Ali pa je nehote imela namen, da bi me napravila za pričo svojega triumfa? Sešla sva se na Piazzale Flaminio. Valentina se je pojavila praznično oblečena: imela je na sebi lep nov plašč iz modre volne, svilene nogavice, čevlje s pentljo in v roki rdeč dežnik — prav tako s pentljo. Četrto pentljo si je privezala v lase, ki jih je navadno nosila razpuščene. Pošteno povem, ko je prišla bliže in sem pogledal,v njene zvezdnate oči, sem jo moral ljubiti. »Ostani lepo mirna," sem ji rekel. »Gotovo te bodo vzeli.. Na pošti te ne bomo več videli!" Filmski atelje je bil na hribčku Monte Mario, na koncu s travo poraščene in zaradi slabega vremena razmočene ceste. Medtem ko sva hodila, sva morala skakati od luže do luže. Potem sva zagledala zidovje, ki obkroža atelje, in nad njim strehe poslopij. Vratar, ki naju je spustil noter, je ■'ekel nekaj, toda bila sva tako preplašena, da si ga nisva upala vprašati za pot. Tako sva šla naravnost dalje in prišla na velik trg, kjer je stalo mnogo avtomobilov in množica ljudi je hodila sem in tja v skupinah. Nekateri so bili videti kot midva, drugi pa so bili smešno oblečeni in so imeli z opečnato barvo poslikane obraze. Tedaj sem rekel Valentini: »To sO igralci. Kmalu boš tudi ti tako namazana skakala okoli!" Valentina ni odgovorila, od veselja in razburjenja ji je odpovedal glas. Nisva vedela, kje j‘e atelje, ki sva ga iskala. Končno sva opazila številke na vratih in jaz sem šel k enim izmed vrat, pritisnil na kljuko in jih odprl. Bila so težko tapecirana vrata in so se odprla počasi kot v banki. Vstopil sem, Valentina pa je prišla po prstih za menoj. Znašla sva se v notranjosti enega izmed ateljev. Bilo je temno, samo v nekem kotu je ena sama žarnica osvetljevala nizko zgradbo, ki je bila videti kakor iz lepenke-pol opečnate strehe, pod njo pol opečnatega zidu s polovico vrat, ki ste skoznje lahko videli pol sobe in pol stene in pol postelje, na kateri je stegnjena ležala neka ženska. Nanjo je bil usmerjen bel snop svetlobe. Ženska je vila roke. Moški z dvignjenim mečem je stal tesno ob njej. Tiho sem rekel Valentini: »Vidiš, zdaj igrata. . .“ V istem trenutku je zarjovel neki glas: »Mir!" Zdrznil sem se, kot bi rekel meni. Stopila sva bliže in za polovico postelje odkrila kamero in okoli nje kopico ljudi. Drugi ljudje so bili visoko zgoraj, v temi ateljeja, in so čepeli kakor krokarji na preži. Uboga igralka je morala spet viti roke in mož je moral znova dvigniti meč. Potem je nekdo pokazal dve leseni deščici, tlesknil z njima, nekdo je spet zakričal: »Mir!" in kamera je začela brneti, medtem ko je ženska na postelji kar naprej vila roke in je moški končno potisnil vanjo meč — tako silovito, da je zakričala v pristni grozi. Potem je nekdo zaklical: »Konec!" Brnenje je utihnilo, igralka je vstala s postelje, reflektorji so ugasnili, vsi ljudje so začeli hoditi sem in tja. Sprevidel sem, da je pravi trenutek, pa sem stopil k tehniku in ga vprašal: »Prosim, kje je gospod Zangarini?" »Zangarini? Kdo pa je to?“ je vprašal nagovorjeni, ki o vsem tem očividno ni imel pojma. Vrglo me je iz tira, toda na srečo se je vmešal neki drugi prijaznejši tehnik in rekel: »Zangarini? Tega ni tu . .. V ateljeju številka tri ga najdete!" Naglo sva odšla, prečkala trg in se obrnila k ateljeju številka tri. Spet so se odprla težka vrata in vstopila sva v prostor, ki je bil prejšnjemu zelo podoben. Tu pa ni bilo snemanja. Vse je bilo razsvetljeno. Nekaj ljudi se je glasno pogovarjalo. Previdno in plašno sva se jim približala, kajti ti ljudje so kričali kakor obsedeni in so bili videti resnične besni. Neki suhec z želvovinastimi očali in velikimi črnimi brki, ki so mu visele čez bele zobe, je kričal in se obnašal, kot bi imel strašne bolečine: »Nemogoč! Sploh nemogoč?" In Zangarini — bil je tam — je vprašal: »Ampak, zakaj je nemogoč?" Mož z brki je še zmeraj kriče odgovoril: raj divji, odstranil. Tedaj sem stopil k Zan-gariniju in zašepetal: »Gospod Zangarini, midva sva tu!" »Kdo midva?" je vprašal razdraženo. »Gospodična Valentina," sem odgovoril in se za korak umaknil. Valentina se je približala in se rahlo priklonila. »Gospodična iz pošte," sem pojasnil. »Pozvali ste jo, naj pride sem." Zangarini je moral na to popolnoma pozabiti. Šele ko je Valentino dlje časa meril, se je očividno spomnil in rekel s hoteno ljubeznivim glasom: »Žal mi je, gospodična, ampak za vas nimamo posla." »Kako da ne? V petek ste ji vendar rekli, da potrebujete nekoga, ki ima obraz kot gospodična Valentina!" »Hm, v petek! Medtem smo pravo že našli." »Slišite," sem rekel razburjeno, »kakšen način pa je to! Pustite damo, da pride nalašč za to sem, in ji potem poveste, da ste našli že drugo!" »Kaj naj pa storim?" Hotel sem mu ravno zabrusiti, ko je nekdo nenadoma zarjovel: »Tu ga imamo! Glejte čudo!" Bil je režiser, ki je malo prej besno kričal, zdaj pa je strmel vame z žarečim pogledom in kazal na moje prsi. Zmeden sem vprašal: „Kdo?“ In režiser: »Vi ste lopov, gangster, drži? Recite mi — vi ste lopov, ni res?“ »Kako pa govorite z menoj!" sem odgovoril užaljeno. »Jaz sem državni uradnik! Moje ime — Renato Parigini!" »Ne, vi ste lopov, ki ga iščemo! Vi, z vašim obrazom ste natanko tisti lopov, ki ga iščemo! Vi ste lopov ..." Kratko malo, Zangarini mi je razložil, da ravno zdaj iščejo lopovski obraz za majhno stransko vlogo in da je moj obraz natanko tak, kakršnega iščejo in da naj — če hočem — še danes pridem na poskusno snemanje. »Pa Valentina?" »Ne, nič ne bo iz tega!" je zakričal režiser. »Takih imamo toliko, kolikor hočemo!" Ko pa je opazil solze v Valentininih očeh, se je popravil in prijazno dodal: »Gospodična, danes iščemo lopovski obraz. Vidite, našli smo ga. Ko bomo potrebovali angelski obraz, bomo mislili na vas!" Tako sva torej odšla. Komaj pa sva bila zunaj na travnati cesti, Valentina ni spregovorila nobene besede več in se je ločila od mene. Na tramvajski postaji se je kot običajno gnetlo ljudi in Valentina se je zmedeno ozirala. Zdelo se ji je gotovo ponižanje, da je morala še zmeraj kot uboga para v tramvaj, potem ko je sanjala o bogastvih in slavi, zakaj nenadoma je rekla: »Ostani zdrav, Renato . . . Vzela bom taksi, mudi se mi . .. prosim te, ne hodi z mano. Saj stanujeva na različnih koncih." Še preden sem ji mogel kaj odgovoriti, je z vsemi svojimi pentljami prečkala preplavljeno cesto in stopila k taksiju. Odtlej je nisem več videl. Zakaj naslednjega dne nisem šel v urad, marveč na poskusno snemanje. To snemanje se je dobro izteklo. Začel sem delati v ateljejih in delam to še danes. Zdaj sem strokovnjak za določene, včasih tudi neme stranske vloge: gangster, slepar, tat in podobno. Pred kratkim sem od nekega prejšnjega kolega iz pošte, ki sem ga slučajno srečal na cesti, zvedel, da se je Valentina zaročila z uradnikom, ki razvršča poštno ležeča pisma — štiri okenca dalje od njenega. _________ ANEKDOTA _________________________ Britanski ministrski predsednik Macmillan je bil med vojno nekaj časa zastopnik angleškega kabineta v štabu zaveznikov. Nekoč je moral poravnati spor med angleškimi in amerikanskimi častniki, ki so imeli skupni kazino. Amerikanci so hoteli piti pred jedjo, Angleži po njej. Macmillanova razsodba je bila vredna samega Salamona: .V bodoče bomo pili vsi pred jedjo na čast Amerikancem. po jedi pa na čast Angležem.’ Die VVahrheit Ober die Frage der Kulturautonomie (Fortsetzung aus der letzten Nummer) Die deutschen Mehrheitsparteien erklar-fen, dass sie diesen Gegenvorschlag nichf annehmen konnfen, weil die Oberfuhrung aller utraquistischen Schulen in die Kulturautonomie ein offenkundiges Unrecht sei. Das utraquisfische Schulwesen konne nichf als ein slovvenisches Besitztum angespro-chen werden, weil dasselbe in grossem Ausmasse auch von deutschen Kindern be-sucht werde. Dagegen sei bemerkt, dass die sprachli-chen Verhaltnisse an den Minderheitsschu-len dank dem Umstande, dass an densel-ben der Religionsunterricht tast ausschliess-lich in der Muttersprache erteilt wurde, leicht festgestellt werden konnte. Wenn wir diese Erfassungsmethode anwenden, kom-men wir erst zur richtigen Erkenntnis so-wohl der politischen als auch der Schulver-haltnisse in Kdrnten. In der Gemeinde Si. Stefan an der Gail vvurden z. B. bei der Volkszahlung vom Jahre 1923 genau 200 S!owenen (13 %) und 1431 Deutsche (87 %) festgestellt, vvahrend in der selben Gemeinde aber 212 (97 %) slovvenischen und nur 9 (3 %) Kinder deutschen Religionsunterricht genossen hatten. Es ware sehr aufschlussreich, solche Aufstellungen tur alle Gemeinden Sudkarntens zu veroffentlichen, was leider vvegen Raummangels undurch-fiihrbar ist. Wir beschranken uns zur lllu-stration der Verhaltnisse auf folgende kurze Tabelle: Volkszahlung 1923 Religionsunterricht Slowenen Deutsche slowenlsch deutsch Hohenturn 34 % 66 o/o 97 o/o 3o/o Feistritz/Gail 8 % 92 o/o 94o/o 6 »/o Weizelsdorf 36% 64 o/o 85 0/0 15«/o Keutschach 42% 58 o/o 98 0/0 2»/o Radsberg 45 "/o 55 o/o 93 0/0 70/0 Diex 27 o/o 73 o/o 87 »/o 13o/o Haimburg 34o/0 66 o/o 90 % ' 10 0/0 Riickersdorf 47 »/o 53 o/o 100 % — St. Peter amWallersberg 55% 45 o/o 100 0/0 — Zur Charakterisierung der Schuler mo-I gen diese Zahlen geniigen, denn sie I beweisen klar die Tatsache: wenn man 1 die Kinder der Staatsangestellten, in der I Regel Zugewanderte, von der Gesamt-1 zahl abzieht, so verbleiben praktisch I nur mehr slowenische Kinder! Einen noch klareren Einblick in die sprachlichen Verhaltnisse an den Schulen Sudkarntens aber gewinnen wir, wenn wir die drei damals vom Schulverein „Sud-mark" im gemischtsprachigen Gebief er-richteten Schulen ins Auge fassen. Der „Sud-mark” oblag laut Statufen die Aufgabe, deutsche Kinder deutsch zu erhalten und deutsch zu erziehen. Welche Verhaltnisse besfanden nun bei den Sudmark-Schulen in Sudkarnten? Ihre Schule in Rosenbach be-suchten zu 75 °/o slowenische Kinder, die Rosegger-Schule in Godersdorf 86 % und die Kernstock-Schule sogar 100 % slovve-nische Kinder. Wenn schon an diesen Stid-mark-Anstalten die sprachlichen Verhdlt-nisse so lagen, dann konnten die Karntner Slowenen die ubrigen utraquistischen Schulen des Landes mit noch grdsserem Recht als ein Schulwesen ansprechen, das nur fur ihre Kinder bestimmt war und als Besitztum der slovvenischen Bevolkerung in die auto-nome Schulvervvaltung ubergehen miisste. Die Vertreter der deutschen Mehrheit woll-ten jedoch davon nichts horen und hielten an der Spaltung der slowenischen Kinder unter zwei Schulvervvaltungen unverriickbar test. Bei einer solchen Sachlage musste es zum Abbruch der Verhandlungen kommen. Dies geschah im Mai 1929. Die damals in mitteleuropaischen Zei-I tungen und auch heute in einem Teil B der osterreichischen Presse verbreiteten j Nachrichten, 'vvonach die Karntner Slo-j wenen die Kulturautonomie mutvvillig I abgelehnt hatten, entsprechen somit B nicht den Tatsachen. Die Minderheit vvurde damals als Geg-nerin des subjektiven Bekenntnisprinzips, als Gegnerin der Autonomie uberhaupt hinge-stellt, der die deutsche Mehrheit naturlich eine Selbstvervvaltung nicht aufzwingen konne. Aus den im Laufe der Verhandlungen zvvischen der Minderheit und der Mehrheit bereits einvernehmlich angenommenen Artikeln des Gesetzentvvurfes geht jedoch klar hervor, dass der Gesetzestext, betref-fend die Organisationen der Kulturautonomie, schon vollendet in seiner endgultigen Fassung vorlag. Die Verhandlungen schei-terten an der Frage des Wirkungsbereiches der Selbstvervvaltung. Die iibrigen Minderheiten vermittelten Die Kulturautonomie in Karnten be-deutete jedoch eine Frage, die nicht nur die dortige Minderheit und Mehrheit in-feressierte. Die Sachlage war vielmehr die, dass die politische Bedeutung einer Karntner Kulturautonomie weit uber die Grenzen Osterreichs reichte. Die Eriich-tung einer kulturellen Selbstvervvaltung in Mitteleuropa hatfe sovvohl auf die Nachbarstaaten, als auch auf die ubri-gen Lander Europas sicher stark einge-vvirkf und der Minderheitenbevvegung im allgemeinen erheblichen Nutzen ge-bracht. Es war daher verstandlich, dass die Vertreter der deutschen und slovvenischen Minderheiten anderer Lander und einlge eln-flussrelche Freunde der europdischen Minderheitenbevvegung vermittelnd eingriffen, um einen endgliltigen Bruch in Kdrnten zu verhindern. Gelegentlich des Kongresses der euro-paischen Nationalitaten in Gent kam es am 29. August 1929 zu einer erschopfenden Aussprache uber die Lage in Karnten, an der von seiten der Deutschen Regierungs-prasident und Vorsitzender der Minderhei-tenkommission der deutschen Volkerbund-liga in Berlin Dr. Otto Junghann, der Rechts-berater der deutschen Minderheiten Dr. Carl Georg Bruns, der Generalsekretar der euro- paischen Nationalitatenkongresse Dr. Evvald Ammende, der deutsche Abgeordnete aus Lettland Dr. Paul Schiemann, der deutsche Abgeordnete aus Estland Dr. Werner Hasel-blatt und der Vertreter der deutschen Minderheit in Jugoslavvien Dr. Franz Pertz, von seiten der Slovvenen die ehemaligen slovvenischen Abgeordneten im italienischen Parlament Dr. Josip Wilfan und Dr. Engelbert Besednjak sovvie die slovvenischen Land-tagsabgeordneten aus Kdrnten Dr. Franz Petek und Johann Starc teilnahmen. Bei der Besprechung vvurde einvernehmlich festgestellt, dass eine sofortige Wieder-aufnahme der Verhandlungen in Kdrnten zum gegenvvartigen Zeitpunkt unmoglich sei, da die Autfassungen der Merheit und der Minderheit betreff der Kulturautonomie zu sehr auseinandergingen und die politische Atmosphare im Lande gespannt sei. Es musse jedoch verhindert vverden, dass der Gesetzentvvurf Ober die kulturelle Selbstvervvaltung der slovvenischen Minderheit nun vom Karntner Landtag vervvorfen und die Idee der Autonomie dadurch begraben vvurde. Die Dlskussion Ober den Entwurf solite vorlduflg nur innegehalten und in-zvvlschen der Versuch unternommen vverden, eine neue Verhandlungsbasis zu finden. (Schluss in der ndchsten Nummer) Sovjetska vsemirska ladja obkroža Zemljo Nov pomemben korak na poti osvajanja vsemirja Nekako za uvod v vrhunsko konferenco v Parizu (ki se je medtem razbila — op. ured.) so sovjetski znanstveniki izstrelili prvo vsemirsko ladjo, ki v višini 320 kilometrov obkroža Zemljo. Ladja tehta brez zadnje stopnje nosilne rakete, ki jo je spravila na krožno pot okoli Zemlje, 4540 kg ter potrebuje za pot okoli Zemlje 91 minut. Vgrajene ima različne aparature, ki dajejo potrebne podatke za pripravo prvega poleta človeka v vesolje. Pri sedanji ladji še ni predviden njen povratek na Zemljo, pač pa je konstruirana tako, da se bo vgrajena kabina, v kateri so že vsi pogoji za bivanje človeka, na povelje z Zemlje ločila od satelita in bo začela padati proti Zemlji, kjer se bo ob prihodu v atmosfero razkrojila. Uspeli start sovjetske ladje je ponovno potrdil precejšnjo prednost, ki jo ima Sovjetska zveza pred Ameriko v razvijanju vsemirskih raket. To so zlasti poudarili v britanskih strokovnih krogih, medtem ko so ameriški znanstveniki poslali sovjetskim kolegom čestitke in pravijo, da pripisujejo veliko važnost sovjetskemu eksperimentu s stališča študija in preiskav, ki naj omogočijo povratek astronavta na Zemljo. Hkrati v ameriških krogih menijo, da bi za preizkušnjo potrebnih mehanizmov, ki naj bi zagotovili povratek človeka v zemeljsko atmosfero, zadostovali tudi manjši izstrelki in ne izključujejo možnosti, da preizkušajo v Sovjetski zvezi novo tehniko za izstrelitev leteče postaje, ki bi služila za izhodno bazo za vesoljsko ladjo, ki bi jo vodil človek in ki bi bila sposobna prodreti daleč v vesolje. Moskovski radio je ob izstrelitvi vsemirske ladje poudaril, da predstavlja .sijajno darilo Hruščevu za pot na vrhunsko konferenco", predsednik astronomskega sveta sovjetske znanstvene akademije Mihajlov pa je izjavil, da je izstrelitev vsemirske ladje velikanskega pomena za študij kozmičnega prostora in bo omogočila preizkusiti v poletu vse bistvene instrumente za bodoče polete človeka v vesolje. Po raznih vesteh iz Sovjetske zveze so priprave za take polete že tako daleč napredovale, da bi vsemirsko ladjo z živim človekom lahko izstrelili še v tem letu. RADIO PROGRAM RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert. Slovenske odda|e Radia Celovec Nedelja, 22. 5.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 23. 5.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Kogar zanima. — 17.55 Pomenek z ženami. Torek, 24. 5.: 14.00 Poročila, objave. — Iz domačih gajev. Sreda, 25. 5.: 14.00 Poročila, objave, domači vrl. — Kar želile, zaigramo. Četrtek, 26. 5.: 7.30 Procesija se vije preko polj . . . Petek, 27. 5.: 14.00 Poročila, objave. — Domači godci in pevci. Sobota, 28. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.15 Sosedov sin. liko presenečenje — 19.30 Odmev časa — 20.15 Orkestralni koncert — 22.10 Pogled v svet. Četrtek, 26. maj: I. program: 6.55 Ples mladih pastirjev — 7.00 $ sončnega juga — 8.15 Za praznično jutro — 9.00 Jy' Iranja melodija — 11.00 Pisan krog melodij — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 16.30 Zenska oddaja '— 17.05 Plesna glasba za praznik — 18.15 Podeželjske povesti — 19.00 Šport — 20.10 .Cirkuška princeza’, opereto Emmericha Kolmana — 22.20 Pogled v svet. Petek, 27. maj: I. program: 6.00 Pestro pomešano — 6.10 Jutranjo gimnastika — 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Koroško domovinska kronika — 15.30 Kulturno ogledalo — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Dunajska rapsodija — 17.55 Celovec včeraj in danes — 18.55 Šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa — 19.45 Doi>" vetja sprehajalca — 19.50 Pestro pomešano — 20.15 Ho lo, teenagerji! — 22.10 Pogled v svet. II. program: 6.05 Mladi glas — 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz našega dnevnika — 7.15 Jutranjo glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolsko oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za prijatelja opere 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 16.30 Moderna zabavno glasba — 17.10 Kulturne vesli — 17.15 Znanje za vse —" 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 20.00 Schill®r: ,Wallenstein". Sobota, 21. maj: I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 7.00 Pestro pomešano — 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet — 13.00 Pestro pomešano — 13.10 Opoldanski koncert — 14.00 Pozdrav nate — 15.20 Za filateliste — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Iz operete .Ko cvetijo male vijolice" — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 .La Boheme", lirična opera — 22.15 Pogled v svet. Nedelja, 22. maj: I. program: 6.50 Naš domači vrt — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Jutranje melodije — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine: Karantanske žene — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 16.30 Skozi svet, skozi čas — 17.05 Plesna glasba — 19.10 Šport — 20.00 Zabavni koncert iz Hamburga — 22.10 Pogled v svet 23.05 Danes plešemo doma. Ponedeljek, 23. maj: I. program: 6.00 Pestro pomešano — 8.00 Operni koncert — 14.45 Posebej za Vas — 15.30 Knjižni kotiče< — 17.10 Popoldanski koncert — 18.20 Za Vas? — Za vse — 18.30 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.15 Veliko presenečenje — 19.30 Odmev časa — 20.15 Veliki satiriki — 21.00 S sončnega juga — ^22.10 Pogled v svet. Torek, 24. maj: I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 7.00 Pestro pomešano — 8.00 Ljudstvo muzicira — 8.45 Domači zdravnik: Bolna hrbtenica — 14.30 Deželne kulturne vesli __ 14.45 Posebej za Vas — 17.10 Popoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.15 Kako bi se vi odločili — 19.20 Pestro pomešano — 19.30 Odmev časa — 20.15 .Fiorenza", slušna igra — 22.10 Pogled v svet. Sreda, 25. maj: I. program: 6.00 Pestro pomešano — 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Da, to je mojo melodija — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.45 Glasba za mladino — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Glasba, ki se nam dopade — 18.55 Šport — 19.00 Od plošče do plošče — 19.15 Ve- Absolventka trgovske šole z znanjem obeh deželnih jezikov, knjigovodstva, strojepisja in Stenografije (nemške) išče zaposlitve v pisarni kot strojepiska ali v knjigovodstvu. Ponudbe na upravo lista, Celovec, Ga-sometergasse 10. Televizijski program: Vsakodnevna oddaja: 20.00 čas v sliki. Od-daja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskeg0 programa. Nedelja, 22. 5.: 17.00 Za otroke — 17.40 „Fury", zgodba konja — 18.05 .Pogled v deželo" — 19.45 če gremo na potovanje — 20.10 Prenos z Lowinger jevega odra. Ponedeljek, 23. 5.: 19.30 .Inšpektor Garret" — 20.20 Aktualni šport — 20.40 Eden se ne vrne več, film "" 21.05 O slikarju Paulu Gauguinu — 21.35 Nat King Col®' Show. Torek, 24. 5.: 19.30 Vaš nastop, prosim — 20.20 Soh smrti — 20.45 Ustnice, ki lažejo, tilm. Sredo, 25. 5.: 17.30 .Malo mestece ob jezeru", kultur°' film — 17.45 Modno ročno delo — 19.30 čuvarji zdrav)0 — 20.20 .Drugi", kriminalna igra, 4. del — 20.50 Jub>' lejna igra. četrtek, 26. 5.: 17.00 .Paul Eipper in njegove živol' — 17.30 Ekspedicija v neznano — 19.30 Šport — 20-1 .Španska noč", glasbena komedija. Petek, 27. 5.: 19.30 Enaindvajset, quiz za vse, ki 'T,£,f sikaj vedo — 20.00 Prenos iz gledališča. Sobota, 28. 5.: 19.30 Kaj vidimo novega, Heinz rads — 20.20 Iz življenja in dela požarne brambe 20.40 Variete — variete. Celovški radio za jubilejno leto: Perkonigova nagrada za slušne igre Ob 40-letnici plebiscita je celovški rad>° razpisal tako imenovano Perkonigovo nagra, do za slušne igre, ki jo bo podeljeval vsaki' deset let. Letos imajo pravico do sodelot>a nja vsi nemško govoreči dramatiki. Za letos predlaga radio kot osnovno rr,,se^ Svoboda in spoštovanje sočloveka kot P°‘ laga za sožitje narodov. Razpisani sta dve nagradi, v višini }000 - 'si' šilingov za krajšo igro do 30 minut in v v ni 9000 šilingov za daljšo igro do 100 Rok za oddajo rokopisov je določen do avgusta 1960.